Politifni ogled. — Državni zbor se snide danes v cetrtek «opet h knatkemu zasedanju, ki bo trajalo do 11. april*i. Vlada želi, da ji državni zbor dovoli vojaške nabore, novo ministrstvo za javna dela in pa zakon za od&kodnino vojaškim rezervistom. Vendar se je bati dveh nevavnosti: 1. da Cehi že piej strmo- glavJ;o sedanje ministrstvo, 2. pa, da se bodo vladni predlogi zastavili z nujnimi predlogl. Da se zadujeimi slučaju izogne, bo vlada svoje predloge bržkone tudi nujnim pptorn predložila zbornioi Slovenski klub ima pred otvoritvijo zbornične seje svojo klubovo sejo, da se posvetuje o poliftSnem položaju. — Za radarje! D,ne 30. t. m. je na Dunaju zoipet zboroval rudarski pododsek državnega zbora, v katerem je tudi poslanec dr. Benkovič. Obravnavalo se je o preosnovi izplačevfanja mezde. Socijaldemokrafi -zalitevajo. da se mezda izplačuje vsak teden in da se v drugrh točkah preosnuje izplačevanj0. Pododsek se ni mogel zjediniti zlasti glede izplafievanja in glede posameznih tock, ker imajo rudar- ji po posameznih krajib zelo razliCne zahteve. Zato se ,je soglasno sklenilo sklicati na Dnnaj od rudarskih zadrug (med njimi tudi v Celju, Ljubljani in Celovcu) izvoljene odposlance rudarjev 1n lastnikov rudnikov, ki bodo pred pododsekom oddali svoje mnenje. Na predlog po^lanca Benkoviča se je tudi -fllenilo na ruaarska društva trazposlati pismene vpraSalne pole, še predno se vrši eiiiketa; ta se vrši koincem aprila ali prve dni maja t. L Ko bo konCaBO to posvetovanje, ipride na vrsto predlog poslanca tir. Benkoviča radi skrajšanja delavnega časa. Za sedaj se je naročilo vladi, da pododsek preskrbi dotoIj srraidiva iz tujih držav, kar se bo zgodilo do ¦Vel. no65; Pri vprašanju o clelavnem času je priča kovati hudib razprav, ker so lastndki rudnikov na"povedali hud boj obema predlogomn. Z ozirom na to delovanje poslanca Benkoviča se samo obsoja obrekovanje liberaUiib listov, ki mu očitiajp, da rau delavci ne zaupajo. SeS, da je v zvezi s lovarnarji in trboveljsko premogokopno družbo: pozivljaino somišIjenike, da mti take obrekovalce nasnanijo, da se jih more sodno prijeti in zasledovati. — Minlstrstvo barona Beka je zadnje dni v veliki rtevarnosti. Ker nemški sodniki v narodno-meSanib krajih na Ceškem noCejo sprejemati češkib dopisov in ker justični minister Klein v tej zadevi nofie ničesar storiti, zato Cehi izjavljajo, da ne bodo glasovali za Kleinov proraiim. To bi sicer bilo Beku in Kleinu zelo neljubo, vendar bi jih še ne podrlo. Toda Cehi grozijo, da tne ostanejo samo pri tem, ampak da bodo glasovali v zbornici sploh proti vladi. Vlada pa potrebuje za svoje predlog«, ki jih bo pmHožila v zbornici nujnim potom, dvetretjinsko večino, a brez Cebov je ne dobi. Naravna posledica novega zadržanja bi bila tudi, da izstopita <&ška ministra Fidler in Prašek iz kabineta. Razmere bi bile torej take. da mora Bek odlcfžiti ministrstvo, ako se ne poravna do četrtka (danes) s Cehl. V politifinih" krogili se govori, da se v sluftaju Bekovega odsfopa poveri sestavsa uradinega mimisftrstva baronu Bienertu, ki je posebno (prt kršftanskiih socialoih priljubljen. — Baron Beek v stiski. Ministrslci predsednik baron Beck potrebuje za nujnost rešdtve rekrutske predloge dvetretjinsko večlno. Ker pa tp najbrž ne bo doblL je pnišel v liudo stisko. V torek j« pozval k aebi vodltelje čeških striank, d& bi jih pregovoril, naj bi ne izvajali posledic iz govora justičnega ministra. Kako omajano je Beckovo stališče, se rozvldA iz.tega, da se že govori o n]egovem nasledniku grohi Fran Thunu, ki je baje zaupnlk nadvojvode Franca P^erdinanda. — Mlnlster Klein proti češkim vlogam. V forkovi apji prora6unskega odseka je iz^avil justični minister dr. Klein, da no5e proti nemškim sodnikom, •ki zavračajo češke vloge, ničesar storiti. Nad to izjavo so češki poslanci silno ogorčeni, pa tudi Nem- ei so nezadovoljni, ker ie baj€ Klein premalo energifino zavrnil češke zahteve. Cehi hočejo zaraditega Vsi proti prorafiunu glasovati. Posledica tega bi seveda bila, da bi raoraJa Oba 60gka m-hiistra di*. •F'iedler in Prašek odstopiti, a tndi stališče Kleinovo bi bilo omajano, — Krajnjskl deželni zbor. Dm 27. marca se ja otvorila seja kranjskega deželnega zbora. V tem zasedanju se je deželni zbor sestavil, je sprejel nujnost volilne reforme in se je izvolil ustavni *odsek, ki bo imel nalogo, pečati se z volibio reformo. Redno'zasedanje deželuega zbora bo še le meseca junija, ko bodo zborovali tudi drugi deželni zbori. V deželni odbor so bili izvoljeni: groi Barbo, dr. Tav8ar, dr. Larqipe in dr. Sušteršič. Za poročevalca v ustavnem odseku se je izvolil soglasno dr. Sušteršič. Nato je odsek izrazil ^eljo, naj se deželni zbor ne zaJcljuči, temveč le odloži. Pri seji ustavnega odseka dne 28. marca je dr. Susteršič porocal, da ustavni odsek še ni mogel skleniti volilne preosnove, ker se tako važen zakon ne da kar v eni uri skleniti. Ustavni odsek bo nadaljeval svoje delo še tudi potem, ko se bo deželni zbor odložil. Dr. Krek in tovariši so stavili nujni predlog, da se naj ustanovi v Ljubljani dvorazredna slovenska trgovska šola z nadaljevalnimi, oziroma strokovnimi te6aji. Predlog se je sprejel in doželni zbor odgodil. — Istrskt deželnl zbor je sprejel v svoji seji dne 21. raarca volilno reforrao, ki se je pa dosegla lo s tero, da so sklenilii Hrvati z Italijani kompromis. Proti1 volilni preosnovi sta giiiscrvala posla.uc^ Spinčič in Mandi6. Spinčič je jako dobro obraziožil svoje stališče napram volilui preosnovi. Povdarjal je, da je razmerje poslancev (2o italijanskib.' in 19 hrvatskih.). skrajno poniževalno za Hrvate. fHrvati v svoji nianjšini ne bodo mogli doseči znatnih uspehov, razven ee skleuejo z Italijani za vsak predlog kompromis. Seveda Sodo Italijani za vsak tak kompromis tudi velike odškodnine zahtevali. Zato bi bilo bolje, ako bi se še biloj. poiiakalo priliodnjih deželnozborskih volitev na podlagi starega volilnega reda. Potem bi bilo mogoče razmerje poslancev 15:15 in bi se ložje sklenilb z ltalijani pravično. pogodbo. — Ogrska. Med rnažarskimi strankaini nevai*no vre, in Wekerlov kabiiie* je v nevarnosti. V neodvisni stranki se je začel razkol /garadi revizije poslovnika in samostalne ogrske banke. KoŠut irria čimdalje ve6 nasprotnikov in celo ,v kablnetu nima več fe somišljenikov. Košut je za skupno banko, s c-imer se neodvisniki ne zlagajo. Tudi zbornični predsednik Juath je za novo samostalno stranko in banko, zaradi česar iuia Košut v parlamentu proti sebi močno opozicijo. .Glasila neodvisne stranke pišejo, da Košut nima več lastne stranke za seboj in da mora zato odstopiti. Neodvisniki hočejo koalicijo vkidnih strank razbiti, vreči ves kabinet ter posaditi na ministrske stole najradikalnejše nacionalce. Osniue se nova velika samostalna stranka. D n e 2 6. m a r c a: V* proračunskem odseku je danes Sramek odločno — Liberalna vladna stranka na An^leškem je zopet doživela občuten poraz, V Londonskem okraju Peckliam je bila popolnoma poražena. — StaročeSka stranka se na novo organizira kot ,,Ceška narodna stranka*' in ipriredi v drugi polovici aprila kongres svoiib. pristašev. — Nemški cesar je sankcioniral protipoljsko razlastitveno postavo. — >Muley Hafid je poslal poslaništvom pismo, v katerem zahteva priananje kot marokanski sultan. D n e 3 0. m a r c a: Včeraj popoldae sta s&. ttolgo časa posvetovala nemški kanoler knez Btilow in naS zunanji minister Aebrenthal, danes pa zasiiši cesar kneza Bulawa iv avdijenci. — Iz dobro inlormiranega \ira sef zatrjuje, da je ogrska visada a banom Rauchom že opravila in da v jjeseni, ko bo hrvatski sabor zopet sklican, ne bo več bana Uaacha v deželi. — Angleški kralj Edvard obišče baje začetkom avgusta, ko se vrne iz Marijinih varov, naSega cesarja v Ischlu, da mu častita ob 601etnici vladarskega jubiieja. — Zdravstveno stanje porfugalskega kralja Manuela je zelo slabo. 'Sodiio, tta je bila zastrupljena krogla, ki je ranila njegovo roko. — Kakor poroča budapeštanski ,,Zteit", bo zasedanje delegacij šele meseca sesptembra. — Z današnjimi volitvami so volitvo v dunajski okrajui zastop konČane. V prvem in devetem okraju so prodrH roaprednjaki, v vseh drugih okrajib krSčauski socialci Dne 3 1. marca: Dr. Korošec je v iinenu Slovenskega kluba pozval nauCnega minislra Marcheta, da izpolni svoje naredbe gtede na preosnovO mature v toliko, da se ima raztezati tudi na slovenščino, ki je na gimnazijah na Sdovenskem) priznana kot učni jezik. — Dr. Žitnik je v proračunskem odseku ostro napadel pravosodnega fministra, ker je justičjia uprava sama odgovorna za vse nepraviloosti, kar se tiče jezikovnega vpražanja na Sloven<-»kem. t— ' Po poročilih špansklh listov |e doSel v Lizbono iz Argentinije anarhist Antosa, Ici se uamerava podati v Madrid, da ondi umori španrfiega kraljfe