Skrivna dobrotnica.
Htari Marko je imel svoje posestvo v 6nih srečnih krajih, kjer se je mladina vzrejevala v pravem krščauskem duhu. Markovo jedino veselje je bila njegova ljubezniva in dobra hčerka Milica. Doživela je ravno osmo po-mlad svoje dObe in premišljevala je,  kako se je vesoljna  narava prebudila k
82
novemu življenju, a tudi ona se je razvijala kakor pomladansko cvetje na radost vsacemu, kdor jo je videl in poznal. Največja skrb JVlarkova je bila, da M hčerko Milico ohranil v lepej nedolžnosti in bi jej vse lepe nauke naše svete vere globoko vcepil v njeno mlado, nedolžno srcč.
Kadar je Marko zvečera sedel zunaj pod lipo s svojo hčerko Milico, vselej jej je pripovedoval o lepih krščanskih delih tega ali 6nega človeka, večkrat pa tudi o neizmernej ljubezni in dobroti nebeškega očeta. Prijel je potem Milico za roko in jo s pravo očetovsko ljubeznijo vprašal: ,,Kaj ne, hčerka, da si hočeš tudi ti prizadevati, da otareš solzč siromakom ?" In Mi-lica je odgovorila: nHočem, ljubi oče, hočem!" A oče Marko se je pri teh Miličinih besedab. obrnil vselej proti nebu in je vzdihnil: „0 dobri Bog v nebesih! blagoslovi mi tega otroka, čuvaj in ohrani mi ga in pomagaj mu, da izpolni svojo obljubo."
V tacih lepih krščanskih razgovorih sta bila utolSžena oče in hči. ču-tila sta v srci zadovoljnost in mir, in to so nasledki prave krščanske vere.
Necega dne reče Marko svojej hčerki Milici: nMilica! denes lehko ob-iščeš strijca in se ondu z njegovimi otroci malo poigraš. Obleci se lepo in snažno ter pozdravi strijčeve prav prisrčuo tudi od mene." — To očetovo privoljenje je dobro Milico zel6 razveselilo, znala je namreč, da je pri strijcu lepd, in da jo strijc in vsi strijčevi radi imajo. In tako otide Milica k strijcu, kjer se je nekaj časa prav prijetna zabavala. Proti večeru se naredi na pot proti d6mu. Strijc jej rek«5, da naj kmalu zopet pride in jej dad<5 poln robec lepih jabolk, hrušek in drugih dobrih stvari, da jih ponese s seboj domdv. Miliea zahvalivši se, kakor se spodobi, otide veselo proti d6mu.
Prišedši do necega hrasta ob cesti, ugleda siromaka starca, ki je ves raztrgan ležal v senci pod drevesom. Poleg njega je bil zreženj, iz katerega je bilo videti nekoliko skorjic črnega kruha. Milica postoji, gleda siromaka, ter vzdihne: „0 Bog! Ti si oče siromakom. Kolika tolažba je to ubogim Ijudem!"
Potem pristopi bližej k siromaku ter reče sama v sebi: ,,Ubogi starček! Tedaj tukaj v tej senci moraš počivati. Ti tedaj nimaš mehke postelje, tvoja siva glava mora počivati na trdej zemlji, a ta široki hrast te varuje žgečega solnca! Zdaj spiš ter ne inisliš na svoje uboštvo! Te skorjice žrnega kruha in tvoja raztrgana obleka kažejo mi, da si ubog in nadložen. Nu le počakaj, jaz ti naredim veselje!"
Zdajci se približa prav po tihoma k spefiemu starčku in položi sadje in denarje, ki jih je dobila pri strijcu, k starčkovej glavi. Nato skoži do bližnjega grma in se ondu skrije, da M videla, kaj poreče siroinak, kadar se zbudi in ugleda ta nenavadni dar zraven sebe.
Starček se kmalu prebudi. Milo pogleda na neb(5 k sijajočemu solncu in reče z žalostnim glasom . „0 solnee, solnce! Ti si priča vseh mojih križev in težav! Kako dolgo Tboš še sijalo name ubozega in nesrečnega človeka ? Zakaj me ljubi Bog ne reši mojega trpljenja ? 0 da bi uže skoraj prišla bela smrt po mene! Ves dan hodim od hiše do hiše proseč vbogajme, in te skorjice suhega kruha, to je vse, kar sem si mogel izprositi. Nu, čemti bi toliko godrnjal?   Tvoja sveta volja, o Gospod, naj se izide!"
To rekši, otare si siromak solzč, a obrnivši se, ugleda poleg sebe sadje in uekoliko deuarja.
S3
nKaj je to ?" reče čudčč se, nodkod ta dar! — — Bog, preljubi moj Bog! zdaj zopet vidim in spoznarn, da niti črva v prahu ne zapustiš. Ti si tu sera pripeljal dobrega človeka, ki se je usmilil mene ubozega siromaka. Blagosl6vi, o dobri Bog, tega plemenitega človeka, ohrani mu ljubo zdravje in daj mu srečo, mir in zadovoljnost ?
Tako je govoril starec globoko panen in od veselja se mu solzč vderč po licih.
Milica je vsako besedo dobro slišala in se je zdaj še bolj prepričala, da nbozega starca velika nesreča tare. Bilo jej je v srci zel6 ngodno, da je tako nenadoma razveselila ubozega siromaka. Tiho se vzdigne izza grma, da bi šla dalje, — ali ne more si kaj, da ne bi pozdravila ubozega starca.
rHvaljen bodi Jezus Kristus!" pozdravi Milica siromaka, ^kakor vidim, ste danes nekako veseli, rada bi znala, kaj je vzrok vašemu veselju ?"
,,Da, drago moje dete, vesel sem in kako še vesel!" odgovori starec. ,,V tem, da sem tukaj spal, pride nekdo mimo in mi pustf sladkega sadja in nekoliko denarja. Le poglej tukaj-le; vse to mi je nekdo prinesel. Bog ga naj tisočkrat blagoslovi, kdor mi je to dobroto skazal! A. zdaj grem k svojim otročičem, da si ž njimi razdeliin ta dar."
nMar imate tudi otroke ?" vpraša ga Milica.
,,Da, imam otroke, a to so otroci mojega sina, katerim je oče umrl, a zdaj je na meni ubozemu starcu, da skrbim zanje. Rad bi skrbel in tudi delal zanje, ako bi le mogel, ali močf so me zapustile, ter ne morem niti satnemu sebi kruha zaslužiti. Za te uboge otročiče hodim od hiše do hiše ter prosjačiin, da jih vsaj toliko časa prežiFim, dokler malo dorastejo in morejo v kako službo stopiti. A zdaj raoram hitro k otrokom, glej ondu pod 6nim hribcem, v 6nej bornej koči me željno pričakujejo."
Siromak otide proti omenjenej k6či, in Milica je še dolgo gledala za njim. Bila jej je duša mirna in vesela, kakor so angeljci v nebesih mirni in veseli. Solze radosti so jej zablestčle po lieih, kakor se blestž kapljice spomladanske rose na krasnih, dehtečih vijolicah.
Milica je dobro uprla oči na 6no mesto, kamor je bil siromak odš&l. Odslej se je večkrat pokazala starcu in njegovim sirotam kot — skrivna do-brotnica.
A tudi vi, bistrooke in dobre deklice, ki znabiti to povest berete, in se vam nedolžna duša raduje nad Miličino milosrčnostjo — tudi vi idite kakor skrivne dobrotnice k ubozim in oterite jirn solzč, pomagajte revnim in nad-ložnim, pomagajte bolnim, tolažite nesrečne, in storite dobro vsacemu, komur raorete, kajti znajte: Vsi ljudje so, kakor vi, podobe božje, vsi smo otroci jednega nebeškega Očeta, kateri vidi v§e, karkoli storimo, bodi si tudi v naj- . skrivnejšem kotu naše zemlje.    P6mnite pa tudi lepi izrek, ki pravi:
^Kdor kaj dobrega stori, Bližnjemu v potrebi Brez da vedel bi kak<5, Srečo kuje sebi."