Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 510901 fttGŽil \. -j\A/v- Po raznih virih in skušnjah nabral t-S. K. II. pomnoženi natis. Cena TO V Ljubljani 1912. Založil in prodaja Anton Turk, knjigar. 510901 _rOi_ Vse pravice pridržane. -v- \ o JAM 2000 Natisnil A. Slatnar v Kamniku. Predgovor. M imski večeri ne dolgočasijo premnogokrat samo poj edinca, ampak tudi cele družbe, ako jim zmanjka snovi za razgovarjanje in za¬ bavo. Kaj naj počnejo, kako si naj preženejo dolge ure, ki se vlečejo včasih kakor enobarven trak brez konca in kraja? Pride pa v družbo kakšna oseba, ki se zna pokazati s to ali ono spretnostjo, takoj je zanimanje tukaj in kmalu je zabava v najboljšem teku. Duhovi se vzbude iz zaspanosti in govorica jame teči kakor po¬ toček, kadar ga je toplo pomladansko solnce rešilo in vzbudilo iz ledenih okov. V naši knjižici je zbrano precejšnje število raznih spretnosti], katere se dado izvršiti veči¬ noma brez vsake priprave; če je pa že poslednje kje treba, dobi se lahko ali v gospodarstvu ali pa v lekarni in povzroča le malo stroškov. V prvi vrsti naj spretnež, ki hoče v družbi izvajati razne spretnosti, gleda, da si pridobi neko potrebno stopinjo vaje. Ako gre poskus gladko od rok — večina poskusov temelji samo na prevari navzočih gledalcev — očara gledajce ali pa povzroča mnogo smeha in zabave. Ča¬ ranje v pravem pomenu besede je le prazna govorica, v katero verujejo le praznoverni ljudje. Nadalje naj sledijo tukaj še nekatera na¬ vodila : 1. Gledalce zanimaj z živahno besedo; tako te prav pazljivo poslušajo, gledajo ti v oči in 4 marsikatera rokohitrost ostane na ta način ne- opazovana. Spretnež naj gleda, da nima družba časa, premišljevati čez to in ono. 2. Ponavljanje tega ali onega poskusa je zadeva, ki se ima iz gotovih vzrokov opustiti. Pri ponavljanju manjka namreč zanimanja, a ob jednem je nevarnost, da bi znala tajnost postati izdana, ker bi se to ali ono opazilo, kar se je prvič pregledalo. 3. Mnogokrat je na mestu, da se ne pove naprej, kaj se bode izvršilo. Lahko se namreč pripeti, da se tudi najbolj spretnemu umetniku izjalovi kateri poskus. Zgodi se kaj takšnega, nadomesti se takoj s kako drugo spretnostjo in naj bo ta še tako skromna. 4. Poskusi naj se vrše kolikor mogoče zvečer pri luči in sicer na posebnem, ako se le da, na nekoliko vzvišenem prostoru. Gledalci morajo biti v primerni daljavi. V ospredju naj stoje na mizici kakšne priprave, vseeno, ali se rabijo ali ne. Tudi luč naj stoji v ospredju. Na takšen način dado se razni manjši predmeti in razne potrebne snovi in malenkosti prav lahko prikriti. 5. Ne izvrši nobenega poskusa, katerega se nisi prej vadil. Na podlagi teh par migljajev bode se vsa¬ komur lahko posrečilo s svojimi izvajanji kratko¬ časiti zbrane družbe. Ob koncu je pridjanih še nekaj zastavic, katere se lahko porabijo med poskusi, kadar umetnik potrebuje nekaj časa za svoje priprave. Založnik. L Kemično-fizikalične spretnosti. Goreči jabolčni režiji. Razreži jabolko na režije in vtakni v vsakega podoigast košček kafre in sicer od zgoraj tako, da se zadnja ne bode videla. Ako primeš režije za spodnji konec in prižgeš kafro, videti bode kakor bi reželj gorel liki sveči. Goreča voda. Namoči košček belega sladkorja v vinski cvet (eter) in ga vrzi potem v kozarec, ki je do polovice napolnjen z vodo. Ako prižgeš daljši košček papirja in ga podržiš nad vodo, bode ta začela goreti. Ko ugasne ogenj, pusti vodo nekaj časa stati in poskus se bode dal še večkrat po¬ noviti. Goreč robec, ki ne zgori. Vzemi kolikor mogoče fin in tanek žepni robec, manjšo obliko kakor ima, boljši je, in ga namoči dobro v čisto vodo. Ko si ga dobro izžel, pomoči ga rahlo z vinskim cvetom in ga zažgi. Gorel bode brez škode. 6 Negorljiva karta. Y kozarcu vode raztopi precej galuna, na¬ moči v to tekočino karto in pusti jo, naj se po¬ suši. Ako jo držiš v ogenj, ne bode gorela. Prstan na niti, ki je zgorela. Namoči nit v vodo, v kateri si raztopil precej soli. Da se zadnje ne porabi veliko, vzame se seveda kolikor mogoče malo vode. Nit se mora potem posušiti. Ako obesiš na takšno nit prstan, držiš nit v roki in jo zažgeš v pepel, vendar ne bode prstan padel na tla. Negorljiv les. Vzemi del mizarskega kleja (lima) in ga raztopi v vodi, a v drugi posodi stori tako z delom galuna. Obe tekočini pomešaj potem in s to mešanico pomaži les. Takšen les ne bode gorel, čeprav si ga moral prej posušiti. Jajce v steklenici. Jajce se mora tako dolgo namakati v hudem kisu (jesihu), da postane lupina celo mehka in se da jajce skoraj kakor testo valjati. Takšno jajce spraviš potem lahko v steklenico. Ako pri- liješ mrzle vode, dobi jajce kmalu svojo prvotno obliko. Navadno mora jajce v kisu ležati tri dnii S tem poskusom naredi se lahko sledeča šala: družbi pokaži jajce in vrzi je potem pri oknu ven. Gledalcem trdi, da si vrgel jajce v steklenico, ki stoji zunaj pod oknom. Brž pošlji enega izmed navzočih po steklenico, ki si jo seveda že prej pripravil in pokaži jo začudeni družbi. 7 Jajce, ki začne samo goreti. Vzemi jajce in naredi na obeh koncih fino luknjico, potem pa izpihni vso vsebino. Lupino posuši prav dobro na solncu. Ko je suha, na¬ polni jo s sledečo mešanico: z žveplom, s so¬ litrom in z nepogašenim apnom, katere si prej dobro premešal; od vsakega je vzeti enak del. Da jajce lahko izpihneš, lahko narediš na eni strani luknjico z iglo. Napolnjeno jajce zamaži z apnom, da bode videti kakor pravo. Ako vržeš takšno jajce v vodo, bode se kmalu prikazal plamen. Stori se to najbolje v temi in če ne gori, vsaj žari. Kakor kamen trdo jajce. Položi kurje jajce pet dni v kis (jesih), potem je pa zagrebi trideset dni v sol in postalo bode trdo kakor kamen. Jajce v prstanu. Hočeš komu naprimer dragoceno pisanko podariti, položi jajce tri dni v hud kis, da po¬ stane celo mehko. S previdnim sukanjem spraviš lahko takšno jajce v prstan — ali je zlat ali ne, je na tvoji volji in ko si spravil jajce do sredine, namoči je v mrzlo vodo. Dobilo bode razun pasu okrog srede svojo prvotno obliko, nato je lahko pobarvaš, ako hočeš. Izbočen napis na jajcu. Vzemi jajce z debelo lupino, umij je dobro, obriši je in daj je dobro posušiti. V toplo mast namoči novo pero in naredi na jajce napis. Ko se je napis strdil, položi jajce prav previdno in počasi, da se mast ne odstrani, v kozarec s hudim kisom ali pa z žvepleno kislino, katero si pa prej pomešal z vodo. čez tri ure vzemi jajce zopet ven, umij je v sveži vodi in napis bode lepo izbočen. Kislina namreč razje lupino, le na mestu, kjer je mast, ne more do nje. Na ta način se lahko tudi kaj nariše na jajce. Plavajoče jajce. Raztopi v kozarcu vode precej soli. To te¬ kočino napolni do polovice velikega kozarca, ostalo polovico pa s svežo vodo. Zadnji opravek moraš prav previdno izvršiti, ker se ti sveža voda vsede na dno. Najbolje je, ako jo s po¬ močjo žlice polagoma ob straneh kozarca spustiš na solno raztoplino. Čista voda se ne loči celo nič od raztopline in videti je v kozarcu samo ena tekočina. Nato vzemi drugo enako posodo in jo napolni z navadno vodo. Ako spustiš jajce v vodo, bode se vsedlo na dno, ako pa je potem položiš v kozarec z raztoplino, vsedlo se bode le tako daleč, kakor • daleč sega čista voda, na raztopljeni pa bode plavalo. Stoječe jajce. Znano je, kako je Kolumb postavil jajce pokonci na mizo; pritisnil je je namreč tako močno ob mizno ploščo, da se je lupina udrla in je jajce stalo. Spretnež naredi lahko to celo drugače in sicer tako, da mu ostane jajce celo. Najprej se mora jajce 10—15 minut dobro tresti, da se rumenjak zmeša z beljakom in se prvi kot težji vsede na dno. Jajce se potem da po- 9 staviti na mizo, seveda ne takoj na prvi mah, ampak še le s poskušavanjem, dokler ne stoji. — Reč se ložje izvrši, ako se naredi v jajce malo luknjico, skozi katero se spusti nekaj drob¬ nih svinčenih zrnc ali pa nekaj živega srebra. Luknjica se mora zopet zamašiti z voskom ali mavcem (gipsom), da se ne opazi. Tako prepa¬ rirano jajce seveda se mora pred gledalci skri¬ vati, ker je sicer vsakdo lahko postavi pokonci. Najložje se izvrši spretnost tako: Med družbo se razdeli iz pletarčka več navadnih jajc, med katerimi je skrito preparirano in katero se ob¬ drži za sebe. Nihče ne bo mogel poskusa izvr¬ šiti. Takšno jajce stoji tudi na robu kozarca ali sklede, na noževem hrbtu itd. Lahko se pa v poskus izvrši z navadnim jajcem tudi tako. čez mizo mora biti pogrnjen prt. Pred se natrosiš neopazovan nekaj zrnc soli in na teh se ti bode kmalu posrečilo postaviti jajce pokonci, sosebno če si prej s prstom jajce nekoliko omočil. Tako postaviš lahko jajce, na katerem se je bila po prvem poskusu prijela sol, tudi na rob sklede in kozarca. Predno se da jajce drugemu v roko, mora se sol odbrisati, kar se z malo spretnostjo prav lahko zgodi. Prt mora biti bel, da se sol ne vidi. Grozd v steklenici. Ta poskus potrebuje več časa. Kadar se delajo na trsju že grozdički, priveže se stekle¬ nico z ožjim vratom na kol in se podstavi pod grozdič tako, da visi ta v steklenico. Zadnja se pusti na svojem mestu tako dolgo, dokler ni grozd docela zrel. Grozd se odreže in se ne da 10 drugače dobiti iz posode, da se zadnja stre. — Kakor z grozdom izvršiš lahko ta poskus tudi z drugim sadjem. Jajce kuhano v mrzli vodi. V lonec daj samo toliko mrzle vode, kolikor je pokriva jajce. To pokaži družbi. Na lonec pritisni potem pokrivalko, a glej, da med tem neopazovano spustiš v lonec nekaj živega apna. Jajce se bode kmalu skuhalo. — Ako hočeš poskus bolje izvršiti, daj si narediti posodo, ki bode imela dva dna. Gornje dno mora biti fino naluknjano in se mora dati izvzeti. Med obe deni živega apna, položi več jajec v posodo, po¬ kaži jo družbi in nalij mrzle vode. Takšno po¬ sodo ti naredi klepar (Spengler) prav poceni. Sežgana pisava na roki. Z beljakom napiši neopazovano na roko nekaj besed. Mesto beljaka je dobra tudi slana voda. Dotične besede napiši tudi na listič in ga vpričo gledalcev zažgi. S pepelom si odrgaj roko in pisava se bode videla na koži. Papir, ki se sam vžge. V solitreni kislini raztopi nekaj bakra (kraj¬ car) in sicer pusti baker tako dolgo v kislini, dokler ni zadnja nasičena, to se pravi, dokler ne topi več in razjeda bakra. V to tekočino na¬ moči bel pivni papir in ga posuši, a ga zopet večkrat namoči in posuši. Ako tako priprav¬ ljen papir približaš vroči peči, bode se nagloma vžgal. 11 Papir, ki noče goreti. Postavi na rahel ogenj nekoliko vode in v nji pokuhaj galuna (Alaun), katerega prej stolči v prah. V to tekočino namoči večkrat pivni papir (velja tudi navadni) in ga zopet posuši. Kadar je suh, ne bode hotel goreti. Žareče oglje, ki ne prežge robca. Cez pokrov srebrne ure napni prav močno snažen robec. Ako položiš na robec žareče oglje, ne bode ga prežgalo, ker gre toplota v uro. Žareče oglje ne speče v roko. Govoriti začneš naprimer takole: „Vsi ste že slišali o treh mladeničih v žareči peči. Doka¬ zati vam hočem, da je kaj tacega mogoče v mali meri še danes. Ljudje so, ki so tako trdni, da jim ogenj nič ne more in k tem ljudem smem prištevati tudi svojo malenkost. Le glejte! Tale žareči ogelj vzamem v roko, a ne peče me. Ako kdo dvomi, da bi ogelj ne bil žareč, naj bode tako prijazen in ga vzame v svojo roko. Prosim! Komu je ljubo?" — Spretnež moraš si prej dlan pomazati z mešanico iz rumenjaka, arabskega gumija (kakršnega rabiš za lepljenje) in prahu iz škroba (Starke). Mešanica se mora na roki posušiti. Ogelj držiš lahko precej časa. Papir nad lučjo, ki ga ne vžge. Ako držiš navaden papir nad gorečo svečo in pihaš od zgoraj, ne bode se list vžgal, ker s pihanjem odvodiš toploto. 12 Novec, ki se raztopi v orehovi lupini. V žlici razgrevaj solitar tako dolgo, da mu izpuhti vsa voda. Od tega solitra vzemi tri dele in jih dobro pomešaj ter zmelji z enim delom žvepla in enim delom prav drobne in suhe ža- govine. Nekaj te mešanice napolni v orehovo lupino, daj povrh mali srebrni ali bakreni novčič, katerega stolči v valček, da ne zavzame preveč prostora, povrh pa napolni zopet prejšnje meša¬ nice toliko, da jo potlačiš in še nekoliko naku- pičiš. Mešanico zažgi potem z vžigalico in ko bode izgorela do dna, imel bodeš rsztopljeno snov, lupina pa bode samo očrnjena. Novec, ki se raztopi v vroči vodi. Najprej naredi iz mehkega ila dve ploščici, v kateri stisni srebrni novec, tako da bodeš imel celotno obliko novca v ilu. Ploščici posuši potem prav dobro, a prej še naredi do odtis kov zarezo, skozi katero bodeš pozneje lahko vlival sledečo raztoplino: v žlici raztopi nad ognjem 8 gramov vismuta (kovine), 5 gramov svinca in 3 grame cina. To raztopljino vlij v ilnato obliko. Dobil bodeš novcu podobno, srebrno svetlečo se reč, katera se takoj raztopi, ako jo vržeš v vodo, ki vre nad ognjem. Sveča, ki se vžge v vodi. Naredi svečo iz 500 gramov voska, 60 gra¬ mov žvepla, 60 gramov neugašenega apna in 30 gramov orehovega olja, ne pozabi na stenj (Docht) in daj jo v vodo. Vžgala se bode sama od sebe. 13 Belo vino izpremeniti v rudeče. V kozarec z belim vinom vrzi neopazovan nekoliko bražiljkinega prahu (Fernambukpulver) in vino postane takoj rudeče. Mesto bražiljke vzameš lahko tudi stolčene košenilje (Cochenille). Takšno porudečeno vino postane takoj zopet belo, ako vzameš nekoliko citroninega soka in ga kaneš v kozarec. Kako se prereže steklenica. Položi okrog steklenice na mestu, kjer jo hočeš prerezati, nit, ki si jo namočil v terpentin in vžgi nit. Ko je nit zgorela, potegni naglo s čopičem, katerega si namočil v mrzlo vodo, okrog steklenice tako, da odstraniš ž njim nit in dosegel si, kar si želel. Kako se lahko s črnilom piše na les. Ako pišeš navadno s črnilom na les, razlije se ti črnilo in črke postanejo nerazločne. Da se to ne zgodi, stolči gumi v prah, pomoči vanj volneno cunjo ter drgni ž njo les, na katerega hočeš pisati. Ako si les dobro drgnil, bodeš prav lahko pisal nanj in črnilo se ti ne bode raztekalo. Plavajoča šivanka. Napolni kozarec z vodo celo do vrha. S suhimi prsti primi suho šivanko in položi jo prav rahlo in previdno (horicontalno) na površje vode, tako da bodeta konica in uhlja šivanke nakrat legla na vodo in šivanka ne bode utonila, ampak plavala bode na površju vode. 14 Kalna voda se sčisti. V kalno vod daj nekoliko galunovega prahu (Alaunpulver) in 'da se takoj sčisti. Za 10—12 litrov kalne vode zadostuje samo žličiea imeno¬ vanega praška. Goreča snežna kepa. V snežno kepo vtakni neopazovan košček kafre in -to vžgi. Videti bode, kakor bi gorela kepa in čeprav se bode sneg tajal, vendar bode kafra gorela naprej. Megla nad praznima krožnikoma. Da povzročiš meglo nad praznima krožni¬ koma, ravnaj takole. Najboljša sta dva mala krožnika iz porcelana. V prvega vlij nekoliko solne kisline (Kochsalzsaure) in jo z obračanjem krožnika dobro prelivaj na vse strani, potem jo pa odlij. Ravno tako naredi z drugim krožnikom, a mesto solne kisline vzemi salmijakovca (Sal- miakgeist). Pazi pa, da si krožnika ne prideta prehitro preblizu. Potem pokaži krožnik za krož¬ nikom gledalcem, naj vidijo, da sta prazna in ju postavi skupaj na mizo. Takoj se bode nad njima naredil gost oblaček, ki bo postajal večji in večji, kakor bi se kuhala voda. Belo mleko se izpremeni v rndeče. Ako vržeš nekoliko vinsko - kamene soli (Weinsteinsalz) v belo mleko, postalo bode takoj rudeče. 15 Kako se pripravi ruta, da ne pušča vode. Tanko ruto nadrgaj dobro z lesičjekovim semenom ali prahom in ne bode puščala vode. V robcu lahko preneseš vodo in ne bodeš je iz¬ gubil niti kapljice. Lesičjek raste po gozdih in v dolgih vrveh, ki poganjajo po dva klasja. Ako jih nabereš, odpade iz klasja rumenkasti prah, ki gori skoraj kakor smodnik. Ponekod imenu¬ jejo lesičjek tudi omelišje (Barlapp). Rudeča roža se spremeni v belo. Odreži svežo rudečo rožo, katera seje začela razcvitati. Ako jo podržiš nad gorečim žveplom, postala bode bela in ostane takšna nekaj časa. Razume se, da bodeš znal žveplo prikrivati. Začarano citronino drevo. Na bel papir naslikaj z navadnimi barvami, katere omakamo z vodo, citronino drevesce z zelenimi listi. Sadje pa naslikaj s citroninim sokom — nevidno za oko — ali pa z mlekom, čebulinim in češnjevim sokom na primerna mesta. Kakor se je slika posušila, ne bode o sadju nič videti. Ako pa podržiš listič nad ognjem ali pa maješ z njim nad lučjo (pri mirnem držanju bi ti znal list zgoreti), prikazalo se bode sadje v svoji naravni barvi. Podobico znaš podariti ka¬ teremu izmed družbe. Pobeljeno rožo zopet v rudečo spremeniti. Zgoraj naveden poskus z rudečo rožo, ki se nad gorečim žveplom izpremeni v belo, bode gotovo 16 začudil gledalce. Ako deneš takšno iz rudeče v belo izpremenjeno rožo v svežo vodo, postala bode v nekaterih urah zopet rudeča. Pobeljeno rožo lahko postaviš v posodo z vodo in jo prikriješ s kakšnim prtom, rekoč, da se mora na podlagi tvoje čarovniške moči in oblasti spremeniti v rudečo. Lahko jo tudi daš kateri osebi, da si jo shrani v omari. Ko gre čez nekaj časa gle¬ dat, našel bode v svoje veliko začudenje rudečo rožo. Rudečo rožo spremeniti v zeleno. Roža — in naj ima barvo katerokoli — po¬ stane takoj zelena in sicer krasno zelena, ako jo zmočiš s salmijakovcem (Salmiakgeist). Belorudečo rožo spremeniti v teinnorudečo. Polij na belorudečo rožo nekaj kapljic vitri- jolnega eyeta (Vitriolgeist) in takoj bode temno- rudeča. Če jo poliješ s salmijakovcem, postala bode lepo zelena, a takoj zopet rudeča, ako jo boš zmočil z vitrijolnim cvetom. Cvetlice skupno izpremeniti po barvi. Da lahko cvetlice skupno izpremeniš po barvi, potrebuješ praška, ki ga narediš iz sle¬ dečih snovi in katere moraš prav dobro preme¬ šati: nekaj ambre (dobiš v lekarni), 30 gramov salmijaka, 15 gramov vinsko-kamene soli (Wein- steinsalz), i5 gramov lugove soli ali pepelike (Potasche), 4 grame lavendlovega olja, 15 gramov živega apna in dva divja, v prah zdrobljena kostanja. Te snovi dobro premešaj in daj v 17 steklenico z veliko odprtino — kakršna se na- primer rabi za ukuhano sadje — zamaši jo z zatičem (gobo) in preveži počez svinjski mehur ali pergamentni papir, katerega pa moraš (enega kakor druzega) dobro pomazati z oljem, da se snovi ne izpuhte. Vse cvetlice, ako so tudi zve¬ zane v šop, bodo se po barvi izpremenile, ako jih obesiš ali podržiš nad prašek. Ostri duh praškov izpremeni vse barve in sicer bodo na- primer bele cvetlice postale rumene, rudeče bodo črne, vijoličaste zelene, bledorudeče svetlo- zelene itd. Črnilo, ki izgine v 24 urah. Skuhaj šiške, katere najdeš na hrastovem listju (krogljicam podobne izrastke) v razjedni vodi (Scheidewasser), in primešaj nekoliko že¬ leznega vitrijola (zelenega), arabskega gumija in salmijaka. Ako pišeš s to tekočino, izginila bode pisava v 24 urah brez vsakega sledu. Pisava, ki se da citati le takrat, ako jo zmočiš z vodo. Vzemi zdrobljenega galuna in ga raztopi v vodi. S to tekočino lahko potem pišeš na papir, kateri pa je najbolji, ako je hrapav; pero mora biti seveda novo in čisto. Pisava se potem po¬ suši in se ne vidi. Da jo lahko čitaš, potegni papir parkrat skozi snažno vodo in pisava se bode prikazala lepo bela. Sosebno lahko jo bodeš čital, ako jo podržiš proti luči. Ako hočeš ves sum odvrniti od pisma, napiši pismo z navadnim črnilom, ob robu pa s prej imenovano tekočino to, kar hočeš povedati dotični osebi celo tajno. 2 18 Pisava, ki postane še le v vodi črna. Zdrobi železnega (zelenega) vitrijola in ga raztopi v vodi. Nato napiši na snažen papir z novim peresom pismo. Kdor hoče to pisavo ci¬ tati, mora vzeti na pol litra vode 8 gramov zdrobljenih šišk s hrastovega listja (Gallapfel), dobro premešati, tekočino precediti skozi prt in skozi tekočino potegniti pismo. Pisava bode po¬ stala takoj črna. Pisava, ki se pokaže še le nad ognjem. Zdrobljenega galuna (Alaun) raztopi v vodi, napiši pismo z novim in snažnim peresom in daj jo posušiti. Ako podržiš pismo nad ognjevo vročino, dala se bode pisava lahko brati, ker postane črna. Vzameš pa tudi lahko prav hu¬ dega kisa (Essig), v katerega dobro pomešaj jajčevega beljaka in nekoliko živega srebra. Ta tekočina se potem rabi za pisanje in zadnje se mora posušiti; da se pa pismo lahko čita, mora zgoreti. Treba je torej previdnega ravnanja. Tajna pisava. Pokuhaj nekaj škroba (Starke) v vodi, na¬ piši na papir in daj pisavo k sušenju. Pisava se ne bode videla. Ako pa pomažeš papir z jodovo tinkturo (to dobiš, ako jod raztopiš v vinskem cvetu), dobila bo pisava vijoličasto barvo. Spremenljivo črnilo. Pisava z raztoplino železnega vitrijola po¬ stane črna, ako jo pomočiš s pokuhovino hra¬ stovih šišk (Gallapfel), kakor je to navedeno že 19 preje. Pisava pa zopet izgine, ako potegneš čez' njo s čopičem (Pinsel), katerega si pomočil v solno kislino ali pa z vodo pomešano žvepleno kislino. Da se pisava pokaže drugič, pomoči jo z raztopimo vinskega kamna (Weinsteinlosung), a takrat bode le rumenkaste barve. Simpatetične tinte sploh. Simpatetične tinte se imenujejo one, katere so nevidne, kadar pišemo ž njimi. Vidijo se le toliko za pisavca, kolikor se kaže mokrota. Ko se zadnja posuši, je papir bel. Da se pisava vidi, treba je pripomočkov, kakor n. pr. mraza in toplote. Pismo se mora potegniti ali skozi mrzlo vodo, ali se mora držati nad ognjem, ali pa se mora pomočiti s kakšno tekočino. Nekaj takšnih tint in sredstev smo že navedli, druga pa sledijo na tem mestu: a) Modra pisava. Piše se z novim in snažnim peresom z raztoplino navadnega vitri- jola. h kateri se mora dati malo razjedne vode (Scheidewasser). V vodi se nekoliko modre barve (Berlinerblau), ki so pripravljene za vodo (Was- serfarbe) razmoči in ž njo se potegne s čopičem čez pisavo. Zadnja je potem lepo modra. b) Rudeča in zelena pisava. V vreli vodi pokuhaj modre listke v rži cvetoče modrice (Kornblume), ki je kot plevel znana. Najbolje je, ako natrgaš listke v glinasto posodo, jih po- liješ s kropom, dobro premešaš in pustiš, da se ohladi. Med hlajenjem mora biti posoda pokrita. Ohlajeno tekočino precedi skozi snažen prt in jo hrani, dokler je ne rabiš. Ako pišeš s to tekočino na papir, imej pripravljeno gobo, ka- 2 * 20 tero si namočil na eni strani v z vodo pomešan vitrijolni cvet (Vitriolgeist), na drugi strani pa v raztoplino vinsko-kamene soli (Weinsteinsalz) in vprašaj, kakšna naj postane pisava, rudeča ali zelena. Kakor druga oseba želi, tako lahko storiš. Vitrijolni cvet, s katerim potegneš po pisavi, naredi zadnjo rudečo, raztoplina vinsko- kamene soli pa zeleno. c) Tajna pisava v raznih barvah. Za pisavo vzamejo se samo takšne tekočine ali takšni šoki, ki nimajo barve, ki pa so po posu- šenju nekoliko lepljaste (mastne), a vseeno ne¬ vidne. Ako potrosiš čez papir raznobarvne praške, nalepijo se ti na pisavo in ta dobi dotično barvo, katero je imel prašek. Za pisavo se rabijo sledeči brezbarvni sadni šoki: jabolčni, hruševi, citronin, kutinov, čebulin, korenjev, pa tudi mleko se da rabiti. Pisava, kadar je suha, se posuje z zlatim ah srebrnim prahom, ali pa z navadnim, prav finim peskom, kateri se prej pobarva z raznimi barvami. d) Bela tinta, ki postane na solncu modra. Vzemi prsteno, takozvano tung-kameno kislino (Tungsteinsaure) in jo raztopi v vreli vodi in naj se potem posuši, da jo lahko stolčeš v prah. Ta prah pomešaj potem z mrzlo vodo, da dobiš gostij ato, mleku podobno tekočino, s katero napiši pismo. Ako položiš takšen ne- vidljivo napisan list na solnce, postala bode pi¬ sava modra. Tajna pisava s štirimi črkami. Izberi si po svoji volji štiri črke iz abecede, Te črke sestavljaš lahko potem tako, da jih 21 imaš za vse ostale črke. Vzemimo naprimer črke a, b, c, d. Iz teh lahko narediš sledečo abecedo: A, E, I, O, U, B, C, D, F, G, H, K, L, c, d, b, a, cd, dd, bd, ad, de, db, da, eb, ca, M, N, P, R, S, T, V, Z, Ž, Č, Š, bc, ba, cc, ab, ac, bb, aa, ccc, ddd, bbb, aaa. Hočeš n. pr. s tem tajnim alfabetom napisati sledeči stavek: „Bog vse vidi!“, pisal bodeš tako: „dd a db — aa ac d — aa b ad b!“ Vzameš si pa lahko tudi druge štiri črke. Takšna abeceda se po večkratni rabi prav naglo zapomni. Dve podobi ugasneta luč in jo zopet prižgeta. Vzemi dve leseni glavi, ki imata v usta odprtino. Če je nimata, ju pa naredi. Te dve glavi postavi na mizo, ali ju pa obesi na steno. V prva usta daj malo smodnika, v druga usta pa malo fosforja. Prižgano svečo podrži najprej pred usta one glave (lahko je tudi cela podoba), katera ima smodnik. Smodnik puhne in ugasne luč. Svečo moraš potem takoj podržati pred usta druge glave, v kateri je fosfor. S večin stenj (Docht) je še vroč, prižgal bode lahko gorljivi fosfor in ta bode zopet prižgal svečo. Pgašenje sveče z lijakom. V družbi naredi ta poskus mnogo smeha. Kdor namreč drži lijak (Trichter), kakršnega rabimo za nalivanje steklenic z ozkim vratom — za silo se naredi lahko tudi iz lepenke (Pap- pendeckel) ali debelega papirja — naravnost pred se, ne bode mogel luči ugasniti in naj piha 22 tudi z vso močjo. Zrak, katerega pihneš skozi ozko lijakovo cev, umakne se ob široki steni ven in luč ostane celo mirna. Ugasnil pa jo bodeš, ako nastaviš lijak tako, da je kateri rob luči nasproti. Bengaličen ogenj, bel. Zdrobi v prah 12 delov solitra, 5 delov žvepla in 2 l / 2 dela žveplenega antimona (SpieB- glanz). Ta prašek dobro premešaj. Ko je pre¬ mešan, daj ga na kamen ali opeko in ga zažgi. Prašek ne bode puhnil, ampak bode lepo mirno z bleščečo belo lučjo gorel. Bengaličen ogenj, zelen. Vzame se 45 delov solitarno-kislega barita, 10 delov klorno-kislega kalija, 10 delov žvepla, 1 del žveplenega antimona. Bengaličen ogenj, rudeč. Vzame se 45 delov solitarno-kislega stron- tijana, 4 dele klorno-kislega kalija, 13 delov žvepla in 2 dela finega olja. Naredi se dobro premešan, fin prašek. Paziti pa je: klorno-kisli kalij mora se posebej zdrobiti v prah, solitarno- kisli strontijan pa se mora v železni posodici pazljivo in polagoma pregrevati, da postane prašek. Bengaličen ogenj, moder. Vzame se 15 delov klorno-kislega kalija (chlorsaures Kali), 5 delov solitarja, 11 delov žvepla, 5 delov bakrenega okisa (Kupferoxyd). 23 Klornokisli kalij se ne sme z drugimi snovmi drobiti! — Vzameš pa lahko tudi te dele: 1 del žvepla, 2 dela posušenega zelenega volka (Griin- span) in 9 delov klorno-kislega kalija. Zeleni volk se dobi najložje, ako namočiš bakra v kis (ocet, jesih). Bengaličen ogenj, rumen. Zmešaj sledeče praške: 1 del oljnatih saj, 1 del žvepla in 6 delov solitarno-kislega natrona. Bengaličen ogenj, vijoličast. Posuši dobro in zdrobi v praške: 6 delov črnega bakrenega okisa (Kupferoxyd), 20 delov krede, 25 delov žvepla in 49 delov klorno-kislega kalija. Zadnjega moraš posebej zdrobiti in potem z drugimi praški dobro premešati. V vodi goreča luč. Vzame se 500 gramov voska, nekaj žvepla in nekaj živega apna; vse se zmeša in primeša se še nekoliko orehovega olja. Iz te mešanice naredi svečo, skozi katero mora biti stenj (Docht). Ako vržeš v vodo to svečo, prižgala se bode sama in začela goreti. Led nad ognjeni. Na trinožček postavi krožnik s snegom, ledom in kuhinjsko soljo. Na ta krožnik postavi drugega z vodo. Pod trinožček pa postavi poso¬ dico z žarečim ognjem. Žarina bode začela tajati mešanico v prvem krožniku, tajanje pa bode 24 povzročilo takšen mraz, da bode voda v drugem krožniku zmrznila. V topli sobi na mizo primrznjena žlica. .J Ta poskus nas skoraj spominja ravno ime¬ novanega. V žlici zmešaj soli in snega, na mizo kani nekaj kapljic vode in postavi vanjo žlico z mešanico. Sneg se bode jel tajati in bode v zvezi s soljo povzročil toliko mraza, da bode žlica primrznila k mizi. luč, ki se ne da izpihniti. Naredi si svečo iz enakih delov voska in prav čistega žvepla. Ako prižgeš tako svečo in jo podržiš kateremu izmed družbe, naj jo izpihne, ne bode mogel tega storiti. Obraze razsvetliti tako, da so popačeni. V vinskem cvetu raztopi soli in žafrana, pomoči v to tekočino košček pavole (bombaža) in jo prižgi. Pri tej luči bodo dobili beli obrazi zeleno barvo, rudečica lic in ustnic pa bode temna. Ugasnjeno luč z nožem prižgati. Na noževo konico natakni tako, da ne bode nihče videl, košček fosforja, potem pa ugasni svečo. Ako stenju (Docht) hitro približaš noževo konico, vžgal se bode fosfor na vročem stenju in luč bo zagorela. Smodnik z udarcem zažgati. 4 dele čistega solitra pomešaj z 1 delom čistega fosforja. To mešanico položi v papir in 25 jo zavij. Ako udariš s kladivom po zavitku, bode se vsebina takoj užgala. Grški ogenj. Izpihni jajce in je napolni z živim apnom in žveplom. Luknjici zamaži z voskom, vrzi jajce v vodo in takoj se bode vnel plamen. Roko moraš hitro umakniti, da se ne opečeš. Vulkan ali ognjenik. Vzemi enake dele zdrobljenega žvepla (žvep¬ leno cvetje) in pilovine, katere dobiš lahko pri vsakemu ključarju. Iz teh snovi naredi s pripo- močjo vode testo, katero spravi v lonec in ga pokrij s kakšnim platnom, za katero ni škoda. Lonec zakoplji v zemljo in naredi čez njega majhen griček. Čez nekaj dni bode postajala zemlja topla, bode začela razpokline dobivati, iz razpokline pa se bodo dvigali žvepleni sopari. Naposled se bode prikazal plamen, ki bode okrog sebe bruhal nek črn in rumen prah. Da se ti pa poskus dobro posreči, ne smeš vzeti premalo snovi. Prav dobro se ti bo reč obnesla, ako vzameš vsake snovi 12V 2 kilograma. Zvezdni utrinki. Naredi iz žvepla in solitra prašek in ga namoči s citroninim sokom. Nalij tudi nekaj kapljic močnega žganja in naredi iz tega testa male krogljice. Ako se postaviš na kakšno vi¬ šino (visoko lestvo), jih prižgeš in spuščaš na tla, bodo videti kakor zvezdni utrinki. 26 Vodovod v sobi. Vzemi 5 — 6 kozarcev in jih postavi na mizo tako, da bode vsak prihodnji stal višje od prejšnjega. Stati morajo v primerni daljavi na¬ razen. Samo v najnižje stoječi kozarec nalij vode, vse kozarce pa zveži tako, da položiš več pa- volnatih niti od enega kozarca do drugega. Del niti mora viseti nekoliko v kozarec, konec pa v najvišji kozarec. Kmalu bode začela voda lezti po nitih naprej v drugi kozarec, od tukaj naprej v tretjega in naposled bode jela kapljati v naj¬ višje stoječi kozarec. ■: Pivo in voda ločena v enem kozarcu. Izreži kosec papirja tako, da bode kolikor mogoče sodil v kozarec, katerega hočeš rabiti. Kozarec napolni do polovice s pivom, spusti papir na pivo, da bode na njem plaval, potem pa previdno in rahlo dolij vode. Papir bode splaval na vrh in tukaj ga lahko odstraniš. Na splošno začudenje bodeta ostala pivo in voda ločena. Zdaj se lahko obvežeš, da hočeš iz ravno istega kozarca izpiti prej pivo, nego vodo. Nihče ti ne bode verjel. V to svrho vzemi slamno bilko, vtakni jo do dna kozarca in na takšen način bodeš prav lahko izpil pivo. če se ti vode ne poizljubi, pustiš jo lahko v kozarcu. Lonec izpije iz sklede vodo. Napolni skledo z vodo, v loncu pa zažgi nekoliko papirja. Kakor hitro ogenj ugasne, po¬ vezni naglo lonec z odprtino v vodo in lonec bo izpil zadnjo iz sklede. 27 Toda ne teče skozi lijak. Vzemi lijak (Trichter), ki ima prav tenko cev. Nastavi ga na steklenico z ozkim vratom in jo prav dobro zamaši, da ne bode mogel zrak iz steklenice uhajati. Ako naliješ v lijak vode, ne bode tekla v steklenico. Z vodo streljati iz ključa. V votel ključ napolni vode in ga močno zatakni z zatičem (gobo). Ako držiš nato ključ nad lučjo, naredila se bode v ključevi votlini para in bode z glasnim pokom odbila zatič. Elektrika brez stroja. Postavi štiri močne pivne kozarce na tia in nanje desko. Ako stopi kdo nanjo in ga tepeš nekaj časa s kakšno kožuhovino ah z lisičjim repom po hrbtu, izvlekel mu bodeš s sključenim prstom prav lahko iskro iz nosu. Seveda se ta najbolje vidi v temi. Cvetlični popki se naglo razcveto. Poreži cvetlične popke, ki so že dovolj raz¬ viti, na prav kratke peclje in jih postavi v vodo, v kateri si bil prej raztopil solitar. Naglo se bodo popki razcveteli. Sveže cvetlice pozimi. Dokler so cvetlice, kakor naprimer rože ali nagelni še v popkih, poreži jih, rane pa zamaži s pečatnim ali pa s cepilnim voskom. Popke ovij previdno v papir. Potem vzemi zabojček, 28 napolni ga do polovice s suhim, drobnim peskom, položi povrh ovite cvetličine popke in nasuj nanje zopet suhega peska, dokler ni zaboj poln. Zadnji se mora nato pokriti in na hladnem kraju shraniti. — Ako hočeš imeti pozimi sveže cvetlice, vzemi te popke, odstrani vosek, postavi popke v kozarec z vodo, v kateri si raztopil solitarja in kmalu bodo začeli cveteti. Cvetoča veja pozimi. Odreži v mesecih decembru, januvarju ali februvarju dolgo in debelo vejo in sicer opoldne takega dne, ki je hladen, jasen in sije solnce. Vejo namoči za dve uri v tekočo vodo, da ta izvleče omrzlino iz skorje in se lupine popkov omehčajo. T7 ejo nesi nato v toplo sobo in jo vtakni v posodo, v kateri je voda in nekoliko živega apna in pusti jo stati v tej vodi dve uri. Potem se vzame vejo ven in se v posodo pri- lije sveže vode, da brstje ne postane preveč krepko. Da se voda ne usmrdi, prideni nekoliko zelenega vitrijola. Najbolj čudno je, da se cvetje prikaže prej, nego listje. Ako opustiš apno, pri¬ kaže se listje pred cvetjem. Ta poskus se lahko izvrši z breskvinimi, črešnjevimi in hruševimi vejami. Skakajoče jabolko. Zvrtaj v jabolko luknjo in daj vanjo neko¬ liko živega srebra. Luknjo zamaši zopet in daj jabolko na srednje toplo peč. Kmalu bode začelo skakati. 29 Razkosanje kamena. Razžari kamen na ognju prav močno in imej pripravljeno tanko, v mrzlo vodo namočeno vrvico. Ko je kamen dovolj vroč — najbolje se razžari, ako trosiš v ognju nanj suho žagovino — osnaži ga naglo pepela, napni čez kamen vrvico in jo sproži po kamenu, kakor delajo enako tudi te¬ sarji s tesarsko vrvico po lesu. Kamen se bode razletel ravno tam, kjer ga je zadela mokra vrv. Čim bolj je vroč kamen, tem bolje se posreči poskus. Luč modre barve. Naredi si stenj iz pavole (bombaža) in ga namoči v raztopimo lugove soli ali pepelike (Potasehe) ali pa tudi raztoplino kalijeve soli. Ta stenj (Doeht) naglo posuši in daj ga v svetilko s špiritom. Luč, katero dobiš, bode modre barve. Pisava na beljaku trdokuhanega jajca. Naredi si črnilo iz hrastovih šišk (Gallapfel), katere si zdrobil v prašek, galuna in kisa in napiši besedilo na sveže jajce. Ako daš jajce v krop in je pokuhaš, bode pisava na lupini iz¬ ginila, a poznala se bode znotraj na beljaku. Da novčič v skledi izgine in se zopet vidi. V skledo daj majhen novec in postavi skledo na mizo. Okrogstoječi naj se od sklede oddaljijo toliko, da se jim novec skrije ravno za sklednim robom. Ako vliješ nato v skledo vode, bode se novčič zopet videl, ker lomi voda žarke. 30 Voda se poleti izpremeni v led. Da to izvršiš, napolni malo stekleničico z vodo in jo ovij s platneno eunjico. Cunjico zmoči potem z močnim vitrijolnim eteijem (Vitriolather) in sicer večkrat. Eter se kmalu izpuhti, a voda bode v nekaterih minutah izpremenjena v led in mogoče je, da tudi razžene stekleničico. Salata, ki vzraste v pol uri. Ta poskus iznenadi marsikaterega gledalca. Postavi na mizo posodo z zemljo in nasej seme, potem pa zmoči vse skupaj z vodo. V pol uri bodo se prikazale majhne rastlinice, ki bodo rastle naprej. Priprave pa so te : salatno seme — velja tudi peteršiljino — mora se pred poskusom 24 ur namakati v dobrem vinskem cvetu. Zemlja sestoji iz dveh delov dobre vrtne prsti, med katero je pomešan en del živega apna. Voda, s katero se nasejano seme in pripravljena prst fino pokropi, uphva kakor dež, apno povzroča toploto in rastline začnejo trenutkoma rasti. Obrnjena kupica z vodo. Napolni kupico z vodo do vrha, pritisni nanjo karto ali trd kosec papirja, obrni kupico počasi in drži karto, dokler ni kozarčeva od¬ prtina spodaj. Ako odmakneš roko, ostala bode voda v kupici, ker pritiska zunanji zračni tlak toliko močno na karto, da ne more voda izteči. Živo jajce. Naredi na eni strani jajca luknjico in iz¬ prazni vsebino. V prazno lupino deni živo pi- 31 javko in zamaši luknjico z mavcem (gipsom). Ako postaviš tako jajce na mizo, bode se začelo gibati in se zvečer pri luči potakalo proti njej. Zvenjene cvetlice se osvežijo.^ Šopu prireži približno tretjino stebljiča in ga vtakni v vrelo vodo; v vreli vodi pusti šop tako dolgo, dokler se prva ne izhladi. Cvetlice bodo potem kakor sveže iz vrta. Goreč čaj. V čašo toplega čaja vrzi košček sladkorja, katerega si bil namočil v vitrijolno nafto, čaj bode takoj zavrel in se vžgal, ako se mu bodeš pri¬ bližal z gorečo vžigalico. Kako se seže v vodo in se ne zmočijo prsti. Nad vodo, ki naj ne bo globoka, potrosi precej lisičjekovega semena ali omeliševine (Bar- lappsamen), velja pa tudi dobro stolčena kolo- fonija in brez skrbi lahko sežeš v vodo. Ogenj ti ne škoduje. Pripravi si tekočino iz sledečih delov: 250 gramov galuna (Alaun), 1 liter vode in 45 gra¬ mov vitrijola. Ta tekočina ti varuje tudi lase, obleko in druge gorljive tvarine pred ognjem, seveda le nekaj časa. Svinec se raztopi v papirju. Podrži v papir prav trdo ovito svinčasto krogljo v ogenj in videl bodeš, da se bode raz- 32 topila, a papir bode ostal nepoškodovan. Na¬ posled seveda zgori tudi papir. Goreča luč v ustih. Otrni dobro svečo in ko gori zopet s pra¬ vilno lučjo, podrži jo pred odprta usta. Sapo potegni prav krepko v se in plamen se bode legel v usta, a te ne spekel. Kakor hitro pa čutiš, da ne bodeš mogel več vleči sape, od¬ makni hitro svečo. Ognježerec. Zdrobi arabski __gumi in ga pomešaj z vodo v gostljato tekočino. Ž njo si namaži ustnici, zobe, nebo in jezik. Ko seje gumi posušil, položi ku¬ hane odrezke govejega mesa v špirit in ga prižgi. Goreče koščke mesa smeš brez škode deti v usta in jih pojesti. Plinova luč na mizi. V steklenico daj vode in plinovine, potem pa nakani previdno še nekoliko žveplene kisline. Steklenico zatisni dobro z zatičem, kateri ima skozi sredino tanko stekleno cev; ta mora imeti na koncu prav fino luknjico. Ako podržiš pred zadnjo gorečo vžigalico, prižgala se bode modra lučica. V steklenici se je namreč razvil vodik (Wasserstoffgas), ki rad gori. Luč, ki da navzočim obrazom mrtvaško barvo. Na mali krožnik nalij nekoliko vinskega cveta (Weingeist), primešaj nekoliko soli in 33 zdrobljenega žvepla; v tekočino namoči stenj (Docht), ki se ga naredi iz pavole in ko je dovolj moker, ga prižgi. Ako ugasneš druge luči, videti bodo navzoči obrazi z mrtvaško barvo. Žveplo se da v i*oki zažgati. Namaži si roko s 80 grami belega sleza (Eibiseh), ki si ga stolkel z jajčjim beljakom. Ko je roka suha, smeš brez skrbi v nji zažgati stolčenega žvepla. Kako poči pivova čaša vsled glasu. Vzemi čašo, kakršna se rabi za pivo in s trkanjem poskusi, ako ima čist glas. Potem jo drži povprečno pred usta ter zavpij z vso močjo v njo ali v glasu, katerega ima sama ali pa za oktavo višje, čašo pretrese glas tako, da poči. Kako steklenica ne poči nikdar. Ako rabiš steklenico, ki bi naj ne počila, pokuhaj jo nekaj časa v olju in jo potem počasi ohladi. V takšno steklenico vliješ lahko krop in ne bode ti počila. Subjektivne barvne posebnosti. Zapiši s črno tinto na rudeč papir nekaj besed in daj jih pri belem dnevu čitati drugi osebi; rekla bode, da je pisava zelena. Prilepi na rumeno pobarvano steno košček belega papirja in glej ga nekaj časa celo ne¬ premično ; pri belem dnevu se ti bode zdel višnjev. 3 34 Položi na polo belega papirja košček rude- čega in reci kateremu izmed navzočih, naj gleda nekaj časa nepremično na rudeči kos; ako vzameš tega proč, videl bo gledalec pri svetlobi mesto belega papirja le zelenega. Goreče brodovje. Ta zanimiv poskus se da izvršiti tako. Prilij 1V 2 kilograma lanenega olja in '/2 kilo¬ grama petroleja med 4 kilograme sveže žganega apna. Nato vzemi lesene kladice (lesene kose), navrtaj in izdolbi jih in jih napolni s prej ime¬ novano mešanico. Tem lesenim kosom znaš od zunaj dati približno obliko ladij (ali čolnov), a tako, da bodo lahko plavali po vodi. Tudi jar- bole in jadrenike z jadri jim znaš narediti; te* namoči prej s kafrovim cvetom (Kampfergeist). Kose navrtaj od več strani, da more priti voda do mešanice. Brodovje položi na ribnik in sicer ob rahlem vetričku in kmalu bodeš videl prizor gorečega in potapljajočega se brodovja. Goreč vodomet. V votlo bakreno krogljo nalij špirita, v ka¬ terem si raztopil nekoliko kafre. Luknjo zgoraj dobro zamaši, a pritrdi še prej tanko, proti koncu koničasto (zoženo) cev, katera pa sme segati le malo v krogljo, sicer se nareja sopar okrog nje in ne more pri cevi ven. To krogljo postavi na žareče oglje, paro pa, ki uhaja iz cevi, prižgi z vžigalico in videl bodeš lep, goreč vodomet. 35 Prstan iz vode vzeti, a si ne zmočiti prstov. Polovico pivovega kozarca vode izlij na plošnat (močno plošnat) krožnik in vrzi v vodo prstan. Nato podrži goreč papir pod poveznjen (navzdol obrnjen) pivov kozarec, da postane zrak redek in povezni ga prav naglo na krožnik (poleg prstana). Vsa voda bode šla v kozarec in prstan bodeš lahko pobral s suhimi prsti. Prti, ki ne puščajo vode. Raztopi 120 gramov mila v 1 ‘/ 2 kilogr. vode in primešaj to k raztoplini, katero si dobil iz 250 gramov galuna, raztopljenega na 4V 2 kilo¬ grama vode. K tej mešanici prideni še 375 gramov lima. Ako namočiš v to tekočino prte, ne bodo puščali vode. Vino z vodo pomešati in ju zopet ločiti. Pomešaj vino in vodo v kozarcu in ga po¬ stavi na mizo. Na stol poleg mize pa postavi prazno kupico. Nato vzemi volnen trak (pavolnat), pomoči ga v vodo in ga napelji z enim koncem v gornji, z drugim koncem pa v spodnji kozarec. Voda bode se stekala po traku v spodnji ko¬ zarec, vino pa bode ostalo v prvi kupici. Tri tekočine v enem kozarcu ločene. V visoko kupico nalij vode, na vodo salat- nega olja, a prav previdno ob strani kozarca še prav močnega žganega žganja. Ker je zadnje lažje od olja, plavalo bode zgoraj, olje bode v sredini in voda na dnu. Najboljši je mesto žganja vinski cvet. 3 * 36 Goreča^voda. Napolni porcelanasto posodo z vodo in vrzi v temi v njo košček sladkorja, katerega si pomočil prej v fosforjev eter (Phosphorather). Površina vode se bode svetila kakor ogenj in če pihaš na vodo, gibala se bode kakor plameni. Pok brez smodnika ali puške. Svinjski mehur prav močno napihni in ga zmoči; še boljši je goveji mehur. Obesi ga potem nad vročo (železno) peč. Nihče se ne bode na¬ dejal, kaj se bode zgodilo, ako obesiš mehur tako, da se ni nihče brigal zanj. Zrak se začne vsled toplote raztezati in naposled razžene mehur, ki poči kakor pištola. Pok je tem hujši, čim večji je mehur in čim močnejše je napihnjen. Plešoča podoba. Iz podolgaste gobe (zatiča) izreži podobico (figuro) brez nog. Ogrni ji plašček, a mesto nog jo podpri s štirimi 50 do 75 mm dolgimi, moč¬ nimi svinjskimi ščetinami. Ako igraš glasovir in postaviš to figuro na rezonačno dno, jela bo smešno plesati in se obračati. Varanje tipa. Iz meče naredi majhno krogljico. Potem položi sredinec čez kazalec (tretji prst čez dru¬ gega) in začni tako z obema prstnima koncema valjati krogljico sem in tje in v krogu po mizi. Dozdevalo se ti bode nakrat, kakor bi imel dve krogljici. 37 Belo karto izpremeniti brez barve v bledo- rudečo. Belo karto namoči prej v čist vinski kis (ocet, jesih) ali pa jo samo pomoči ž njim. Ko je zopet suha, ne bode nihče videl, kaj seje z njo zgodilo; ako jo potem podržiš nad toploto luči ali ognja (zadnji je boljši, ker luč zakadi karto), postala bode bela karta bledorudeča. Belo karto brez {barve |izpremeniti|jjv črno. Vzemi nekoliko solitarne kisline in jo po¬ mešaj z enakim delom vode; to mešanico nalij na živo srebro in jo pusti na srebru ležati nekaj dni. Na ta način dobiš simpatetično tinto, s ka¬ tero pomaži karto in posuši poslednjo. Videti bo lepo bela. Ako pa rečeš komu, naj jo da na toplo peč, postala bode celo črna. V prt ovito jabolko razrezati. Vzemi prav krhko jabolko in je rahlo pokrij s prtom. Položi vse na mizo. Ako vdariš z nožem po jabolku, bodeš je precepil, a prt bode ostal cel. Lahko vzameš tudi papir, katerega pa moraš oviti okrog nožnega rezila. Ako režeš krhko ja¬ bolko, bode se dalo lepo prerezati, papir pa bode ostal nepoškodovan. Steklo se reže s škarjami. Vzemi kos tenke šipe, ki nima nobene na¬ pake, kakor naprimer mehurčke in podrži steklo pod vodo. Potem vzemi škarje in začni rezati. Poskus se bo dal celo lepo izvršiti. 38 Palico na dveh kozarcih prelomiti. Vzemi palico iz suhega lesa in postavi na dva stola, ki stojita v primerni daljavi drug od drugega, po en kozarec. Na kozarca položi pa¬ lico. Nato vzemi drugo palico in udari ž njo s prav krepkim in naglim udarcem na vodoravno ležečo. Ta se bode prelomila in padla na tla, kozarca pa bodeta ostala cela. Udariti moraš seveda ravno na sredino palice. Iz smetane se ne da narediti surovo maslo. Ako vržeš v smetano košček sladkorja, znaš smetano umetati, kakor dolgo hočeš, a nikdar ne bodeš naredil iz nje surovega masla. II. Spretnosti s kartami. Kako uganiti karto, katero si je kdo zapomnil. Karte najprej dobro premešaj in si zapomni spodnjo karto, predno položiš celo igro na mizo. Izmed igre naj si potegne druga oseba karto in si jo zapomni, a tebi je naj ne pokaže. Karta se položi na mizo, druge karte pa na njo. Potem daš karte tretji osebi, katera jih naj večkrat prevzdigne. Karte vzameš zdaj v roko in jih pregleduješ, kakor bi bogsigavedi kako pazljivo in umno štel. Ker si si pa zapomnil prej zadnjo karto, bode prva pred njo tista, katero si je druga oseba zapomnila. S samim prevzdiga- vanjem se namreč celo nič ne zmešajo karte. Kako uganiti karto, ki se jo je zapomnilo izmed 12 kart. Napiši na mizo dvanajst črk: A, B, C, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M: na te črke položi po eno karto in reci kateremu izmed družbe, naj si eno zapomni. Tebi jo ne 40 sme pokazati ali pa imenovati. Vzemimo torej primer, da si je oseba zapomnila karto nad črko G. Zdaj reci osebi, naj od izbrane karte, katera je po številu sedma, šteje naprej, 8, 9 ... in sicer začenši pri karti nad M nazaj do A in zopet od M nazaj tako daleč, da pride do dvakratnega števila kart in še za eno več. Ker je 12 kart, bode torej dvakratno število 24 in še 1 = 25. Ker je torej G = 7, bode M — 8, L = 9, K = 10 . . . A = 19 in zopet M — 20, L = 21 in tako bo oseba štela do 25, kazaje s prstom po vrsti na karte in tam bode obstala, torej pri G. Neposredno si torej zadel. Ali pa vzemimo, da si kdo natihoma izbere karto nad D, torej četrto. Ti mu zdaj reci, naj začne s prstom kazaje šteti pri M nazaj do A in zopet od M nazaj tako dolgo, da pride do 25. Pri M mora začeti šteti s tistim številom, ka¬ tero pride v številni vrsti prvo za številom iz¬ brane karte. Ker je D — karta četrta, bode štel (tiho seveda, a pri 25 mora obstati) M — 5, L — 6, K = 7 ... A = 16 in zopet IVI — 17, L = 18 ... D = 25. Kako uganiti karto iz kateregakoli števila kart. To se izvrši na ravno prejšnji način. Vze¬ mimo kakšen primer. Ako imaš 10 kart, napiši na mizo po vrsti 10 črk, torej: A, B, C, D, E, F, G, H, I, K; karte položi na črke in sicer na vsako črko po eno. Oseba izmed družbe naj si misli karto, katera je kjerkoli v vrsti. Ker je 10 kart, vzame 41 se dvojno število, torej 2 X 10 = 20 in še 1 več, torej 21. Ti reci tedaj osebi, naj položi prst na karto nad K in naj šteje v številni vrsti naprej do 21 in sicer naj začne s številom, ki pride prvo za številom karte, katero si je mislil. Recimo, da si je oseba mislila karto nad črko H. Ta je v vrsti osma. Ako se šteje zdaj naprej, in se kažejo karte nazaj, je karta nad K — 9, / = 10, H = 11 . . . A — 18 in zopet K — 19, / = 20 in H = 21. Pri 21 mora oseba obstati in ti veš za karto. Kako prideš do števila 21, ne povej. To nareja stvar bolj umetno. Ako imaš 15 kart, rečeš, naj šteje do (2 X 15 + 1 —) 31, ako imaš 7 kart, rečeš, naj šteje do (2 X 7 -j- 1 =) 15 itd. Kako uganitigdve karti. § Pri knjigovezu daj si karte za spoznanje obrezati tako, da je ena nekoliko širša, ena pa nekoliko daljši od drugih. Kadar obreže po dol¬ gem. vzame se eno karto preč, kadar se pa obreže po širokem, da se prej odvzeto karto nazaj, a se vzame katero drugo. Ako torej poznaš ti dve karti, pokaži daljšo eni osebi, širšo pa drugi. Ti že itak veš, da je prva naprimer srčni kralj, druga pa naprimer karina sedmica. Karte daj nazaj v igro in daj jih premešati. Ker je obreza neznatna, ne bode nihče opazil prevare. Najbolje pa je, ako premešaš sam. Seveda so takšne karte za ravno ta primer v eni in isti družbi le enkrat za rabo, sicer bi se kdo na¬ mislil, čemu sta vedno ravno eni in isti karti na vrsti. 42 Izmed 21 kart zapomnjeno karto zadeti. Položi karte najprej na 3 kupe tako, da bode v vsakem kupu 7 kart. Izmed vseh kart si naj kdo odvzame eno in si jo pogleda. Kup, iz katerega je bila potegnjena karta, vzemi v roko in ga razdeli na dva dela po 3 karte. Vmes se da odvzeta karta. Kupi se zdaj polo¬ žijo skupaj, tako da pride kup z zapomnjeno karto v sredino. Zdaj se karte zložijo po vrsti zopet v tri kupe, ki se morajo narejati istočasno, tako da pride četrta karta na prvo, peta na drugo, šesta na tretjo, sedma zopet na prvi kup, osma na drugega itd. Ko se je to zgodilo, od- štej prvih deset kart in jednajsta je tista, ka¬ tero si je bila zapomnila oseba. Vsak navzoči si izbere dve karti, katere potem zadeneš. Vzemi 20 kart in položi jih po dve, in dve na mizo. Vsak navzoči si naj izbere 2 karti, kateri pogleda in ju zopet nazaj na mizo po¬ loži. Karte zloži skupaj, a tako, da ne ločiš kart, katere so bile po dve skupaj. Potem vzemi kredo in napiši na mizo s črkami precej narazen te-le štiri besede: ) 43 Kdor pazno pogleda te štiri besede, bode videl, da je vsaka črka le dvakrat v vseh besedah. Karte se polagajo po vrsti po dve na obe enaki črki. Začne se z v besedi Mutus; prva karta se torej položi pod prvi M, druga pod drugi m v besedi Nomen; tretja pride pod u v prvi be¬ sedi, a takoj četrta pod u v isti besedi; peta karta pod t v prvi, šesta pod t v tretji besedi; sedma karta pod s v prvi in osma pod s v če¬ trti besedi. Nato se preide na drugo besedo in se deveta karta položi pod N, a deseta pod zadnji n ravno iste besede; jednajsta pride pod o v Nomen, dvanajsta pa pod o v Kok is itd., dokler niso vse karte prišle na vrsto. Zdaj vprašaj osebe po vrsti, v kateri vrsti sta prej zapomnjeni karti. Ako ti reče prvi naprimer, da sta karti v prvi in tretji vrsti, potem moreta biti jedino le karti pod obema t, ker je ta črka jedina, ki je skupna v obeh vrstah; ako ti pa reče drugi iz družbe, da sta zapomnjeni karti samo v drugi vrsti, potem sta jedino le karti pod obema n itd. Karto zadeti pod prtom. Vzemi iz igre eno karto, drugo ti pa naj knjigovez za las debelo obreže. Ako vtakneš pridržano karto nazaj, bode se za spoznanje lo¬ čila od drugih. S temi kartami narediš lahko tole : Premešaj karte prav dobro in jih daj tudi drugemu, da jih dobro premeša, ker s tem pre¬ varaš gledalce. Potem vzemi zopet karte in jih privzdigni pri neobrezani karti, katero prav hitro občutiš. To karto pokaži družbi, da si jo zapomni. Potem daj igro zopet skupaj in jo premešaj, 44 enega izmed navzočih pa prosi, naj da karte pod mizni prt. Nato sezi pod prt, otipaj svojo karto, potegni jo ven in jo pokaži, navzočim. Na svoje veliko začudenje bodo vsi pritrdili, da je potegnjena karta prava. Zasukano karto najti med drugimi. Karte imajo navadno — tukaj se menijo one, na katerih so podobe — okrog roba črto. Pri obrezovanju se zgodi, da pride pri nekaterih kartah ena črta bližje roba; ker se cela igra skupno obreže, da so karte zelo jednakomerne, tedaj je dotična črta pri vseh podobah na eni strani bližje roba, kakor ostale tri črte. Ako imaš takšno igro, izberi si vse karte s podobami. Desetice, devetice, osmice itd. torej odpadejo. Odbrane karte si pripravi skupaj tako, da bodo imele vse ožji rob na eno stran. Karte daj potem enemu izmed družbe in mu reci, da bodeš zadel karto, katero bode med drugimi zasukal. Navadno tega ne moreš poznati, ako ne veš zadeve radi roba, ker so karte s podobami na obe polovici jednako slikane. Ti sam greš lahko med tem iz sobe. Ko se vrneš, preglej karte in katera bode imela ožji rob na nasprotni strani od dru¬ gih, ta je bila zasukana. Lahko se pa tudi pri¬ godi, da te hoče dotičnež ujeti in ni zasukal nobene karte. Toda tudi to bodeš takoj spoznal. Pokazano karto spoznati. Vzemi karte v roko in si naglo poglej spodnjo karto. Ako si si prej neopazovan zmočil sredinec, recimo pri pijači ali pri vihanju brk, drži spodnjo 45 karto na svojem mestu, igro pa dobro premešaj. Da držiš spodnjo karto, ne bode nihče opazil. Potem pokaži igro in reci, naj si zapomnijo karto ; da jo ti že poznaš, nihče ne misli. Potem daj igro kateremu izmed navzočih, da jo dobro premeša. Ko se je to zgodilo, poglej karte, delaj se, kakor bi bogsigave kako premišljeval in mo¬ droval, naposled pa pokaži prej nagloma pogle- dano spodnjo karto. Od drugega odbrano karto zadeti. Premešaj karte, daj drugemu, da izvleče eno in to si naj dobro zapomni. Potem jo naj položi pod karte. Karte daj za hrbet in obrni spodnjo karto tako, da bode prišla narobe vrh drugih. Karte pokaži družbi in vprašaj, če je spodnja prava. Vsi bodo rekli, da ni, a ti si med tem videl pravo. Potem skrij karte zopet za hrbet, obrni zgornjo, da bode pravilno ležala na drugih, torej s hrbtom navzgor in potegni spodnjo na vrh. Ko karte zopet pokažeš, seveda zopet ne bode spodnja prava. Ko jih skriješ tretjič za hrbet, potegni obe zgornji spod in zdaj bode prava prišla zopet spod in takoj si jo zadel. — Lahko pa narediš tudi tako. Ko si pravo karto, ki je bila položena spod, djal ndrobe na vrh tako, da je ležala s hrbtom na drugih in si po¬ kazal celo igro s spodnjo karto naprej, videl si pravo karto, ker ti je stala v obraz. Ko si dobil za odgovor, da ni spodnja pokazana karta prava, skrij igro za hrbet, obrni gornjo karto, da bode ležala prav in jo vtakni med druge. Igro daj kateremu izmed družbe pomešati. Potem mešaj polagoma tudi ti, tako da bodo karte imele pravo 46 stran navzgor in bodeš torej med mešanjem lahko vse videl; ko pride tihoma pogledana, prej po¬ tegnjena karta na vrh, pokaži družbi in zadel si jo.' Potegnjeno karto zadeti. Poglej naglo in neopazovan spodnjo karto in mešaj kakor že v prej navedenem slučaju, tako da ti ostane spodnja karta na svojem mestu. Potem podrži karte kateremu izmed navzočih, naj si eno potegne iz igre in si zapomni. To karto daj pod druge in reci, naj ti kdo karte enkrat prevzdigne. Ko se je to zgodilo, preglej karte po vrsti in prva pred ono, katero si si bil zapomnil in jo pri mešanju pridržaval kot spodnjo, je izbrana karta, ako izbiraš namreč tako, da imaš prave strani karte navzgor. Izmed 25 kart zapomnjeno karto zadeti. Položi b e g h na mizo d 5 vrst po pet kart tako-le: m r w i 0 t 1 (številke pomenijo vrsto, črke karte.) Katerega izmed navzočih prosi, naj si zapomni vrsto, v kateri je izbral karto. Te ležijo seveda tako, da se vidijo. Ko si je karto zapomnil, naj ti imenuje samo vrsto, v kateri je izbrano karta. Ko veš vrsto (recimo, da je druga), po¬ beri karte lepo po vrsti, začni pri prvi (a) in taka naprej, kakor so na zgornji sličici zaznamovane po abecedi. Brž nato pa položi karte zopet v isti meri 47 po pet vrst in v vsaki vrsti po pet kart; toda prej si jih polagal počez, zdaj jih pa polagaj od zgoraj navzdol, v sledeči sliki: 1 2 3 4 5 I a b c d e f 1 q g m r h n s i o t k p u v w x J z Vprašaj zdaj, v kateri vrsti je zdaj dotična karta, ki je bila prej kakor smo primeroma vzeli drugo, v drugi vrsti. Ako ti reče, da je zdaj v peti vrsti, potem je bila gotovo karta, ki je na sliki zaznamovana s k. Kako pa? Kolika je bila prej vrsta, tolika je zdaj v novi vrsta karta. Vrsta je bila prej druga, torej je v novi razvrstitvi karta tudi druga. Ako je bila karta prej v če¬ trti vrsti, a je zdaj v peti, je gotovo četrta karta, torej na sliki z u zaznamovana. Z zavezanimi očmi karte zmešati in pravo zadeti. Ko si si natihoma zapomnil spodnjo karto, daj si zavezati oči. Potem začni mešati igro, a tako, da ostane spodnja karta vedno na svojem mestu. Potem vzemi od zgoraj trikrat po neko¬ liko kart in jih položi kot tri kupčke pred se na mizo. Ostale karte pa razdeli po vrsti na te kupčeke, samo zadnjo obdrži v roki in jo po¬ kaži družbi. To karto daj enemu izmed navzočih, naj jo vtakne v enega izmed treh kupčkov. Ker si imel navidezno toliko opravka s kartami, ne bode si nihče mislil, da poznaš tudi ti ravno to zadnjo karto. Ko je vtaknjena v kupček, naj 48 vzame kdo vse karte skupaj in jih dobro pre¬ meša. Nato si vzemi obezo z oči, preglej karte in pokaži ono, katero si si bil poleg navzočih neopazovan zapomnil tudi ti. S tehtanjem zadeti pravo karto. Izmed igre naj si vzame kateri iz družbe karto, katero si naj zapomni. To karto naj ti da tako v roko, da jo ne bodeš mogel videti. Naredi zdaj, kakor bi si hotel s tehtanjem za¬ pomniti težo karte, da bi jo potem spoznal. Na- tihoma pa zaznamvaj karto z nohtom, naredi ji vtisek. Karto vtakni nazaj med igro in jo daj enemu izmed navzočih, naj karte premeša. Pazi samo, da se karte ne bodo obrnile, ker bi jih sicer ne dobil zopet tako v roko, da bi dobil z nohtom zaznamovani del v roko. Ko si dobil karte nazaj, vzemi jih po vrsti drugo za drugo v roko in delaj navidezno, kakor bi vsako tehtal, Tako prideš do zaznamovane, katere vtisek bodeš kmalu otipal, tehtaj je dalje časa kot druge in jo potem pokaži kot pravo. Osebo prisiliti, da si nehote izhere določeno karto. Vzemi petnajst kart, a izberi jih tako, da je med njimi samo ena podoba. Potem vzemi karte v roke tako, kakor se drži pri kartanju, samo s to razliko, da imaš hrbet vseh kart proti sebi, pravo stran pa proti drugi osebi obrnjeno. Ako jih tako držiš, ne more druga oseba videti, kakšna je ta ali ona karta, ali je desetica ali sedmica, ker se karte prikrivajo med seboj. 49 Edino karta s figuro se da spoznati in če rečeš, da se ima reč naglo izvršiti, da se ima katero karto naglo zapomniti in v prihodnjem trenutku že umakneš karte, bode si vsakdo v prvi na¬ glici zapomnil karto s podobo. Ti vzameš karte skupaj, jih dobro premešaš in jih začneš pre¬ gledovati in prave iskati. Ako pokažeš po navi¬ dezno nekoliko težavnem presojevanju karto s podobo, lahko si uverjen, da si zadel pravo. Z zavezanimi očmi spoznati, ali je karta podoba ali ne. Za ta poskus si moraš prej karte pripraviti. Vse karte s podobami prebodi na desnem voglu s tanko iglo, ali jih pa zaznamvaj z nohtnim vtiskom, tako da se bodo dale zaznamovane karte otipati. Potem pa si daj brez skrbi zave¬ zati oči. Karte naj kdo dobro premeša in ti jih da v roko. S tipanjem bodeš lahko uganil vse karte, katere so s podobo, katere ne. — Na ta način ločiš tudi lahko vse črne in vse rudeče karte, ako si zaznamovaš karte ene ali druge barve. Potegnjeno karto na duri pribiti. K temu poskusu je treba vaje in sicer dobre vaje. Pripravljen imej skrivaj žrebelj, naprimer dober je žrebljič, kakršen se rabi pri risanju (Reissnagel). Karte zmešaj in ena izmed navzo¬ čih oseb naj si izbere karto, katero ti da v roko. Ti je sicer ne bodeš pogledal, pa naglo pritisni skozi njo žrebeljček, katerega si naprimer lahko imel pripravljenega med dvema prstoma, pri 4 50 daljšem nohtu na palcu za nohtom, tako da je bila glava stisnjena za noht, konica pa je stala naprej in zdaj daj karto spodaj pod druge. Potem primi vse karte trdno skupaj m glej, da bode zrebeljček zgoraj in vrzi jih z močjo ob duri. Žrebelj se bode zapičil v les, ker so ga zabile ostale karte, a izbrana bode pribita na durih. Kako se položi dvanajst kart, da se jih v vsaki vrsti našteje po štiri. V tri vrste položi devet kart, v vsako vrsto torej po tri karte; ostale tri karte pa daj kate¬ remu izmed navzočih s prošnjo, naj jih položi tako, da se jih bo v vsaki vrsti, torej od zgoraj dol in tudi povprek, naštevalo po štiri. Težko bode kateri zadel. Položi jih torej ti tako, da bodeš dal prvo na prvo karto v prvi vrsti, drugo na drugo karto v drugi vrsti in tretjo na tretjo karto v tretji vrsti. Ako šteješ zdaj v vrsti od leve na desno ali narobe, naštel bodeš štiri karte v vsaki vrsti in ravno tako bode, ako bodeš štel v vrstah od zgoraj navzdol. Kako spoznaš po hrbtu črne karte in rudeče karte. Karte razdeli na dva kupčka in sicer daj v enega samo črne, v drugega pa samo rudeče karte. Prvi kupček vpogni potem nekoliko navzven (hrbet ven), drugega pa nekoliko vnotraj (hrbet noter). Karte lahko zdaj zmešaš in ko jih po¬ ložiš na mizo, bode ti prav lahko po lahnem vpogibu spoznati, katera karta je rudeča in ka¬ tera je črna. 51 Kako položiš na mizo 4 kralje, da se vidijo le glave. Karte štirih kraljev položi v čveterokotu (po črtah kvadrata) tako, da bode spodnjo polo¬ vico prve karte pokrivala gornja polovica druge; spodnjo polovico druge karte bode pokrivala gornja tretje, spodnjo polovico tretje bode po¬ krivala gornja četrte karte, a spodnjo polovico te zadnje bode pokrivala gornja polovica prve karte. Na ta način bodo videti od vseh štirih krajev samo glave. Vse karte navidezno nepogledane po vrsti imenovati. Kdo izmed navzočih naj dobro premeša karte, a ko jih dobiš nazaj, glej, da neopazovan pogledaš spodnjo karto, katero si zapomniš. Nato skrij karte za hrbet, daj spodnjo narobe na druge karte kot zgornjo, pokaži karte z obrnjeno naprej družbi in jo imenuj. Družba bode mislila, da ima karte vse proti sebi obrnjene, a nasprotno so le proti tebi in navzoči vidijo prej spodnjo karto. Med tem si pa ti videl prihodnjo karto. Ko skriješ igro zopet za hrbet, položiš to karto, ki si jo ravno videl, narobe na prejšnjo in jo po¬ kažeš družbi ter jo ob enem imenuješ. Tako lahko narediš z vsemi kartami; kajti ko si kazal drugo, videl si že tretjo itd. Kako se karta v roki drugega navidezno izpremeni. Karto, katero si je kdo izbral in si iz igre potegnil, položi spodaj pod druge. Med tem, ko 4 * 52 jo je držal v roki, namakni s prstom dozdanjo spodnjo karto nekoliko nazaj proti sebi. Ko dobiš izbrano karto in jo položiš kot spodnjo pod igro, stala bo torej njena prednict- nekoliko nazaj, kar moraš s katerim prstom prikrivati. Zdaj narediš, kakor bi navidezno dal dotičnežu, ki je izbiral, spodnjo karto nazaj, rekoč, naj je ne pogleda, dokler mu ne rečeš. Zdaj lahko pre¬ mešaš karte in narediš ravno isto s katerim drugim izmed družbe. Tako lahko obdeliš več oseb. Vsak bode mislil, da ima svojo karto, a ko jim velevaš pogledati, imel bode vsak celo drugo. Dal si vsakemu vsikdar le predzadnjo. Karto na mizi izpremeniti. Daj karte dobro premešati, med tem pa si neopazovan zmoči štiri prste leve roke. Ko dobiš karte nazaj, sprejmi jih z desno, dvigni jih kvišku, da vidijo vsi spodnjo karto in si jo za¬ pomnijo. Iz desne roke položi karte v levo, poleg pa pomakni z mokrimi prsti leve roke spodnjo karto precej nazaj, kar lahko prikriješ z desnico. Dotičnik, kateremu zdaj rečeš, naj odtegne spodnjo karto, katere pa ne sme pogledati, ampak jo mora nepogledano položiti na mizo, potegnil bode na ta način pravzaprav le predzadnjo; te ni nihče videl. Kdor je potegnil karto in jo položil na mizo, naj drži roko na njo. Zdaj lahko ravno isto narediš z drugim navzočim, seveda moraš karte sam malo prevzdigniti ali premešati, da nihče spodnje ne opazi. Potem, ko ima vsak svojo roko na karti in si je tudi zapomnil, ka¬ tero je po svojem mnenju potegnil, pihni jim na roke in reci, naj pogledajo. Vsak bode imel 53 v veliko začudenje celo drugo karto pod roko. Najbolje je, ako se ta poskus izvrši vedno le z enim navzočim, ker bi se lahko prigodilo, da bi se katera karta, ki je po mnenju navzočih že na mizi, ponovila. Ako samo prevzdigneš drugič in ne mešaš, potem lahko brez skrbi pokažeš spodnjo karto drugemu in mu velevaš, naj jo potegne in položi na mizo. Kako spraviš izmed treh na mizi ležečih kart srednjo iz sredine, a se je ne do¬ takneš. Ako položiš tri karte lepo v vrsti na mizo, spraviš srednjo iz sredine brez dotakljeja tako, da preložiš eno izmed obeh stranskih kart od ene strani na drugo. Kako vržeš igro na mizo, da se površnja karta sama obrne. Površnjo karto cele igre pomakni ob široki strani nekoliko na desno čez druge karte, ka¬ tere držiš na obeh ozkih straneh s palcem in sredincem. Ako spustiš karte na mizo iz viso- čine pol metra, obrnila se bode pri padcu po¬ vršnja karta vsled zračnega piha na oni del, kateri moli čez druge karte. Skakajoča karta. Na eno karto izmed igre prilepi konjsko žimo, katere ne bode nihče izmed družbe opazil. Karte potem premešaj, a za nohtom kazalca imej zamašenega nekaj voska. Ko vzameš igro v roke in pokažeš karto, rekoč, da zna skakati, 54 glej, da si drug konec žime pritrdiš na vosek za nohtom. Karto položi potem na kakšen vzvišen prostor na mizi, zapovej: „Ena, dve, tri!“ in karta bode skočila na mizo, ako le nekoliko pomigneš s prstom, kar se vidi, kakor bi s prstom zaukazoval. Kako vržeš karte v zrak in se te še le na tleh razlete. To je edino mogoče, ako povežeš celo igro z ženskim lasom. Ako je las temnikast in po¬ kažeš karte s hrbtom naprej zbrani družbi, ne bode se las opazil. Karte vržeš potem v zrak in razletele se bodo še le na tleh, ker se je vsled padca pretrgal las. Kako narediš, da potuje karta po mizi. Ta poskus se najložje naredi pri luči, ki pa ne sme biti preveč svetla. Izvrši se pa tako. Na gumb ob suknji pritrdi temnorumen ženski las in neopazovano pritrdi pri poskusu, kadar kažeš družbi karto, drugi konec lasu z voskom na karto. Ako dvigneš potem roki, kakor bi zapovedal — dobro je, ako v začetku mahaš ž njimi, naj drugi vidijo, da ni karta v zvezi z roko — in greš okrog mize, sledila ti bode karta po mizi. Kako obdržiš po udarcu samo spodnjo karto v roki. Primi igro pri enem voglu s palcem in kazalcem tako, da se bode palec dotikal samo 55 skrajnega roba površnje karte, a bode kazalec, katerega lahko povrh še zmočiš, segal daleč fs prvima dvema členoma) pod spodnjo karto. Zdaj reci enemu izmed družbe, naj močno udari po kartah. Odletele bodo vse, samo spodnjo bodeš obdržal v roki. Kako razdeliš štiri karte med tri osebe, da ni jedila ne dobi več kot druga. Trije se naj vsedejo v vrsto. Prvemu daj eno karto, drugemu dve in tretjemu zopet eno. Razdelil si torej štiri karte med tri osebe. Ker ima prva oseba eno, tretja tudi eno, nima no¬ bena več kot druga, ki ima dve. Kako zadeneš, ali ima oseba v desni ali v levi roki ravno število kart. Ravno število menimo tukaj takšno, ki se da brez ostanka deliti z dvemi. To so toraj šte¬ vila 2, 4, 6, 8, 10, 12 itd. Nasprotno so 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13 itd. neravna števila. Osebi reci, naj vzame v levo roko nekaj kart in v desno tudi, a ti bodeš zadel, v kateri roki ima ravno število kart in v kateri neravno. Ko drži oseba karte, reci, naj natihoma (v duhu) množi število kart v desni roki s tremi, število kart v levi roki pa s štirimi; zmnožka naj po¬ tem sošteje in ti pove vsoto obeh. Ako deliš natihoma to svoto z dvemi in ne dobiš ostanka, se torej deli popolnoma, tedaj veš, da ima oseba v desni roki neravno, v levi roki pa ravno število kart. 56 Trije neločljivi kralji. Poišči iz igre vse štiri kralje, a enega izmed njih položi na vrh kart, toda opaziti tega ne sme nihče. Govori pa le o treh, katere položi na mizo in jih pokaži družbi. Reci, da veže te kralje posebno prijateljstvo in so neločljivi, kar bodeš takoj dokazal. Po teh besedah položi enega spod, drugega v sredino, a tretjega vrh kart. Potem reci enemu izmed družbe, naj karte prevzdigne. Ako razprostreš karte, bodo trije kralji zopet skupaj. Jeden izmed treh je sicer drugi, kakor si jih prej kazal, toda nihče ne bode opazil tega. Ko so se namreč karte pre- vzdignile, prišel je spodnji kralj na površnjega, kateri je bil pa itak že na enem. Kako odbiješ karto pod krono, 'te pa ne. Na kupico za vino ali pivo položi karto, na njo pa v sredino krono ali kakšen drugi novec. Ako odbrcneš karto — s sredincem, katerega podpreš ob palec in sprožiš — odletela bode karta, novec pa bo odletel v kozarec. Kako vržeš igro v zrak in bode vsakemu navzočemu obvisela karta na nosu. Ko si bil izvršil s kartami že razne poskuse, vprašaj: „Kateri izmed družbe zna vreči karte tako v zrak, da bode vsakemu navzočemu ob¬ visela po ena na nosu?“ — Vsakdo bode pre¬ mišljal in si tri glavo: „Ali je mogoče, da bi bil kdo tako spreten in bi znal izvršiti?" Vsakdo pa bode rekel: „Jaz ne znam!“ Naposled bode družba prosila umetnika, naj on izvrši imeno- 57 vano spretnost. Veliki umetnik pa bode mirno odgovoril: »Jaz tudi ne znam! Saj nisem rekel, da znam, ampak vprašal sem samo, ali zna ka¬ teri izmed družbe.” Uganiti, kaj stoji na karti, ki leži na tleh. Karte premešaj in reci kateremu navzočih, naj potegne iz igre eno karto in si jo dobro zapomni. To karto naj položi na tla in stopi z nogo na njo. Potem te naj vpraša: »Ugani, kaj stoji na karti?“ Ti se ravnaš po osebi in rečeš: »Neumnež, bebec stoji na nji! 1 ' ali pa pri ženski: »Prismuknjena Urša stoji na nji!“ Seveda moraš paziti, da poveš tako le onemu, kateri razume šalo in ti ne bo vzel za zlo takšne besede. Sicer se pa samo reče: »Anton Breznik (ime dotičneža se pove) stoji na karti!" Ta poskus, kakor tudi prejšnji, je torej gola burka. Kako zlezeš skozi karto. Ako rečeš, da bodeš zlezel skozi karto, bodeš stavil lahko kolikor bodeš hotel in nihče ti ne bpde verjel, ali pa se ti bodo neverjetno posme¬ hovali. Vendar se da izvršiti ta poskus, čeravno je videti nemogoč. Karto si moraš razrezati in sicer tako: najprej jo prereži skozi sredo, tako da bode ostal samo zgoraj in spodaj ozek rob ne- prerezan, sicer se ti karta razdvoji na dve polo¬ vici. Vsako izmed obeh polovic razreži od no¬ tranje zareze in od zunanjega roba po vrsti, da se bode dala karta raztegniti in bodeš lahko z glavo naprej zlezel skozi karto. Sličica na pri¬ hodnji strani ti zadevo razjasni najbolje. 58 Kako se izda karto z dihom. Spretnež položi na mizo po vrsti tri karte, katere pozna in tudi ve, kako leže. Izmed družbe potem si mora jeden izbrati karto, seveda izmed teh treh in si jo dobro zapomniti. Spretnež pelje potem dotičnika k šipi na oknu in mu veleva, naj dihne na njo. V splošno začudenje bode se karta poznala v dihu na šipi. Reč je pa ta. Spretnež je položil tri karte na mizo. Te so mu znane in tudi vrsta, v ka¬ teri so položene, mu je znana. Ako torej navzočih jeden vzame jedno izmed treh kart in si jo po¬ gleda, ve umetnik tudi, katero si je pogledal. Prej pa si je bil že pripravil tri šipe. Te ne smejo biti snažno zbrisane. Na vsako je potegnil s koničasto leseno palčico po eno karto in njena znamenja. Najložje se torej dela s kartami brez podob, ker se te ne dado od vsakega lahko na¬ risati. Med risanjem ne sme roke polagati na šipo, ker bi se sicer tudi ona poznala ali pa bi se sploh karta ne videla razločno. Na vsaki šipi namreč, katera ni snažno obrisana, je malce prahu, kateri pa se z očesom ne vidi. Pri ri¬ sanju z leseno palčico se odstrani na risanih mestih prah, a tudi to se ne vidi s prostim 59 očesom. Glavna reč je torej, da se karte in do- tična šipa za vsako karto zapomnijo in ne za¬ menjajo. Da je poskus videti tem čarovniški, stopi spretnež, predno sme dotičnež izmed družbe, ki je pogledal karto, dihniti na šipo, pred njo, po¬ tegne po zraku z roko, kakor bi šipo „magneti- ziral“, lahko tudi kaj mrmra ali pa izgovarja nekaj nesmiselnih besed in potem še le dovoli dihniti. Dih se na zaprašenih — čeprav ne¬ vidno zaprašenih — mestih s svojo mokroto bolje oprime, šipa je tam nadihnjena in bolj kalna, a zarisana znamenja so na prozorni šipi prav lepo vidna. Spremenjeni karti. Vzemi dva asa, enega pikovega in enega karovega. Potem izreži od drugih kart prav tanko znamenje kare in pika. Na pikovi as prilepi z milom prav rahlo, tako da se da lahko obrisati, karovo znamenje, na karov as pa ravno tako pikovo znamenje. Kot lepilo so najboljši milove pene. Potem primi eno izmed kart tako, da bode podoba asa spodaj in reci kateri osebi, naj stopi na karto. Med polaganjem obriši pri¬ lepljeno znamenje v roko. Ravnotako naredi z drugo karto, katero položiš dotični osebi pod drugo nogo. Potem vzameš prvo karto, katera je bila, recimo, prej pikov as, a zdaj je izpreme- njena v karovega, a ko vzameš karto izpod druge noge, bode tudi na občno začudenje iz- premenjena. Vsakemu se bode zdelo čudno, kako si mogel zamenjati karti. III. Računske spretnosti. Kako se ugane število. Reci komu, naj napiše trimestno število, pod to naj napiše ravno isto število, a tako, da bodo posamezna mesta v narobni vrsti pisana, potem pa naj manjše število odšteje od večjega. Tebi se naj zdaj pove samo zadnjo številko celega ostanka. Vzemimo vzgled. Število je 533: napiše se 533 — 335 = 198. Zadnje število je ostanek, a pove se ti le zadnja številka ostanka, torej 8. Ti kot računarski spretnik bodeš takoj vedel povedati celi ostanek, torej 198. — Reč je ta. Ako odšteješ od trimestnega števila do- tično število tako, da napišeš mesta v narobnem redu, bode v ostanku srednja številka vedno 9, a prva in zadnja številka bodeta v vsoti tudi vedno 9; če torej vem zadnjo številko v ostanku, vem srednjo, katera je vedno 9 in vem tudi prvo, katera da z zadnjo (imenovano) tudi vedno devet. V gornjem primeru torej: srednja številka 9; zadnja (imenovana) 8; prva torej 9 — 8 = 1. Ako paje ta številka 0, potem je ves ostanek = 99. Vzemimo drug primer. Kdo izmed družbe napiše število 752, to število v narobnem redu 61 je 257; manjše se mora odšteti od večjega, torej <52 — 257 = 495. Ako ti veš samo zadnjo šte¬ vilko 5 celega ostanka, veš tudi takoj celi ostanek, ker je srednja številka 9, prva in pa zadnja dasta pa tudi skupaj 9 (4 + 5). Ali pa: število je 556; v narobnem redu se glasi to število 655; manjše se mora odšteti od večjega, torej 655 — 556 = 099. Imenuje se ti zadnja številka, tukaj 9; srednja je itak vedno 9 in ker dasta prva in zadnja tudi skupaj 9, je torej prva številka 0, ali pa celi ostanek = 99. Kako uganeš število, katero si kdo misli. Naj si kdo napiše katero, recimo štirimestuo število, tako da ne bodeš vedel, kaj je napisal. Zdaj pa naj ravna tako : 1. ) Prva številka napisanega števila mora se z 2 množiti, če se je torej napisalo število 3582, mora se prva številka 3 množiti z 2, to da 2 X 3 = 6. 2. ) K dobljeni številki mora se prihodnja številka prišteti in svota s 5 pomnožiti; torej 6 + 5 = 11, 11 X 5 = 55. 3. ) K zmnožku, ki se je dobil, prišteje se 10, torej 55 + 10 = 65. 4. ) K zadnjemu številu, ki se je ravno izračunalo, mora se prišteti druga številka, torej 65 + 5 = 70. 5. ) Ta se mora množiti z 10 in k zmnožku se prišteje tretja številka, torej 70 X 10 = 700, 700 + 8 ‘= 708, 6. ) Zadnja svota, ki se je dobila s prištetjem tretje številke, mora se zopet množiti z 10 in k zmnožku se prišteje zadnja številka v za- 62 četku napisanega štirimestnega števila; torej 708 X 10 = 7080, 7080 + 2 = 7082. 7.) To število se ti mora imenovati; nati¬ homa odštej 3500 in dobil bodeš pravo, mišljeno število; torej 7082 — 3500 == 3582. Kako uganeš ravno število, katero si kdo misli. Ravno število, to je takšno, ki se da brez ostanka razdvojiti (n. pr.: 162, 22, 56, 748 itd.), mora dotičnik, ki si je mislil število, najprej množiti s 3, zmnožek deliti z 2 in tako dobljeno polovico zopet množiti s 3. Potem ti mora šte¬ vilo, ki je dobil, povedati. Ti zdaj natihoma deli dobljeno število z 9 in količnik pomnoži z 2 in dobil bodeš število, katero si je drugi mislil. Vzemimo primer. Druga oseba si misli šte¬ vilo 20. To število množeno s 3 da 60; polovica od 60 je 30 in ta polovica zopet množena s 3 da 90. Zadnje število se ti ima povedati. Ti deliš imenovano število z 9, torej 90 : 9 = 10 in ta količnik, ako ga vzameš dvakrat, pove ti mišljeno število = 20. Zadel bodeš na ta način katerokoli ravno število. Kako uganeš mišljeno število na drug naein. Nekdo izmed družbe naj si misli kakšno število, katero si tudi lahko zapiše; število se mora potem množiti s 4, zmnožek deliti z 2 in potem zopet množiti najprej s 16 in še z 2. Ako se ti pove zdaj zmnožek, deli ga natihoma s 64 in vedel bodeš, katero število je bilo mišljeno. 63 Številka 37. Množi število 37 s kakšnim številom arit¬ metične progresije, kakršna števila so: 3, 6, 9, 12, 15, 18, 21, 24, 27, 30 itd. (vsako teh števil je po vrsti za tri jednice večje od prejšnjega), in dobil bodeš zmnožek (produkt) iz treh enakih številk. Ako številke v zmnožku so- šteješ, pa dobiš svoto, ki je celo enaka onemu številu, s katerim si množil število 37. N. pr. 37 X 3 37 X 6 37 X 9 37 X 12 37 X 15 111 ’ 222 ’ 333 ’ 444 ’ " 555 ’ 37 X 18 37 X 21 37 X 24 37 X 27 37 X 30 666 ’ 777 ’ 888 ’ 999 ’ 1110 • Svota zmnožkovih številk pa je: 1 + 14-1 = 3, 2+24-2 = 6, 3 + 3+ 3 = 9, 4 + 4 + 4 = 12, 5 + 5 + 5 = 15, 6 + 6 + 6 = 18, 7 + 7 + 7 = 21,8 + 8 + 8 = 24,9 +9 + 9 = 27. Od 30 naprej s števili aritmetične progre¬ sije množena številka 37 ne da v zmnožku sicer treh enakih številk, pa svota zmnožkovih šte¬ vilk stopa v aritmetični progresiji naprej. N. pr.: 37 X 33 37 X 36 1221 (1 + 2 + 2 + 1) = 6, 1332 (1 + 3 + 3 37X39 + 2) = 6, 1443 (1 + 4 + 4 + 3) = 12. Med 16 števili ono zadeti, katero si je kdo mislil. Za vzgled si vzamemo pod črko A zapi¬ sanih 16 števil in med njimi si izbere nekdo izmed navzočih število 5. 64 Zdaj se vpraša: „V kateri vrsti je število, katero si si mislil?" Odgovor bode: »V prvi vrsti!" Nato se druga vrsta, v kateri ni mišlje¬ nega števila, prepiše neizpremenjena, prva vrsta pa se napiše na njeni levi in desni strani, kakor kaže slika pod B. Piše se namreč tako, da se z 1 začne na levi, 2 se postavi na desni, 3 zopet na levi in 4 na desni strani itd. Nadalje se vpraša: „V kateri vrsti je zdaj število?" Odgovor bode zopet: „V prvi vrsti!" Zdaj vem, da je izmed števil 1, 3, 5, 7. Srednja vrsta se zopet napiše neizpremenjena, njej ob obeh straneh pa se v isti vrsti kakor prej pod B na¬ pišejo najprej števila prve in potem tretje vrste. Začne se z 1 na levi, prihodnja 3 pride na desno, sledeča 5 zopet na levo in 7 na desno stran. Tako kaže slika pod C. In zopet se vpraša: „V kateri vrsti je mi¬ šljeno število? In odgovor bode: „V prvi vrsti!" Torej je le eno izmed števil 1, 5. Zdaj pa še enkrat napiši v istem redu kakor do zdaj srednjo vrsto neizpremenjeno, levo vrsto ob straneh srednje tako, da se bode pisala najprej leva (1 na levi, 5 na desni, 2 na levi in 6 zopet na desni) in potem desna in zopet leva in zopet oo oi oi 65 zopet desna stran, kakor je to razvidno iz sli¬ čice pod D. Zdaj se vpraša zadnjič: J kateri vrsti je število, katero si si mislil?" in odgovor bode : „V tretji vrsti!" Prej si videl, da mora biti le eno izmed števil 1, 5. Ker ni 1 v tretji vrsti, more biti edino le število 5. Razume se, da se mesto dozdaj rabljenih števil vzamejo lahko tudi druga, samo ravnati se mora ž njimi na navedeni način. Rojstni dan katere osebe zadeti. Pomnoži dan dotičnega meseca, katerega je bila oseba rojena, z 2, k zmnožku (produktu) prištej število 5, svoto množi s 50 in naposled prištej še število dotičnega meseca. Vse to naj izračuna druga oseba zase, a tebi naj pove le konečno število. Ako odšteješ od imenovanega števila število 250, tedaj dobiš število, katero ti pove v prvi (prvih dveh) številki dan in v poslednji (po¬ slednjih dveh) mesec. Naprimer: Nekdo je rojen6. decembra. Sam naj izračuna: 6 X 2 — 12, k 12 prišteje 5, (12 -j- 5) = 17, to svoto množi s 50, (17 X 50) == 850 in zdaj še prišteje število meseca (december je dvanajsti mesec), torej (850 + 12) = 862. To število se ti pove in ti izračunaš 862 — 250 = 612. Oseba je bila torej rojena 612 = 6. decembra. Oči treh kock, ki so bile vržene, zadeti. Oči 1. kocke daj zmnožiti z 2, k zmnožku daj prišteti 5, svoto daj pomnožiti s 5 in k temu zmnožku prišteti oči 2. kocke. K svoti daj 5 66 prišteti 10, svoto z 10 množiti in k zmnožku oči 3. kocke prišteti. Zdaj si daj povedati število, katero se je dobilo. Od tega števila odštej 350 in številke v ostanku povedo ti število ocij na vrženih treh kockah. Naprimer: Kocke so kazale 3, 4 in 6 očij. Oči prve kocke (3) množijo se z 2 = 6; k 6 se prišteje 5 = 11, 11 se množi s 5 — 55 ; k 55 se pri- štejejo oči druge kocke, torej 55 + 4 — 59, k 59 se prišteje 10 = 69, 69 se množi z 10 = 690, k 690 se prištejejo oči tretje kocke, torej 690 + 6 = 696. To število se ti pove. Od njega odšteješ 350; torej dobiš 696 — 350 = 346. 346 = 3, 4, 6, torej imaš števila očij vrženih kock. • Oči dveh kock zadeti. Kdo izmed družbe naj vrže dve kocki, šte¬ vilo očij, katero bodete kazali, ne smeš kot ra¬ čunarski spretnež videti. Oči ene kocke daj potem natihoma množiti z 2, k zmnožku prišteti 5 in dobljeno svoto zopet množiti, a tokrat s 5. K dobljenemu zmnožku naj se zdaj prišteje število očij, katero kaže druga vržena kocka. Skupno število se ti naj pove. Ko veš dobljeno število, odštej natihoma 25, a ostanek ti pove s svojima dvema številkama število očij obeh kock. Vze¬ mimo primer: Prva kocka kaže 5, druga 2 oči. Druga oseba vzame natihoma 2 X 5 = 10, k 10 pri¬ šteje natihoma 5 (10 + 5) = 15 to število pa se mora natihoma zopet množiti s 5 (15 X 5) = 75; k temu številu se še prišteje število oči druge 67 kocke, torej 75 + 2 = 77. Tebi pove zdaj do- tična oseba samo število 77. Ti pa odšteješ od 77 natihoma — kako računaš, seveda ne bodeš povedal; to je tvoja umetniška tajnost — število 25, torej 77 — 25 = 5.2. Tako veš zdaj, da ima prva kocka 5, druga pa 2 oči. Kako uganeš število novcev. * Kadar hočeš ta poskus izvršiti, daj enemu izmed družbo nekaj novcev, sam se pa obrni proč in reci, naj položi novce na mizo v dve vrsti in sicer tako, da mora biti v gornji vrsti po en novič več, nego v spodnji. Oglejmo si zdaj reč na primeru. Dotičnik je položil, recimo, zgoraj 16, spodaj pa 15 novčičev. Kakor hitro sta vrsti narejeni, reče spretnik, naj se vzame od gornje vrste 8 novčičev proč, od spodnje vrste pa toliko, kolikor je v gornji ostalo. Tudi to se zgodi. »Zdaj vzemi še gornje vse proč!" reče spretnik naposled, »ostalo pa jih je sedem!" To mora biti prav, ker je na takšen nič ostalo pri vsakem poskusu vedno za 1 novčič manj, kakor si jih rekel prvič (v tem slučaju 8) odvzeti. Vzemimo pa v tem slučaju drugi primer. Ti rečeš, naj odvzame oseba v gornji vrsti 8 novcev. Mogoče pa oseba ni vporabila vseh danih novcev, ker si misli, da si jih preštel, predno si jih dal, ali pa si imel neko določeno število v žepu že pripravljeno. Reče ti torej, da jih ne more toliko odvzeti, kakor si zahteval. Dobro! Odrežeš se, ako rečeš, da pa nisi vedel, koliko jih je in jih bodeš še le uganil. Reci pa, naj jih zgoraj odvzame 2, kolikor jih v gornji 5 * 68 vrsti ostane, naj odvzame od spodnje vrste, potem pa naj še ostale v gornji vrsti odvzame in na mizi bode ostal 1 novčič. Vzemimo poskus v številih. V gornji vrsti je bilo 6, v spodnji mora biti za 1 novec manj, torej 5 novcev; zgoraj se veleva odvzeti 2, ostanek v tej vrsti je 4, ta se odvzame od spodnje vrste, kjer ostane (5—4) = 1 in ako se vzame zgoraj ves ostanek, ostal je na mizi po 1 novec manj, kakor si prvič rekel odvzeti, torej (2—1) = 1. Ravno število ali neravno. Kdo izmed družbe naj vzame v vsako roko nekaj novcev in sicer tako, da bode imel v eni roki ravno, v drugi pa neravno število. V ka¬ teri roki ima ravno in v kateri neravno, tebi seveda ni znano. Zdaj pa ravnaj tako. Število novcev v desni roki naj dotičnik potihoma po¬ dvoji (vzame dvakrat), k dobljenemu številu pa naj prišteje število novcev v leyi roki. Vsoto ti naj pove. Ako je svota neravno število, drži v desni roki ravno, ako pa je svota ravno število, tedaj drži v desni roki neravno število novcev. V levi roki bode seveda nasprotno. V kateri roki je zlat, v kateri srebril novec. Kdo izmed družbe naj vzame v eno roko zlat, v drugo pa srebrn novec, toda oba novca ne smeta imeti enake vrednosti in sicer mora biti vrednost enega novca ravno število, druga vrednost pa neravno število. Zlat naj ima na- primer vrednost 10 K, Srebrnjak pa 5 K. To število, katero se drži v desni roki, naj se zdaj 69 natihoma od druge osebe množi s kakšnim ne¬ ravnim številom, recimo s 3, število v levi roki pa s kakšnim ravnim številom, recimo s 4. Oba zmnožka naj se potem soštejeta in o svoti obeh zmnožkov se ti zdaj pove, ali je ravno ali ne¬ ravno število. Ako je svota neravno število, tedaj je srebrni novec v desni in zlatnik v levi roki, pri ravnem številu pa je narobe. Oglejmo si primer: Desna roka drži zlat (= 10 K), leva pa srebrn (= 5 K) novec. Število v desni roki se množi z neravnim številom, torej s 3 (10 X 3) =30; število v levi pa se množi z ravnim, torej s 4 (o X 4) === 20; svota obeh zmnožkov znaša 30+ 20 = 50; ker je ravno število, je torej zlat v desnici, Srebrnjak pa v levici. Ako pa drži desnica Srebrnjak (=5 K), le¬ vica pa zlatnik (= 10 K), da gornji račun: 5 X 3 = 15, 10 X 4 = 40, 40 + 15 = 55. Zadnje število je neravno, torej je v desnici Srebrnjak in v levici zlatnik. Enoliko število. V vrsto napiši številke od 1 do 9, samo številko 8 moraš izpustiti. Ako hoče kdo z mno¬ ženjem dobiti v zmnožku samo eno teh številk, lahko se množi tako : 12345679 X 9, 12345679 X 18, 12345679 X 27 111111111 98765432 24691358 222222222 86419753 333333333 itd. Ako hočeš dobiti v zmnožek same 4, množi gornjo vrsto s 36; pri samih 5 v zmnožku množi 70 s 45, pri 6 množi s 54, pri 7 množi s 63, pri 8 z 72, pri 9 pa z 81. A k o seštevaš številke v zmnožku, dobiš vsikdar tisto število, s katerim si množil, na- primer: * 1 + 1 + 14*1 + 1 + 1 + 1 + 1 + 1 = 9, in z 9 si množil; 2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 2 = 18, in z 18 si množil; 3 + 3 + 3 + 3 + 3 + 3 + 3 + 3 + 3 + 3 = 27, in s 27 si množil itd. Kako napišeš tisoč s številkami, a brez ničel. Kako se piše tisoč s številkami, ve pač vsakdo, namreč z 1 in s tremi ničlami, torej 1000. Kako se piše brez ničel, ne bode kdo zadel; odvzame se v to svrho 1, da ostane 999 in odvzeta 1 se spremeni v navadni ulomek, torej v %; tisoč se torej brez ničel piše 999 9 /9- Tukaj naj še omenimo nekaj. Reci komu, naj napiše jednajst tisoč jednajst sto in jednajst s številkami. Marsikdo bode v naglici in nepre¬ mišljeno zapisal 111111: toda to ni prav in se piše tako-le : 12111, kajti jednajst sto = en tisoč en sto. Tisoč se prišteje k tisočem = 12 tisoč 1 sto in jednajst. Kako se naredi iz 4 črt ena. Kaj ne, to je pač lahko! Tri črte se izbri¬ šejo in ena je tukaj. Toda izbrisati se ne sme nobena črta. Reč je ta. Na mizo ali tablico na¬ redi 4 navpične črte, tako-le: Glej sliko na pri¬ hodnji strani. 71 torej bolj daleč narazen. Potem pa vzemi kredo in s pomočjo teh štirih črt naredi „Eno“ v besedi, torej „Ena“, tako-le: 'ENA Kako prerežeš kolač s tremi prerezami na osem delov. Najprej prereži kolač vodoravno v dve po¬ lovici, v eno spodnjo in eno zgornjo, kateri po¬ lovici pusti drugo na drugi. Potem pa prereži kolač še z dvema prerezama navskriž od zgoraj navzdol in imel bodeš osem delov. Narediš pa tudi lahko tako: Kolač razreži z dvema prerezama navskriž (skozi sredo) od zgoraj navzdol. Tako dobiš štiri enake kose. Ako postaviš te kose drugega na drugega in prerežeš z ostrim nožem in močno zarezo vse štiri skozi, dobiš potem gotovo osem delov. Dokaz, da je polovica od dvanajst sedem. S kredo naredi na mizo rimsko število XII. Ako prerežeš s črto to število v dve polovici in izbrišeš spodnjo polovico, ostala ti bode zgornja, ki pa je VII = sedem. Torej je polovica od 12 sedem in ne šest. Kaj ne? Kako je polovica od osem nič. S kredo napiši na mizo število osem s šte¬ vilko, torej 8; ako izbrišeš gornjo polovico, dobil bodeš 0. 72 Kako narediš iz 3 čveterokotov štiri. Poskus se najložje razvidi na sledečih sli¬ čicah. Položi 12 vžigalic tako, kakor kaže prva sličica; dobil si torej tri čveterokote. Zdaj od¬ vzemi 4 vžigalice gornjega četverokota in na¬ redil bodeš ž njimi 4 četverokote, kakor kaže sličica druga. Cveterokota a in b ostaneta torej celo pri miru. Kako napišeš števila 1—9 v 9 polj tako, da dobiš pri soštevanju od zgoraj navzdol, vodoravno in počez vedno 15. Naredi se najprej Čveterokot, ki ima 9 polj, pa opusti se lahko sploh čveterokot in napiše se števila 1—9 v tri vrste po tri števila drugo pod drugo. Kadar seštevaš tri števila prve vodo¬ ravne vrste, moraš dobiti 15, ravnotako pri drugi in tretji vodoravni vrsti; ako pa seštevaš po vrstah od zgoraj navzdol, dobiš tudi v vsaki vrsti število 15 in ravnotako pri seštevanju od enega kota počez v drugega. Kdor si ne ve pri razdelitvi števil pomagati, bode se ali mnogo mučil, da bode dosegel svoj cilj, ali pa mu sploh ne bode šlo izpod rok. Reč je pa sicer zelo lahka. Najprej se napiše na sredino število 5, v štiri kote pa se napišejo vsa ravna števila (to 73 so takšna, ki se dado brez ostanka deliti z 2) in sicer tako, da morata dve si počez v kotu stoječi dati 10; v ostala 4 polja napišejo se ostala 4 števila, da se v vsaki vrsti pri sešte¬ vanju dobi 15. Torej: II II II ^ 15 15 15 \° Kako narediš iz 6 čveterokotov z izbrisanjem 5 stranic. Najprej naredi v dveh dotikajočih se vrstah (drugo pod drugo) šest čveterokotov. Ako odbri- šeš v obeh gornjih kotih po dve stranici in pri srednjem čveterokotu spodnje vrste spodnjo črto, ostanejo ti še trije čveterokoti. Razdelitev dedščine. Oče je imel 7 sinov, katerim je hotel za¬ pustiti 4900 kron. Toda mlajši sinovi mu niso dali miru in so ga vedno nadlegovali, naj njim več zapusti, kakor starejšim. Očetu je bilo to težko, ker je vse enako ljubil. Ker pa vendar 74 ni imel miru in so bili starejši iz ljubezni do očeta in iz miroljubnosti zadovoljni, naredil je ta testament: Najstarejši sin dobi prvi samo 100 kron in le eno osmino ostalega premoženja; drugi dobi za njim 100 kron več kot prvi, torej 200 kron in tudi eno osmino ostalega premoženja; potem dobi tretji 300 kron in tudi eno osmino ostalega premoženja. Na takšen način dobi torej vsak naslednji sin za 100 kron dedšeine več od prej¬ šnjega in eno osmino premoženja, ki ostane, ko je dobil prejšnji svoje; zadnji sin dobi ostanek. Otroci so bili zadovoljni in so se po očetovi smrti delili po zgoraj navedenem pravilu. Ko¬ liko je dobil vsak? Odgovor: Oče je bil pravičen in ker je vse enako ljubil, misleč si, ako so mlajši sinovi ravno tako marljivi in dobri, kakor so starejši, bode jim Bog ravno tako pomagal, kakor je pomagal dozdaj starejšim — dobil je vsak sin enako visoko svoto, kakor kaže sledeči račun. Prvi sin : 100 K in 1 osmino ostalega premoženja (4900 K —100 = 4800 K, 4800 K: 8 = 600 K), 100 + 600 = 700 K; ostane 4200 K; drugi sin: 200 K in 1 osmino ostalega premo¬ ženja (4200 K - 200 K = 4000 K; 4000 K : 8 = 500 K), 200 K + 500 K = 700 K: ostane 3500 K; tretji sin: 300 K in eno osmino ostalega premo¬ ženja (3500 K — 300 K = 3200 K; 3200 K : 8 = 400 K), 300 K + 400 K = 700 K; ostanek 2800 K; četrti sin: 400 K in eno osmino ostalega premo¬ ženja (2800 K — 400 K = 2400 K, 2400 K: 8 = 300 K), 400 K + 300 K = 700 K; 75 ostanek 2100 K itd. — Vsak sin je torej dobil po tej razdelitvi enako, torej 700 K. Ogoljufani krčmar. 17 navihanih dijakov pride v neko kremo na deželi in si naroči imeniten obed, a povabi k obedu ob enem tudi debelega in vedno vese¬ lega krčmarja. Vsi se vsedejo za mizo in sicer v sledečem redu, kakor kažejo črte na spodnji sličici. Miza je bila podolgasta. 2 3 4 5 6 7 8 i I i II I -9 - krčmar. 16 15 14 13 12 11 10 Ko seje bližal obed že h kraju, postavi dijak, ki je sedel na mestu s številom 1, svojo dobro napolnjeno mošnjo na mizo, pokaže, da je v nji precej cekinov, potem pa reče: „Danes bo moral obed plačati le jeden in sicer tisti — gospod krčmar, vas štejemo seveda v svojo vrsto — kateri se ne bode plačila oprostil. Oprostili se bodo vsi po vrsti s štetjem in sicer tako, da bode vsak sedmi prost in bode smel odstopiti. Za moje tovariše sem porok jaz in dam napol¬ njeno mošnjo na mizo. V njej je veliko več ; kakor iznese obed. Prej pa še hočemo nekaj kozarcev dobre kapljice izpiti na nas vseh zdravje, sosebno pa na zdravje našega veselega krčmarja. ‘ 76 Debeli krčmar, ko vidi polno mošnjo, udari dijaku v roko in je zadovoljen s pogodbo. Brž veli prinesti 18 steklenic, poleg pa je natihoma vesel, češ, svota bode danes precej lepa in pri tako velikem številu bode gotovo med štetjem katera sedmica zadela njega. Ako bi to ne bilo mogoče, gotovo bi dijak ne zastavljal lepo okrogle mošnje, ki se že kakor ravno njemu smeji. Zdaj začne prvi dijak : „Ker pogodba velja, začnem torej šteti in sicer začnem s svojo osebo. Da pa ne bode kakšne pomote, zahtevam, da se vsak odstrani iz sobe, kogar zadene pri štetju število 7.“ Dijak začne šteti, a ko pride do dijaka s št. 7, zapusti ta plačila oproščen gostilno. Nato šteje dijak pri št. 8 z 1 naprej zopet do sedem in dijaka s št. 14 zadene zopet 7; dijak se takoj odstrani. Naposled odide zadnji dijak, prvi po¬ grabi mošnjo in krčmar ostane sam opeharjen in jezen v sobi. Prodajalka s sadjem. K neki prodajalki s sadjem pride kuharica in ji odkupi polovico vseh jabolk, katere je imela v košari. Prodajalka ji da zaželjeno po¬ lovico in še pol jabolka povrh. Kmalu potem pride neka žena, odkupi prodajalki polovico ostalih jabolk in dobi od prodajalke še polovico jabolka povrh. Ko pride kot tretja neka deklica in odkupi polovico jabolk, ki so ostala še v košari, da ji branjevka zopet polovico jabolka povrh. Toda v košari ni zdaj nič. Koliko jabolk 77 je imela branjevka in koliko jih je dobila vsaka kupovalka? Odgovor: Omeniti se mora, da ni branjevka nobenega jabolka rezala na polovico. Imela je začetkoma v košari 7 jabolk. Račun je torej sledeč: 1. kuharica : polovico od 7 (= 372 )+ 72 =4 2. žena : polovico od 3 (= 1 72 ) + l k = 2 3. deklica: polovico od 1 (= V 2 ) + 72 — 1 skupaj 7 Ovčar in njegove ovce. Nekega ovčarja vpraša mimogredoči sosed : „Koliko ovac pa imaš? — Ovčar mu odgovori: „Ce bi imel še eno tretjino in eno četrtino tega, kar jih imam in še pet več, imel bi jih ravno sto." Odgovor: Ovčar je imel ravno šestdeset ovac, kajti: imel jih je 60 ovac ena tretjina od 60 je 20 „ ena četrtina od 60 je 15 „ potem še 5 več 5 „ je skupaj 100 ovac. Koliko ima vsak. Prvi reče drugemu: „Daj mi eno krono in imel bodem ravno toliko, kolikor imaš ti 1 “ — Drugi pa reče: »Daj ti meni eno krono in imel bodem ravno dvakrat toliko, kakor imaš ti!" Koliko je imel kateri? Odgovor: Prvi je imel 5 kron, drugi pa 7 kron. 78 Oba Arabca in popotnik. Dva Arabca se vsedeta pod drevo, da bi se za zajutrek najedla datljev (sadje v jutrovih deželah); prvi ima 3, drugi pa 5 datljev. Polo¬ žita jih p r ed se, da bi jih v enakih delih po¬ jedla. V istem času pa se približa lačen po¬ potnik in jima ponudi 8 zlatov, ako bi smel ž njima zajutrekovati. Arabca sta zadovoljna. Ko so si vsi trije razdelili, da potnik svojih 8 zlatov. Pri delitvi se Arabca spreta. Ta, ki je bil dal tri datlje pred se, zahteva tudi tri zlate, rekoč dru¬ gemu: „Ti si dal pet datljev in če dobiš pet zlatov, imaš itak svoj pravičen denar!" Drugi Arabec pa pravi, da gre prvemu samo en zlat. Kateri je imel prav? Odgovor: Prav je imel drugi Arabec. Kajti ako so tri osebe pojedle osem datljev, prišlo je na eno osebo 2 2 / 3 datlja ali pa 8 / 3 . Prvi Arabec je dal 3 datlje, to je' 9 / 3 , od teh jih je pojedel s / 3 , torej je prepustil popotniku samo V 3 datlja. Drugi Arabec pa je imel 5 datljev, torej 15 / 3 ; ako je pojedel 8 / 3 , prepustil je popotniku sedem¬ krat toliko, kakor prvi Arabec in prav je imel, ako je hotel imeti tudi sedemkrat toliko plačila. Nadzornica v zavodu. V nekem zavodu je bilo 32 deklic, katere je morala nadzorovati nadzornica, ki pa je bila slepa. Kakšna smola, kaj ne? Vsakdo ve, kako se deklice težko nadzorujejo že z gledajočimi očmi, kaj še le s slepimi! Da bi se zvečer pre¬ pričala vedno, ali so vse doma, postavila jih je v sobi ob štiri stene — soba je imela obliko 79 čveterokota — tako, da jih je bilo ob vsaki steni 9. Ker je štirikrat 9 = 36, a so se v kotu povsod jemale po ena deklica dvakrat vpoštev, bilo jih je torej vsak večer 4 X 9 = 36 — 4 = 32, kakor kaže naša sličica. Nadzornica se je prepričala, da je ob vsaki steni 9 deklic in bila je zadovoljna, dokler je niso začele varati. Nekega večera jih je bilo ob vsaki steni 9, a vendar so manjkale 4 de¬ klice, drugega večera jih je bilo ob vsaki steni zopet 9 in vendar jih je manjkalo 8, a tretjega večera jih je manjkalo celo 12 in vendar ni nič opazila nadzornica. Kako je bilo to mogoče? Odgovor: Deklice so se postavile na prvi večer tako, kakor kaže prvi, na drugi večer, kakor kaže drugi in na tretji večer, kakor kaže tretji čveterokot. Umeten most. Nekje je bil grad, ki je na sledeči prvi sli¬ čici zaznamovan z A, okrog katerega je bil 5 metrov širok jarek, ki je bil čveterooglat, 3 3 3 3 3 3 3 3 4 1 4 1 1 4 1 4 2 5 2 5 5 2 5 2 80 kakor grad in je zaznamovan z B. V jarku je bila prav globoka voda. Prišel pa je popotnik, ki je imel dva 4 metre dolga hloda in po njih je prišel črez 5 metrov široki jarek v grad. Kako je bilo to mogoče? Odgovor: črez vogel D, ki je zaznamovan na drugi sličici, je položil počez prvi hlod, na katerega je uprl pri sredini drugi hlod, in ga položil do grajskega vogla, kar je - šlo prav dobro in prišel je v grad. Prebrisan prehod čez most. Popotnik pride do mostu čez reko. Ravno so začeli most razdirati, da bi naredili novega in boljšega. Manjkalo je samo nekaj brun in celo lahko bi bil prišel na drugo stran vode. Toda reklo se mu je, da sme edino le pod tem pogojem čez vodo, ako se bode most pred nje¬ govimi očmi podiral. Delavci so si torej brili burke ž njim in so ga hoteli le zadržati. Kako bi naj prišel pod takšnimi pogoji čez vodo? In vendar je prišel čez, kako? Odgovor: Skočil je na most, tamkaj se je obrnil in šel nazaj korakaje čez most, katerega so res zdaj razdirali pred njegovimi očmi. 81 Vojaški novinci. K nekemu polku je prišlo nekaj vojaških novincev. Poročnik vpraša nekega podčastnika, naj mu pove število novincev. Podčastnik pa je bil šaljiv mož, katerega so častniki radi imeli, in brž odgovori: „ Gospod poročnik, javim po¬ nižno, da ako bi jih bilo še enkrat toliko in še polovico toliko in še za četrtino toliko in bi povrh prišteli še mene, bilo bi nas ravno sto!“ Koliko novincev je bilo torej ? Odgovor: Bilo je novincev ravno 36, kajti: bilo jih je 36 novincev in ko bi jih bilo še enkrat toliko 36 „ in polovica (36 : 2) = 18 in četrtina (36:4) = 9 „ in še podčastnik 1 „ bilo bi 100 novincev. Koliko jabolk imata? Prvi deček reče drugemu: „Če mi daš dve jabolki, imel jih bodem ravno toliko, kot ti!“ — Drugi pa mu odgovori: „Če mi pa daš ti dve, imel jih bodem ravno dvakrat toliko, kolikor bi jih imel potem ti!“ Koliko jabolk je imel vsak? Odgovor: Prvi jih je imel 10, drugi pa 14. Zavit testament. Oče je zapustil svojim sinovom med drugo dedščino tudi vse vino v kleti. Sinovi so bili trije. V testamentu se je glasilo, da mora dobiti vsak sin enako število polnih, polpraznih in G 82 praznih sodov, kakor drugi. Ko gredo sinovi po očetovi smrti v klet, da bi se delili, najdejo 21 sodov. Sedem sodov je bilo polnih, sedem polpraznih in sedem celo praznih. Kako so se sinovi delili? Odgovor: Od sedem polpraznih sodov so vzeli štiri, zlili so vino skupaj in dobili so 2 polna. Tako so imeli zdaj 9 polnih, 3 polprazne in 9 praznih sodov in zdaj so se lahko delili. Vsak je dobil 3 polne, 1 polpraznega in 3 prazne sode. Čudno soštevanje. Koliko znese vsota vseh števil od 1 do 50? Odgovor je: 1275. Toda ne sme se soštevati, ampak na podlagi množitve mora se priti do tega števila. Kako je mogoče? Odgovor: Izračuni se lahko na pamet. Prvo in zadnje število (1 + 50) da 51, drugo in pred¬ zadnje (2 + 49) da tudi 51, tretje število od spredaj in tretje od zadaj (3 + 48) da tudi 51 in tako gre naprej 4 + 47 — 51, 5 + 46 = 51 . . . 24 + 27 = 51, da dobimo 25 krat 51; ako množiš 25 X 51, kar gre tudi na pamet, dobiš 1275. Starost družine. Oče in sin štejeta skupaj 41 let, oče in dedek 95, vsi trije skupaj pa 100 let. Koliko je star dedek, koliko oče in koliko sin? Odgovor: Dedek šteje 59, oče 37 in sin 4 leta. 83 Čudna družina. V neki družbi je bila družina, ki je štela: enega dedeka, dva očeta, dve materi, štiri otroke, tri vnuke, enega brata, dve sestri, dva sina, dve hčeri, dva oženjena moža, dve omoženi ženi, enega tasta, eno taščo in eno zetinjo. Pa vendar je štela cela družina samo sedem oseb. Kako je to mogoče? Odgovor: Družina je štela: enega starca z ženo, ta starec je imel sina z ženo in tremi otroki, a od teh treh otrok je bil jeden deček, dva otroka pa sta bili deklici. Računarski drobiž. Kmet se hoče prepeljati v čolnu čez vodo in ima pri sebi volka, kozo in več zeljnatih glav. Toda čolnič je tako majhen, da jih ne more vseh naenkrat, ampak le vsakega posebej s seboj vzeti. Kako naj prepelje volka, kozo in zelje čez vodo, da ne bode ostal na eni strani vode sam volk s kozo, pa tudi ne sama koza z zeljem? V prvem slučaju bi namreč volk požrl kozo, v drugem pa bi koza pojedla zelje. Odgovor: Kmet prepelje najprej kozo in nazaj se pelje sam; nato prepelje zelje, a vzame kozo s seboj nazaj na prvi breg. Kozo pusti tukaj, vzame volka in naposled še prepelje kozo. * Kako odšteješ od števila 45 število 45 in ti še vedno ostane isto število 45? Odgovor: Naredi se tako-le: 6 * 84 9 + 84-7 + 6 + 5 + 4 + 3 + 2 + 1 = 45 1 + 2 + 3 + 4 + 54-6 + 7 + 8 + 9 = 45 8 + 6 + 4 + 1 + 9+7 + 5 + 3 + 2 = 45 * Ribiči so šli lovit ribe; bila sta dva očeta in dva sina. Vsi so polovili skupaj tri ribe, a ko so si jih razdelili na enake dele, dobil je vsak po eno ribo. Kako je to mogoče? Odgovor: Bili so trije ribiči, namreč dedek, oče in vnuk. * Oče ima pet sinov, a vsak teh pet sinov ima eno sestro; koliko otrok ima oče? Odgovor: Ima jih šest, pet sinov in eno hčer. * Oče podari sinu za vsako dobro nalogo 10 ' vinarjev, za vsako slabo nalogo pa mora očetu vrniti 5 vinarjev. Pri 20 nalogah ostane sinu 80 vinarjev. Koliko nalog je torej rešil dobro, koliko slabo? Odgovor: 12 jih je rešil dobro, 8 pa slabo. * Nekdo mora račun poplačati v 10 in 20 kronskih zlatnikih, kateri imajo po 19 mm in 21 mm premera (širine), tako da sestavi ž njim na dolgost ravno 1 meter. Koliko zlatnikov in kakšne bode rabil, da bode plačal kolikor mo¬ goče najmanj? Odgovor: Rabil bode 46 malih in 6 velikih zlatnikov. * 85 Dve kmetici neseta jajca v mesto. Prva reče: „Bodi tako dobra in daj mi od svojih jajec 8, da jih bodem imela ravno toliko kakor ti!“ — Druga pa odgovori: „Daj mi rajši ti od svojih 5, da jih bodem jaz imela trikrat toliko kot ti 1 “ Koliko jajec je imela vsaka? Odgovor: Prva kmetica je imela 18, druga pa 84 jajec. * Kako se napravi iz števil 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 število sto? Odgovor: 9X8== 72 + 7 + 6 + 5 + 4 + 3 + 2 + 1 = 100. * Mati pošlje tri hčere na trg, da bi prodale jabolka. Najstarejša je kot najmočnejša imela 50, druga trideset in najmlajša kot najslabejša pa 10 jabolk. Deklice so prodajale jabolka po isti ceni, a ko so razprodale vse, imela je vsaka enako svoto denarja. Kako so prodajale? Odgovor: Prodajale so najprej po 7 jabolk za 2 vinarja, ostala jabolka pa po 6 vinarjev eno. Prva .. 7 jab.2 v, 3 jab. .. 18 v = 20 v, druga.. 28 jab. (4X2v) 8 v, 2jab... 12v = 12 v, tretja.. 49 jab. (7X2 v) 14 v, 1 jab... 6v=20v. * Polž bi rad zlezel na 12 palcev visok zid: ker se mu kakor po navadi zelo mudi, prileze vsak dan po 3 palce naprej, a vsako noč zdrči za 2 palca nazaj; kdaj dospe na vrh zida? 86 Odgovor: On dospe deseti dan zvečer vrh zida, ker deveti dan pride 9 palcev visoko, deseti dan pa tri, 9 + 3 = 12, a ko je na vrhu, ne drči več nazaj. * Dijaki so gledali vojaške novince pri na¬ boru. Izpraševali so se, koliko še manjka temu ali onemu do dvajsetega leta. Eden izmed njih pa noče radovednežem naravnost povedati, nego se jim odreže po ovinkih: „Kadar bodem šest¬ krat toliko star, kolikor sem zdaj, manjkalo mi bode še toliko do 100, kolikor mi manjka zdaj do 20 let.“ Koliko je bil dijak star? Odgovor: Dijak je bil star 16 let in 4 leta so mu manjkala do 20 let. * Na sejem je prignal kmet 100 glav živine. Ko ga nekdo vpraša, koliko ima posamezne živine, odgovori: »Ako bi prodajal vole po 5 kron, krave po eni kroni, a ovce po 5 vinarjev, dobil bi za vso žival ravno 100 kron." Koliko je torej imel volov, krav in koliko ovc? Odgovor: Imel je 19 volov, 1 kravo in 80 ovc, kajti: 19 volov po 5 K . . . 95 K 1 krava po 1 „ . . . 1 „ 80 ovc po 5 h . . . 4 „ skupaj 100 kron. * »Koliko prstov imaš na obeh rokah?“ — »Deset, kakor jih ima vsak človek. 11 — »Motiš se, dragi! Položi tukaj le obe roki na mizo in 87 dokazal ti bodem, da jih imaš jednajst!* — „To na noben način ni mogoče!“ „Da, celo mogoče je! Le štejva prste naj¬ prej po vrsti naprej. Eden, dva, tri . . . deset! Zdaj pa štejva nazaj, kakor so po vrsti: ta je deseti, ta deveti, ta osmi, ta sedmi in ta šesti; na drugi roki imaš jih pet, torej imaš skupaj šest in pet prstov, kar daje vendar jednajst. Ali ne verjameš?" „Hm, hm, Res je čudno! Deseti, deveti, osmi, sedmi in šesti prst na eni roki, na drugi pa pet, jih je res skupaj jednajst." * Kako napolniš z eno vrečo žita dve, a bode druga ravno tako velika kot prva? Odgovor: Vreča se postavi druga v drugo. * Kateri ljudje imajo ob svojem rojstvu toliko nog, kolikor je dni v tistem letu? Odgovor: Tisti ljudje, ki so rojeni 2. januarja. * Prijatelju sem dolžan 4 krone. Pogodiva se, da mu vrnem vsak teden nekaj. Prvi teden 2 kroni, drugi teden 1 itd., torej vsak teden po¬ lovico manj; kdaj bod9 dolg izplačan? Odgovor: Nikoli! Saj se že pri 25 v. ne da popolna polovica izplačati. * Neki kmet ima v hlevu ovce in gosi. Glav je 35, nog pa 94; koliko je ovac in koliko gosi? Odgovor: V hlevu ima 12 ovac in 28 gosi. 88 Neki dobrotnik daruje revežem 860 kron. Pri delitvi so izračunali, da bi dobil, ko bi bila dva berača manj, vsak dve kroni več. Koliko revežev je bilo in koliko je dobil vsaki? Odgovor: Revežev je bilo 20 in dobili so po 18 kron; ako bi bilo pa 18 revežev, bil bi dobil vsak 2 K več, torej 20 kron. * če bi se peterim ljudem postavilo v skledi pet jajec na mizo, kako bi mogel vzeti vsak po eno jajce, da bi nazadnje še vendarle ostalo jedno v skledi? Odgovor: Zadnji vzame skledo z jajcem vred; tako se je razdelilo pet jajec med petero ljudi in jedno jajce je ostalo še vendarle v skledi. IV. Burke in šaljivi poskusi. Kako je mogoče vzeti denar izpod klobuka, ne da bi se dotaknil klobuka? Položi kakšen denar na mizo, pokrij ga s klobukom in reci, da ga bodeš vzel izpod klo¬ buka, ne da bi se zadnjega dotaknil; sezi nato pod mizo, kakor bi hotel denar v roko poloviti, potrkaj na mizo in reci: „Ena, dve, tri, prestol marš!“ Zdaj lahko rečeš, da je denar izginil. Gotovo bode kakšen radovednež vzdignil klobuk in če bi se to ne zgodilo, poprosi koga, naj vzame klobuk proč. Kakor hitro se pa to zgodi, moreš denar vzeti z mize, ne da bi se bil do¬ taknil klobuka. Najboljši skakač ne more preskočiti slanine bilke. Skakaču se stavijo ti-le pogoji: kolen ne sme celo nič upogniti, pa tudi telo mora ostati negibno. Ložje pa je še, ako se položi slamna bilka ob steno in skakač je ne bode mogel preskočiti. 90 Dve osebi, ki stojita komaj 10 cm narazen, ne moreta se dotakniti. # Prvi osebi reci, naj stopi ven pred duri in naj stoji tamkaj celo mimo; potem zapri duri in znotraj k durim postavi drugo osebo. Ako rečeš, naj se obe dotakneta, ne bodeta se mogli, čeprav sta komaj 10 cm narazen. ** f| Stavo za'denar dobiti. Komu izmed družbe se reče, naj ti da srebrn novec. Nato greš staviti, da oseba ne bode mogla na tri vprašanja odgovoriti z od¬ govorom: „Moj srebrni novec!“ Kot stava za¬ pade ti denar, ki ga držiš v roki. Nato pokaži osebi novec in vprašaj: „Kaj je to?“ — Od¬ govor bode: „Moj srebrni novec.” Zdaj se delaj začudenega in reci: „Vi že ja poznate vprašanja? Kaj mi date, ako zgubim stavo?” — Odgovori oseba: „Moj srebrni novec!” tedaj si stavo dobil in zahvališ se prav lepo za denar. Ako se ti pa odgovori: „Nič ne dobite!" shrani tudi denar, ker si tudi zdaj dobil stavo. Oseba namreč ni odgovorila: „Moj srebrni novec!” kakor bi morala reči. Pri odprtih durih ne moreš vreči kakšne reči skozi duri. Tisti, kateri bi imel vreči, naj se postavi kakšne štiri korake od duri, tako da bode gledal v sobo. Samo glavo sme obrniti na levo stran in pogledati proti durim, truplo pa mora ostati pri miru. Zdaj se mu da v desnico kakšna reč, ki se ne stre in to naj vrže pri durih ven. 91 Sicer se mu bode zdelo to prav lahko in tudi drugim se bode zdelo tako. Toda reč se ne bode dala izpeljati in predmet bode odletel vedno kam drugam. Da se ti posreči, moraš predmet vreči tako, kakor bi ga hotel dva do tri korake proti desni strani pognati v steno. Kako narediš s tremi Srebrnjaki križ. Ti vprašaš pričujoče, kako se naredi na mizo s tremi Srebrnjaki križ. Trudili se bodo zastonj. Potem, ko ne more nobeden rešiti vpra¬ šanja, vzemi vse tri Srebrnjake med palec in kazalec ter naredi ž njim na mizo znamenje križa. Trije koščki kruha. Pazite! Tukaj na mizo denem tri klobuke. Pod vsak klobuk sem dal po en košček kruha. Zdaj vzamem košček za koščekom izpod klo¬ buka in snem vse tri kosce. Ste li videli? Kaj ne? Toda glejte! Začaral bom kosce in kmalu bodo vsi trije pod mojim klobukom, katerega položim tukaj na mizo. Kako se bode to zgo¬ dilo? Ali ve kdo? Odgovor: Klobuk bodem djal na glavo. Kako daš komu kaj v roko, kar vsi vidijo, le dotičnik ne. Ako si zgovoren in znaš celo stvar zasukati na važno stran, primi dotičnika za roko in daj mu lastno uho v pest. 92 Kako ne more kdo sam vstati. Katerega izmed družbe posadi na stol, njemu nasproti vsedi se tudi ti. Zdaj naj poskusi sam,vstati. Kakor hitro vstane on, vstani tudi ti. če ne pride še na šalo in reče: „Saj sem vendar sam vstal!" odgovori mu: „Ne, ker sem vstal tudi jaz.“ Kako se ne more lonec s sekiro na mizi ubiti. Ako stori tako, izgubi stavo, ker je stal pred mizo. Stavo bi dobil, ako bi stopil na mizo, ter potem s sekiro razbil lonec. Kako pobereš po hiši orehe, akoravno si v sredi hiše naredil krog okoli sebe in ga ne bodeš prestopil. Ta poskus je videti nemogoč, a je vendar prav lahek. Po hiši vrzi par orehov, da se raz- lete po kotih in naznani umetnost pričujočim, ki so radovedni, kako bodeš reč izvršil. Nato stopi v sredino sobe, pokaži kredo in reci, da si bodeš naredil krog (ris) okoli sebe, katerega ne bodeš prestopil. To narediš tako, da potegneš ris sebi okrog pasu in ko bodeš pobiral orehe, vendar ne bodeš prestopil kroga. Kako se da iz dobro zamašene steklenice piti vino. Nihče ti ne bode verjel, da bi bilo to mogoče. Izmed steklenic poišči si takšno (buteljko), ka¬ tera ima na znotraj vtisnjeno dno. Steklenico 93 prav dobro zamaši, obrni jo, vlij v doblino ste¬ klenice vina in ga izpij. Tako si pil iz dobro zamašene steklenice. Kako dobiš iz ene roke v drugo katerikoli predmet, čeprav držiš roki stegnjeni od sebe. Predmet, katerega si držal v eni roki, po¬ loži na mizo, obrni se in poberi ga z drugo roko. Tako ostaneta roki celo mirni in stegnjeni. Kako se potegne skozi luknjo za gumb (gumbnico) vrvica, katero drži na obeli koncih druga oseba in ti se vendar rešiš vrvi, ne da bi jo prerezal. Skozi gumbnico na suknji potegni vrv, katere oba konca naj kdo izmed družbe trdno drži. Ti rečeš, da se bodeš rešil vrvi in je vendar ne bodeš prerezal. Držala pa bode bržčas oseba že zaraditega tako trdno, ker se bode bala, da ji bodeš kateri konec vrvi izvil iz rok. Tega ti pa ni storiti. Sleci samo suknjo in prost si vrvi. Kako dve osebi ne moreta prižgati luči. Dve osebi naj poklekneta na tla tako daleč, da se bodeta še iahko dotikali s stegnjenima rokama. Ena naj ima v roki gorečo, druga pa ugasnjeno svečo. Osebi smeta klečati le na eni nogi, drugo nogo pa si morata s prosto roko držati nad tlemi. Obe se bodeta prej prevrgli, nego bodeta prižgali luč. 94 Celo družbo posaditi tako, da sedi vsak drug drugemu na kolenih. Prvi izmed dražbe naj se vsede na vogel stola. Njemu na kolena naj se vsede dragi, temu tretji itd., dokler ne sede vsi. Vendar se mora pri sedanju gledati, da se naredi krog. Zadnji mora priti za prvim tako, da se mu lahko ta vsede na kolena, stol pa se umakne. Pri umi¬ kanju stola se ima previdno ravnati, sicer sede vsi na tleh. Kako se položi na nož, kije zapičen v steno, novec, katerega ne more kdo drugi odbrcniti. V visokosti tistega, ki bi naj odbil novec, zapiči se v steno nož, in na koncu roča se po¬ loži novec. Zdaj se mora dotičnik z desno roko prijeti za levo uho (z dvema prstoma), levo roko mora vtakniti skozi upognjeno desno, levo oko mora zatisniti, potem se nožu približati in sku¬ šati z levim kazalcem odbrcniti novec. Dolgo se mora truditi, predno se mu bode posrečilo in povzročal bode mnogo smeha. Kako ne morejo 4 osebe odnesti stola. Ta poskus povzroča mnogo smeha. Štiri osebe se morajo postaviti k štirim nogam stola tako, da počenejo prav nizko, sežejo z rokama od zadi med nogama skozi in primejo vsaka svojo stolovo nogo. Mnogo smeha povzroča ta poskus zato, ker kakor hitro se hoče katera izmed štirih oseb premikati, potegne druge na kup, da se prevržejo. Še bolje je, ako so tri osebe in imajo stol na tri noge (trinožnik). 95 Kak« narediš, da nima oseba, katero si poslal iz sobe, ko pride nazaj, nobene glave več. ‘Ta burka se naslanja na besedo več. Pošlji enega izmed družbe iz sobe in ko pride nazaj, imel bode eno glavo in nobene več. Kako ne more oseba pobrati predmeta, ki leži pred njo na tleh. Postavi osebo ob steno tako, da se bodo obe peti in obe meči (pod kolenom zadi) tesno pritiskali k steni. Oseba se na ta način ne more skloniti naprej. Kako pihneš od 4 koščkov papirja samo tri proč. Nagovori družbo, razeesaj kosec papirja na 4 koščke, položi jih na odprto dlan in reci, da bodeš pihnil po vseh koščkih, a bodo odleteli samo trije. Cela reč je gola šala, ki vodi gle¬ dalce le za nos. Kadar pihneš namreč, položiš na košček, katerega ti je kdo drugi pokazal, da naj ostane na dlani, kazalec druge roke in tako bodo odleteli trije koščki, oni pod prstom pa bode ostal. Kako skriješ luč, da jo vidijo vsi, samo eden ne. Ako rečeš v družbi, da bodeš skril luč tako, da jo bodo vsi videli, le eden ne, bodo vsi za¬ čudeni. Nato vprašaj, kateri izmed družbe naj 96 bode tisti, ki je ne bode videl. Postavi mu zdaj luč na glavo in gotovo je ne bode videl, drugi pa vsi. Kako se ne more prstan mirno držati. Daj komu v roko dolg las, da ga prime na enem koncu z dvema prstoma; na drug konec priveži prstan. Oseba naj drži prstan tako, da bode visel v prazen kozarec. Vsled utripanja žil bode se jel prstan gibati in bode naposled udaril celo ob kozarec. Kako se more kakšna ^številka v temi uganiti. Na mizo si daj s kredo napisati kakšno število in reci, da ga bodeš v temi uganil. Podaj se v kot, dokler kdo ne napiše številke, ti si pa mirno prižgi smodko. Ko se je luč odvila in odnesla v kot, stopi mirno k mizi in si raz- sveti številko z žarečo smodko. Kako vzameš denar izpod kozarca vode, da tega tvoj tovariš videl ne bo. Pod kupico z vodo je denar in stavita lahko s tovarišem, da ne bode videl, kdaj bodeš vpričo njega vzel izpod kupice denar. Posodo z vodo pograbi in mu vlij vodo v obraz. Med brisanjem, katero se bode zdelo tovarišu gotovo potrebno, spravi denar. V. Razni poskusi. Kako narediš, da skače novec v kozarcu. Za ta poskus, ki prav imenitno vara gle¬ dalce, posluži se prav dolgega, najbolje svetlo- rumenega ženskega lasu. Potem se vzame ne¬ koliko voska, pomočenega s terpentinom in las ■18 z enim koncem pritrdi za noht kazalca na desni roki. Na drugi konec lasu pritrdi ravno tako z voskom manjši novec. Ta novec skrij med kazalec in sredinec (v kot obeh prstov) desne roke. Nato stopi naprej in naprosi iz družbe kakšen novec, seveda takšnega, kakršnega imaš pripravljenega. Izprošen novec vzemi z levo roko m ga daj le navidezno v desno roko. V resnici pa ga obdrži v levi, a nasprotno vzemi skritega in ?a položi v palec in kazalec desne roke. Godi se to med govorjenjem in obširnim pripovedo¬ vanjem, kako bode moral novec na povelje skakljati po kozarcu, da se pozornost gledalcev odvrača kolikor mogoče od rok. Prilepljen novec v rzi potem v kozarec, odstopi od mize za pri¬ merno oddaljenost, zapoj kakšno šaljivo kitico in igraj s prsti kakor po mizi. Kakor bodeš v taktu igral s prsti k pesmici, tako bode novec 7 98 skakljal, ker ga bode las tezal. — Čez nekaj časa seži v kozarec, vzemi ven novec in ga navidezno položi v levo roko. V resnici pa ga obdrži v desnici, kar se prav lahko prikrije z gibanjem roke, z levico pa daj izposojeni novec nazaj svojemu lastniku. V istem času si imel priložnosti dovolj, da si kakor iz navade segel z desnico v žep in odstranil novec, las in vosek. Kako narediš, da ti izgine novec z dlani. Na noht srednjega prsta (od zunaj) pritrdi si v naglici nekoliko s terpentinom pomešanega voska, katerega imaš kje na mizi pripravljenega; ako se z upognjenimi prsti — med govorom — nasloniš ob mizo, pritisneš prav lahko s sre- dinčevim nohtom ob vosek in ta je pritrjen. V dlan položi nato kolikor mogoče majhen novec — za gledalce nima pomena, ali je novec majhen — in naredi pest. Istočasno pritisni sredinčev noht ob novec, kateri mora biti bolj ob gornjem delu dlani, sicer ne prideš z nohtom do njega in novec se bode prijel ob noht. Potem zavihti roko, kakor bi kaj vrgel v zrak in jo od strani zamahni z odprto dlanjo naprej. Dlan bode prazna in nihče ne bode videl prikrit novec. Da ne bodeš preveč mahal, je umljivo, sicer zavržeš res novec. Zamenjana novca. Dva enaka novca iz brona in dva enaka novca iz srebra ali niklja izberi tako, da bodo imeli vsi štirje enako velikost. Na vsak bronast novec daj pribiti srebrnega, da dobiš dva novca, ki sta oba po eni strani srebrna, po drugi strani 99 pa bronasta. Kadar ju rabiš, daj enega v levo roko s srebrno polovico navzgor, drugega pa v desno roko z bronasto polovico navzgor in oba pokaži navzočim. Potem zapri rahlo dlan, za¬ mahni z desnico in potem z levico po zraku, kakor bi vrgel novca iz ene roke v drugo, a poleg ju obrni, kar gre pri mali vaji prav lahko. Ko odpreš dlani, bodeta videti oba novca za¬ menjana, kakor bi bila res skočila iz ene roke v drugo. Umetnost z denarjem. Položi na kosec papirja dvajsetvinarski novec, potegni okrog njega črto (krog) in ga izreži. Nato reci kateremu izmed navzoče družbe, naj spravi skozi malo odprtino petkronski novec, tako da ne bo papirja raztrgal. — Izvrši se pa to tako: Zloži papir enkrat čez sredino odprtine, položi med gubo prsta kazalca in pregani papir nalahno navzgor. Petkronski novec se da potem lahko preriniti skozi odprtino, ker je na naveden način postala elipsa, (t. j. jajčna oblika kroga.) Novec, ki se ne da prijeti. Na konec kazalca položi novec in reci ka¬ teremu iz družbe, naj odpre dlan tako, da bode brbet roke zgoraj in kadar bodeš štel do: „Tri 1“ in mu potisnil novec v dlan, naj ga naglo zgrabi. Ge bode počasen, ga ne bode dobil. Ne dobi ga pa tudi pri največji naglici. Ko namreč butiš s prstom pod dlan, buti s praznim sredincem, novec pa polovi s palcem in kazalcem. To bodeš lahko Večkrat naredil, ker se malokdaj pride na sled nedolžni goljufiji. 7 * 100 Gibajoč novec. Na mizo pogrni obrisalnik (servijeto) in položi nanj novec. Ob obeh straneh položi poleg novca po en nož, na noža pa postavi nad novec svečnik. Poglej potem, katera nit je na tvoji strani tista, ki gre skozi servijeto pod novcem. Ako začneš nato s prstom praskati po dotični niti proti sebi, začel se bode novec polagoma po¬ mikati izpod svečnika in se bode gibal proti tebi. Z zavezanimi očmi zadeti odbrani novec. Sicer je reč nekoliko neverjetna, vendar je lahka. Na mizo položi 3 do 5 novcev in si daj oči trdno zavezati. Ko se je to zgodilo, reci, naj vzame kdo izmed navzočih en novec proč in ga naj nekaj časa drži v zaprti pesti. Druge novce pa reci dejati v klobuk in jih nekaj časa pretresavaj. Potem naj dotičnik vrže odbran novec v klobuk, katerega si bil že postavil na mizo. Ti sežeš v klobuk, potipaš novce in takoj zadeneš in pokažeš pravega. Kako pa? Novec, kateri je bil odbran, bil je nekaj časa v topli roki in se je dobro segrel. Da se je dobro segrel, pretresaval si ostale novce v klobuku, ob jednem pa si jih vsled piha, ki nastane po pretresavanju, tudi nekoliko ohladil. Ko torej sežeš v klobuk, poznaš takoj po to¬ ploti pravi novec. Seveda se razume, da se mo¬ rajo novci ločiti vsaj po letni številki in to je najbolje, kar . dela izvršeni poskus še čudo¬ vitejši. Krona obtiči navidezno na čelu. S trohico smolenega voska pritrdi si srebrni kronski novec na konico drugega prsta in jo 101 močno pritisni za nekaj časa kateremu izmed navzočih na čelo. Potem pa umakni roko od strani in skrij objednem krono v pest, da je prevarani ne vidi. Ta ima še vedno čut. da mu tiči krona v pritisnjeni koži. Zdaj mu reci, naj si krono otrese in res bode na občo veselost navzočih začel otresati glavo. Kako je izginil novec. Jednega izmed navzočih prosi, naj stegne odprto dlan naprej; brž mu pokaži novec in reci, naj ga prime, kadar bodeš seveda z na¬ glico ž njim trikrat potipal njegovo dlan. Ako ne bode dovolj nagel, bode novec izginil. Novec vzameš med palec in kazalec desne roke in štoješ počasi do tri. Vsakokrat dvigneš roko nad glavo in jo potem z naglico zavihtiš nad dlan in potegneš z novcem po dlani. Ko zavihtiš tretjič, takrat, ko bi imel dotičnik pri¬ jeti, nimaš več novca v roki, ker si ga spretno položil na glavo med lase ali pa ga z voskom (smolenim, terpentinovim), ki je bil na novcu pripravljen, in s pomočjo kazalca naglo pritisnil na glavo. Ker se odstraniš tako, da gledaš družbi v obraz, ne bode nihče nič opazil, ako si dovolj spreten. Pozneje si lahko novec o pri¬ ložnosti, ko te nihče ne vidi, odstraniš. Kako dvigneš s moža^sanio s prsti. Poskusi brez priprav kratkočasijo najbolj dolge zimske večere. Tak poskus je tudi sledeči. Pet oseb stopi k možu, ki še zna tehtati do 70 kg. Dve osebi položita kazalec in sredinec desne roke — samo ta se sme rabiti, ker je 102 primeroma veliko čvrstejša od leve — vsaka pod en čevelj in sicer v zarezo med peto in drugim stopalom, kjer se tudi edino da. Tretja oseba položi kazalec desne roke pod komolec, četrta pod komolec druge roke trdno in s skrče¬ nima rokama stoječega moža, ki se ima dvi¬ gniti, peta oseba pa položi svoj desni kazalec možu pod brado. Potem se zapove: „Ena, dve — tri!“ in na zadnje povelje mora vsak jednako- merno napeti moč dotičnega prsta (ali obeh pri osebah, ki drže pod nogo) in poskus se bode posrečil. Je pa tudi lahko umevno. Sedem prstov je in če tehta mož, recimo, 70 kg , tedaj pride na en prst teže okrog 10 kg, kar gotovo ni preveč. Kako vidiš v ogledalu več nosov in oči. Na ogledalo postavi drugo tako, da bode stalo na njem celo navpično in pravokotno. Ako se tako pogledaš v ogledalo, videl boš svoj navadni obraz. Ako pa nagneš pokončno ogle¬ dalo do kota 80°, videl bodeš obraz brez čela in nosu, ako pa nagneš do kota 60°, videl bodeš v svojem obrazu 3 nosove in 6 očij. Kakor na¬ gibaš pokončno ogledalo, tako se izpreminja tudi obrazna slika in včasih je skoraj grozna. VI. Zastavice. Komu zelena kapa do ušesa klapa? — (Le¬ šniku zeleni ovojek.) * Kdaj začnejo ženice pšenico žeti? — (Kadar pridejo na njivo.) Kdo je dober, Se je hud? — (Pes.) * Katera ptica je golobu najbolje podobna? — (Golobica.) * Kdo lahko gre, ako se mu naloži težko breme, a se takoj ustavi, ako se mu teža sname? - (Ura.) * Gledala sta se dva brkata, oba repata, pa sta se drug drugega bala. Kdo sta? — (Pes in mačka.) * Belo je, sir ni; repato je, miš ni; sol liže, koza ni; grize, a pes ni. Kaj je to? — (Redkev.) * 104 Katere kose ni potreba nikoli brusiti? — (Smrtne kose.) * Kateri vrat se z nogo giblje ? — (Kolovrat.) * Kdaj je na ladji najbolj varno? — (Kadar je na suhem.) * Tri noge na rudečem bregu; kaj je to? — — (Ponev na ognju.) * Kaj je močnejše od zemlje? — (Motika, ker jo kopa.) * Ni človek; a v človeški obleki hodi. Kdo je? — (Bolha.) * Kaj je v cerkvi nepotrebno? — (Streha nad prižnico.) * V čim sta si podobna jezični doktor in pa kolo? — (Oba je treba mazati.) * Kdo ni bil rojen, pa je umrl? — (Adam.) * Zakaj kozarce umivajo? — (Ker jih prati ne smejo.) * Kaj je prej, mož ali brada? — (Mož je za brado.) * 105 Pet krav za desetak, po čem pride ena k dragi? — (Po parkljih.) * Kdo nosi svojega gospoda in gospod nosi njega? — (Črevelj.) * Veliko oči imam, pa vendar ne vidim nič; iz vsakega očesa mi raste rep; kdo sem? — (Krompir.) * Katera žival je najmočnejša? — (Polž, ker nosi sam svojo hišo.) * Vem za ženo, ki ni bila rojena ter je njen sin prej sesal, nego mati? — (Eva). * Zakaj ima mlinar bel klobuk ? — (Zato, da se pokriva.) * Kdaj sejejo kmetje repo? — (Nikdar, ker sejejo vedno le repno seme.) * Katero oko bi človek najložje pogrešal? — (Kurje oko.) Kdo hodi pod vodo, pa vendar ni moker? — (Tisti, ki nese vodo na glavi.) * S čim se cerkve pokrivajo ? — (Z nič, ker jih vidimo.) * 106 Koliko jajec moreš na tešče pojesti? — (Samo eno.) • * Kakšnih kamnov je največ v Dravi? — (Mokrih.) * Katerega meseca klepečejo babe najmanj? — (Meseca februarja, ker ima samo 28 dni.) * Kateri mesec pa je najkrajši? (Maj, ker se piše s tremi črkami.) * Belo je, pa ni sneg; črno je, pa ni črnilo; zelenkasto se blišči, pa ni trava; rep ima, pa ni krava; kaj je to? — (Sraka.) * Kje so žemlje večje, v Celju ali v Ljub¬ ljani? — (Tam, kjer za eno največ testa vzamejo.) * K mizi gre sito, od mize lačno; kaj je? — (Skleda.) * * Katera pijača je najmočnejša? — (Voda ker goni mlinska kolesa.) * Katere reči solnce pod milim nebom m more obsijati? (Sence.) * Kje sedijo ženske, kadar gredo v toplice? — (Kadar gredo, nikjer.) * 107 Kdaj zajca zobje bole? — (Kadar ga pes ugrizne.) * Kadar je polno, je tako težko, kakor prazno, kadar pa je prazno, je pa tako težko, kakor če bi bilo polno? — (Kovaški meh.) * Na kateri cesti ni nič kamenja? — (Na rimski cesti.) * Kdaj skazujemo peči več časti, poleti ali pozimi? '— (Poleti, kajti pozimi ji kažemo hrbet.) * V čem sta si osel in dan podobna? — (Oba se rodita siva.) * Kaj pomaga enemu na noge, drugega pa vrže? — (Vino.) * Kdo ima šest nog, hodi pa po štirih? — (Jezdec.) * Kaj je čez dobro vest in čez zdrav život? — (čez dobro vest ni nič, čez zdrav život je pa koža.) * Kdaj začnejo mlade race plavati? — (Kadar jim zmanjka dna pod nogami.) * Zakaj nove hiše zidajo? — (Zato, ker stare hiše nimajo mladih.) * 108 Koliko žebljev potrebuje dobro podkovan konj? — (Nobenega.) * Kaj je sveti zakon? — (Z medom pomazan križ, a ko se med odliže, ostane sam križ.) * Kdaj je osel tako rigal, da ga je ves svet slišal? — (V Noetovi barki.) * Kateri zajec se nobenega psa ne boji? — (Leseni, s katerim si čevlje sezuvamo.) * Kateri svetnik je na oltarju najmodrejši? — (Tisti, ki ima v roki zaprto knjigo, ker že vse na pamet ve.) * Kadar je sit, kriči, kadar je lačen, pa molči; kdo je to? — (Mlin.) * Kdo govori brez ust in jezika? — (Pero.) * V temi bedi, podnevi spi; kdo je to? — (Sveča.) * Oče stoji, mati kleči, otroci vise; kaj je to? — (Kol, trta, grozdje.) * Kdo je Bogu služil, nič zagrešil, pa vendar ni v nebesa prišel? — (Osel, na katerem je Kristus jezdil v Jeruzalem.) * 109 Kje ima vol največ mesa? — (Pod kožo.) * Kdo ima v cerkvi največ oblasti? — (Muha, ker sede, kamor hoče.) * Kdaj je krava zunaj in znotraj kosmata? — (Kadar na pragu stoji.) * Ko gre, je on, ko pa stoji, je ona; kaj je to? — (Dež, voda.) * Kateri svetnik ima tri brade? — (Sv. Peter, eno svojo, dve na ključih.) * Kdaj ni bil Kristus ne v nebesih in ne na zemlji? — (Ko je visel na križu.) * Kateri človek na svetu še ni umrl? — (Kateri še živi.) * Kdo stoji v logu na eni nogi? — (Goba.) % Kje je proti nebu obrnjenih največ lukenj ? — (Na strnišču po žetvi.) * Katera voda je na svetu naj večja? — (Rosa, r pokriva hribe in doline.) * Kaj je to: vsi sinovi imajo kapice, le oče nima? — (Želodi in hrast.) * 110 Kaj je to: lesena koklja ima pod seboj že¬ lezna piščeta? — (Brana.) * Za kom vsi ptiči letijo? — (Za kljunom.) * Kaj imata bahač in svinjski mehur enakega? - (Napuh.) * Kateri mož noče po imenu ostati v dolini? - (Gregor.) * Kdo ima očeta in mater, pa vendar ni sin ? - (Hči.) * Katera reč je tem boljša, čim hujša je? — (Kis ah jesih.) * Kdaj znaš ti pisati, brat pa ne ? — (Kadar si se učil pisati, brat se pa ni učil.) * Cim bolj pleše, tem bolj je debelo; kaj je to? — (Vreteno na kolovratu.) * Kaj je višje, kakor nebo? — (Cerkvene duri, ker nesejo’ nebo skozi nje.) * Kdo veliko preveč okrog hodi, pa nikamor ne pride? — (Plesalec.) * Zakaj ima dimnikar usnjate hlače? — (Da jih obleče.) * 111 Komu kmet največ zaupa? — (Pastirju, ker mu da vso živino.) * Komu se odrtija ne šteje v greh? — (Konje¬ dercu.) * Katero čednostpijancinajbolj ljubijo ?—(Up.) * Kaj se odvzame, kjer nič ni in se dene, kjer je kaj ? — (Pipa pri sodu.) * Katere duše nimajo življenja? — (V sve¬ tilkah.) * Katerega klobuka ni delal klobučar? — (Klobuka pri gobi.) * Katero blago kmetu najbolj nese? — (Kokoš.) * Vedno v vodi stojim, pa si nog nikdar ne prehladim; kdo sem? — (Most.) * Kdo največkrat brez škode poči? — (Bič.) * Napiši me in suči me in beri me, kolikor 'češ, zmiraj ostanem tepec; kdo sem? — (Cepec.) * Na desno če tečem, se vedno redim, nazaj zaženi, do konca zmedlim. Kdo sem? — reteno.) * 112 Kdo se začne jokati, če solnce posije? — (Sneg.) * Kaj dela kmet, kadar po njivi hodi? — (Stopinje.) tk Kateri tiči radi meso jedo? — (Mia-tiči.) * Katera ura gre in bije brez navijanja? — (Huda ura.) * Nič niso pregrešile, pa jih vendar zapirajo ? — (Srebrne krone.) * Kaj nikoli ne je, in je vendar sito ? — (Sito.) * Kam gre zajec, kadar pride do srede gozda? — (Iz gozda ven.) * Na drevesu je sedelo 8 ptičev, sosed jih je z enim strelom zadel 5, koliko jih je še ostalo? — (Nobeden, drugi so odleteli.) * Kateri svetnik je živ v cerkvi? — (Tisti, ki ima črva v sebi.) * Katera riba je najboljša? — (Pečena ali kuhana.) * Kdaj je človek brez glave v hiši ? — (Kadar gleda pri oknu ven.) * 113 Po dnevi je prazno, po noči pa polno; kaj je to? — (Postelja.) * Komu dela denar težo? — (Mošnji.) * Kdo je bil rojen že v davnih časih, pa še do nanes ni umrl? — (Elija, ker se je v žarečem vozu peljal v nebesa.) * Kdo je zjutraj najbolj dobre volje? — (Pe¬ telin.) * V cerkev te vabi in kliče, sam pa nikoli ne gre v njo; kdo je to? — (Zvon.) * Kaj je v mašni knjigi črez božjo besedo? —■ (Trak.) * Kateri svetnik bi v cerkvi videl naj dalj e, ako bi bil živ? — (Tisti, ki stoji najbližje okna.) * Kje obleži sneg najdalje? — (V pratiki.) * Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži; Kaj je to? — (Slamnata streha.) * če ne bijem, pa ne živim; kdo sem? — (Srce.) * Kaj je to: oče se šele rodi, sin pa že po strehi pleše? — (Dim in ogenj.) * 8 114 Koliko bremen slame gre na tri vozove, pred katere so vpreženi konji? — (Ne gre je nič, ampak polagati se mora.) * Kdaj dobijo delavci pogačo? — (Kadar je pečena.) * Kaj je to: les na les, pa usnje vmes? — (Mlatičev cepec.) * Kateri konj vidi zadi ravno tako, kako spredi? — (Slep konj.) * Kdo najrajši v mokrem kosi? — (Brivec.) * Kakšni podplati najdalje trpe? — (Človeški.) * Kje oznanujejo ribe pokoro? — (V pratiki.) * Kaj se čevljarju najbolj gnjusi? — (Brusni kamen, ker ga vedno opljuje.) * Katera starka ima največ zob? — (Ura z zobmi na kolesju.) * Kaj ni prav, pa vendar ni greh? — (Leva rokavica na desni roki.) * Kdo je na svoji materi drva sekal? — (Adam na materi zemlji.) * 115 Kdo pride zjutraj najprvi jv cerkev? —• (Ključ cerkvenih vrat.) * Katera riba je najbolj dolga? — (Polenovka, Stockfisch, ker ima glavo kje na Nizozemskem, truplo pa bogve kje.) * Kaj je med goro in dolino? — (Besedica: in.) * Po čem se loči modrijan od bedaka? — Po umu.) * V začetku ima štiri noge, pozneje živi z dvema, a na starost ima tri. Kdo je to? — (človek.) * Zakaj ni Bog dal, da bi ženskam rastla brada ? — (Vsled vednega klepetanja bi jih nihče ne mogel obriti.) * Kateri delavci gredo rakovo pot? — (Vr- vaiji pri pletenju vrvi.) * Kako lahko kdo od Celja do Ljubljane jezdi vedno po senci? — (Kjer je senca, tam jezdi, kjer je pa ni, mora pa peš hoditi.) * Kdaj je človeku najbolj dolg čas? — (O kresu.) * Kdaj je dobro človeku samemu biti? — (Pri dedščini.) * S* 116 Katere sveče gore daljše, lojene ali voščene ? — (Nobene, ker oboje gorijo krajše.) * Kateri prodajalci ne plačujejo na trgu ni¬ kakršnega tržnega davka ali najemnine? — (Tisti, ki prodajajo zijala.) * Kaj vidiš v vodi, da ni mokro? — Solnce, kadar sije v njo.) * Katera voda je mnogokrat goljufiva? — (Ženske solze.) * V kateri kozarec je najbolje natakati? — (V praznega.) * Slepec je videl zajca teči, kruljec je skočil za njim, a nagec ga je vtaknil v žep; kaj je to? (Laž.) * Kaj je edino v zraku, a v ognju in vodi in zemlji pa ne? — (Črka: r.) * Kaj je to : na tri kraje se reži, pa jezik ven moli? — (Bukova ježica.) * Dva psa imam, ki ves dan glodata meso, po noči pa zijata; kako se imenujeta? — (Oba čevlja.) 117 Katera senca dela na drevju in na rastlinah sploh največ škode? — (Gosenca.) * čemu se vsako jutro najprej približamo? — (Starosti.) * Kje diši kolač najbolje? — (V ustih.) * Kaj je bilo še pred Kristusom, je še zdaj, pa je vendar samo 4 tedno staro? — (Mesec.) * Kateri človek gleda naprej, pa nazaj vidi? — (Tisti, ki stoji pred ogledalom.) * Golin v kosmatinca leze; kaj je to? — (Roka in rokavica.) * Oče bodeč, mati gladka, deca sladka; kaj je to? — (Pravi kostanj.) * Po sredi vasi tele leži, pa k vsaki hiši rog moli? — (Steza.) * Spredi živo, sredi suho, zadi dušo nosi; kaj je to? — (Plug in orač.) * Imam veliko sodov polnih zrnja; pa pridejo tatje, mi prebijejo sode in mi ukradejo zrnje; kdo sem? — (Mak.) 118 Kaj je to? Leti, pa nima perutnic; gre, pa nima nog; leži, pa nima života. — (Sneg.) * Dva in trideset belih piščet, pa rudeč pe¬ telin med njimi; kaj je to? (Zobje in jezik.) * Katera žival ima kosti zunaj, meso pa znotraj ? — (Rak.) * Kmet je sejal, ter govoril: „Če bo prišlo, ne bo prišlo; če ne bo prišlo, pa bo prišlo. 11 Kaj je menil? — (Golobe, proso.) * Kdo nima v svoji hišici ne stola, ne mize, pa vendar sladko počiva, ugodno sedi, je in poje? — (Ptica v kletki.) * Kateri svetnik stoji v cerkvi na pravi strani? — (Vsak, ker stoji vsak na nogah.) * Kdo si prej nogo zlomi, tisti, ki pade z mize ali tisti, ki pade z zvonika? — (Oni, ki pade z mize, ker je prej na tleh.) Deček je sedel pri mizi ter jedel; dalje ko je jedel, več je imel, naposled pa je vrgel vse skozi okno. Kaj je jedel? — (Orehe.) * Kdo speče brez ognja? — (Kopriva.) * 119 Pet luknjic v eni luknji; kaj je to? — (Ro¬ kavica.) * Ilovica teče za ilovico, ker mu je ilovice ukradla. Kako je to? — (Lončar teče z ilovna¬ timi rokami in obleko za tatom, kateri mu je ukradel lonec.) * (Koliko črk ima sveto pismo? — (Sveto pismo = deset črk.) * Na kateri gori je največ križev? — (Na klopčiču, ker se na njem križajo niti premno- gokrat.) * Kriv je, pa ga nihče ne obsodi. Kdo je to? - (Srp.) * Katera obleka ni nič raztrgana? — (Cela.) * Pol centa jedi in dva centa soli se skupaj skuha, pa je še neslano. Kako je to? — (Ako se kuhajo cela jajca s soljo.) * Majhno je in okroglo, beži iz ječe v ječo, pa vendar prehodi cel svet. Kaj je to? — (Denar.) * Manjši kot kos, vselej sem bos — grem pred seboj z očmi nad seboj. Kdo sem? — (Nos.) * Poleti sem oblečen, pozimi pa slečen. Kdo sem? — (Koruza.) * 120 Katera hiša je vedno prosta davka? — (Polževa.) * Liste ima, pa ni drevo; hrbet ima, pa ni žival; platnice ima, pa ni vedrica; kaj je to? — (Knjiga.) * Kaj imaš dokler me ne poznaš? — (Za¬ stavico.) * Zakaj teče zajec pred belim psom hitreje, kakor pred črnim? — (Ker misli, da je beli pes slekel suknjo, da bi ložje tekel za njim.) * Kje raste najboljše vino? — (Nikjer, ker vino ne raste, ampak samo grozdje.) * Kako moreš „suho travo “ napisati samo s štirimi črkami? — (Ako napišeš: seno.) * Vrh strmih gor sem jaz doma, vsak v dolih tudi me pozna, na zemlji jaz povsod stanujem, na morju ladje prekueujem; kako se imenujem? — (Veter.) VII. Punktiranje 121 V starejših časih je imelo punktiranje ve¬ liko veljavo in pri vsaki priložnosti se je upo¬ rabljalo kot preroška veda. Tudi danes je še v veljavi v družinskih krogih, toda ne toliko v isti veljavi, kakor v starih časih, ampak zgolj iz zabave. Odgovori, kateri se najdejo na podlagi punktiranja, vzbu¬ jajo radi občo veselost in za nas nimajo več tiste veljave, kakor nekdaj, da bi nam prero¬ kovali prihodnjost. Kako pa se ima ravnati pri punktiranju? V prvi vrsti mora vprašanje, katero se stavi, prav soditi k razmeram in okolnostim, v katerih živi oseba, ki stavi vprašanje. Kajti tudi tukaj velja izrek: Kakršno vprašanje, takšen od¬ govor. Ako bi rad odgovor na vprašanje: .Ali mi je prijatelj zvest v sili in smrti?" naredi najprej 8 vrst pik ali črtic, katerih ne smeš šteti. Lahko narediš tudi tako, da sežeš v vre¬ čico z zrni, lečo, grahom itd. in izvlečeš 8-krat manjše številce dotičnih zrn in jih zložiš v 8 vrst. V vsaki vrsti jih bode toliko, kolikor si jih vsakokrat zajel. Nato so prešteje število pik (črtic, zrn itd., kar si ravno rabil) in poleg vrste se naredi ena ničla, ako je število neravno, ali pa dve ničli, ako je število ravno. Ravna števila so vsa tista, ki se dado brez ostanka razdeliti na dva dela (deliti z 2), vsa druga števila so pa neravna. Ravna števila so: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14 . . 36. 38 . . 52 itd ; neravna pa so; 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15 . . 33, 35 . . 51 itd. 122 Dobitek — torej ničle — prvih štirih vrst se napiše drugi pod drugega, dobitek poslednjih štirih vrst pa poleg prvih štirih tako, da ste 1. in 5. vrsta v eni vrsti in tako dalje 2 . in 6., 3. in 7., 4. in 8. Razvidno je v tem primeru: . =00 . = ‘0 . =00 . =0 . =00 . =0 ....... =0 . =00 1. vrsta 10 pik 00 — 5. vrsta 8 pik 00 2. , 7 „ 0 —6. „ 13 „ 0 3. „ 12 „ 00 — 7. . 7 „ 00 4. .. 9 „ 0 — 8. 12 „ 00 Ničle imamo zdaj v dveh skupinah in te dve skupini se nato združite v eno. Seštejejo se ničle dveh druga poleg druge stoječih vrst in naredi se kakor prej, namreč pri neravnem številu se naredi ena, pri ravnem pa dve ničli. n. pr.: 1. in 5. vrsta 4 ničle, torej 00 ali . . 2. in 6. „ 2 „ , „ 00 3. in 7. „ 3 „ , . 0 4. in 8. „ 3 „ , , 0 Na ta način se je prišlo k eni izmed 16 sličic, katere ima vedeževalna tabela in kjer se mora ta sličica nato poiskati. Debelejše tiskana števila pomenijo število vprašanja. Ako hočeš torej imeti odgovor na 8. vprašanje, poišči število v 8. vrsti pod zpornjim znamenjem : : in našel bodeš 1. Ta številka pomeni število tabele, kjer dobiš poieg znamenja j : odgovor na 8. vprašanje, namreč: „Ne zaupaj celo, dokler nimaš popolnih dokazov nehlinjene zvestobe 1“ 123 Vedežetfalna tabela. 124 Vprašanja. 1. Ali se mi bodo želje izpolnile? 2. Ali mi .bode izpolnitev želj prinesla pravo in vztrajno korist? 3. Ali bodem dosegel kdaj bogastvo in mi bode sreča zvesta do konca dnij? 4. Ali bode imelo nameravano potovanje zame srečne ali nesrečne posledice? 5. Ali bodem dosegel s tem, kar nameravam, korist ali škodo, ali morda pridem v ne¬ varne okoliščine? 6. Ali bodem dobil blago (posest) nazaj, katero mi je bilo ukradeno, ali ob katero so me ogoljufali ali katero sem izgubil? 7. Ali bodem zopet ljube obraze videl, od ka¬ terih sem se ločil? 8. Ali mi je prijatelj zvest v sili in smrti? 9. Ali misli ljubljena oseba name in mi je zvesta ? 10. Kakšnega moža (ženo) bodem dobila (dobil)? 11. Ali bode zakon, katerega menim skleniti, zame srečen ali nesrečen? 12. Bodem dobil (dobila) dečka ali deklico? 13. Kaj pomenijo sanje, katere sem sanjal? 14. Ali bodem dovršil svoje opravke tako, da bodem zadovoljen? 15. Katere lastnosti mi manjkajo, da nisem do¬ volj ljubezniv in krepak? 16. Ali je bolezen smrtna ali pa še imam upanje do zdravja? 125 Odgovori. št. 1. j Tvoja srčna želja se ti bode gotovo izpolnila. j.' Našel bodeš prijatelje in pridobil si bodeš naklonjenost visokih oseb. j • Čeprav ne bodeš dosegel prevelikega bogastva, vendar te bodo mnogi zavidali radi stanu. \\ 'Potovanje, katero nameravaš, zna se nesrečno končati. j: Tvoje nameravanje je neumno in ne bode prinašalo nič dobrega. j; Tokrat se zna reč obrniti še na dobro in znaš svoje dobiti nazaj. Upanje se ti bode gotovo izpolnilo; ali prej ali poznej, to bode kazala prihodnjost. j : Ne zaupaj celo, dokler nimaš popolnih do¬ kazov nehlinjene zvestobe. j. Ljubček (ljubica) te ljubi zvesto in odkrito¬ srčno. j. Hranljiv, priden, ljubezniv in brez nevolje, ako voliš previdno. Ti še ne poznaš sreče zveste in poštene ljubezni. Dvojica te bode razveselila. Pazi na premoženje, da je ne izgubiš. ;. Pogumno na delo; današnji dan ti prinese srečo. j; Zadovoljnost z malim ti pristoja, požrešnost in pohlepnost ti prinaša kes. Naj te skrbi ne navdajajo preveč. Upanje se ne zvodeni vedno. 126 Št. 2. ; Ne žali se, niso vse bolezni smrtne. \- Zdaj se ti še smeji sreča, poznej morda ne več. r Uporabi ta trenutek, ki se ti nudi; sreča je opoteča. j! Ne brigaj se za zavidnost, kajti tvoja sreča je trajna. Tvoje potovanje je za zdaj zastonj, brez¬ koristno. j; Varuj se nerodnega početja, h kateremu se nagibaš. j’ Nikdar več ne bodeš zaželjeno videl. j : Marsikateri grob na novo ozeleni: ne vprašaj dalje. Smeš se trdno zanašati na pošteno mišljenje. j. Ljubezen je čista in zvesta in prihaja iz srca. ji Zvit, prekanjen in hudomušen je tvoj pri¬ hodnji mož (žena). j • Ako naglo snubiš, ne bodeš se kesal. Sinka bodeš dobil (dobila), ki ti bode pri¬ našal mnogo veselja. i. Usoda hoče, da skleneš s svojim sovražnikom mir. j; Sreča ti za zdaj ni mila, ne obupaj, pozneje se ti bode lepše smehljala. j; Vztrajnost in pa zaupanje v bližnjega ti koristita. m Št. 3. Ljubezen do bližnjega in skromnost delata te povsod priljubljenega. Bolezen se izboljšuje in se bode kmalu po¬ slovila. :• Tvoja želja je skromna, zato se bode tudi izpolnila. Prihodnjost ti je prikrita in zato ti je pri¬ krita tudi tvoja usoda. ji Marsikateri mož, ki je pošten, se bojuje s pomankanjem in silo; blagor ti, da si marljiv in srečen. Na potovanju preži mnogo nevarnosti, a smoter želj se lahko doseže doma. Čeprav zna biti škoda majhna, vendar ti povzroča velike skrbi. Ne zaupaj vsakemu samo na obraz. Videl bodeš prijatelja, predno se ti bode sanjalo. j. Vzgajaš si kačo, ker je tvoj prijatelj hinavec in nezvest. Tako čista kakor zvesta ljubezen ti je na¬ menjena. j: Če ne gre vse takoj po volji, izgubiš notranji mir in zadovoljnost. I: Ne brigaj se za govorice drugih ljudij; za¬ konski stan bodi zate srečen. ;. Hčerka bode kmalu navdajala hišo s svojim krikom. j; Čakata te prepir in ne volja, vendar ne po¬ slušaj na govore podpihovalcev. ;; Tvoje nameravanje je videti preveč predrzno, vendar ti je sreča mila. 128 Št. 4. j Kar počneš danes, šlo ti bode po želji. ji Zaupaj prijatelju, ki te v zmotah spravi na pravo pot in sledi mu. j- Bolnik bode kmalu rešen hudih bolečin. j j Veliko nagleje, kakor upaš, bode se vse dobro končalo. j; Gotovo in brez truda se ti bode želja izpolnila. j; Podedoval še bodeš lepo premoženje. j' Drugokrat bode šlo bolje: ako pa potuješ zdaj, bodeš se gotovo kesal. j : Svojo reč si začel umno in previdno; ta od¬ govor naj ti bode za zdaj dovolj. j : 3odi prihodnjič previdnejši, sicer te bodo zvali bebca. j. Odišli so in ne mislijo več vrniti se. I:' On (ona) ti je tako zvest, da bi rad (rada) zadnji kosec kruha delil s teboj. j; Nagnjenje in prijazno obnašanje ne bodeta dolgo trajala. j: Zvest in dober, poleg nagel in ognjevit. j. Lastno ognjišče bode ti prineslo mnogo do¬ brega. j; Lep, čvrst in zdrav deček, kateri te bode navdajal z veseljem. j; Tvoja usoda se bode kmalu izpremenila na bolje. 129 Št. 5. Tvoj sovražnik so kesa, o čemer se bodeš kmalu prepričal. Izvrši z veselim čutom, kajti na pravem potu si. Kdor se preveč zanaša na lastno glavo, pri¬ godi se mu, da zadene večkrat kozla. Skrb se noče rada umakniti, zato je po¬ trpljenje za zdaj najboljše sredstvo. Opusti, da bi se ti želje izpolnile, ne smeš upati. Ne prinaša nam vse samo koristi, premno- gokrat pride mesto koristi škoda. Prava in trajna sreča ti ne cveti, vse je le prazen in blesteč sij. Odpotuj kmalu in požuri se z opravki, kajti poznej je tvoja navzočnost potrebna doma. čeprav ti preti nesreča, sreča ti jo bode kmalu izbrusila; Tatovi so s svojim plenom že dolgo čez hrib in plan. čeprav so želje drugih po tebi, vendar so zastonj. Zvit lisjak, poln prilizovanja, hinavščine in hudobije. Ljubezen je odkritosrčna; plačuj jo z enako protiljubeznijo in ne bodeš se kesal. Iz udovskega stanu, toda prijetnega in bo¬ gatega. Usoda čaka te mila, brez skrbi in sile. Zapomni si, da bode gotovo dvojica. 9 130 Št. 6. | Sina dobiš, ki bode dospel na visoko sto¬ pinjo ugleda in spoštovanja. Velika in nepričakovana sreča te čaka. :• Ako nisi previden, znaš trpeti škodo, j; Preveč mrzel (mrzla) si; lepše bi ti pristo- jalo, ako bi bil (bila) nekoliko prisrčnejši (—a) in uljudnejši (—a). Cela zadeva je videti kritična, toda pomiri se, kajti ne preti nobena nevarnost, j; Tvoja odkritosrčnost ti bode nakopala mnogo sitnosti. Za mnogo bo sreča, gledai toraj z jasnimi in nemotnimi očmi v prihodnjost. j : Edino marljivost in delavnost peljeta do cilja, torej mirna kri! :. Mnogo sreče te čaka ob tvojem življenjskem potu, ako se bodeš potrudil, biti hranljiv in bodeš zmerno živel, j. Tvojih skrbi bode kmalu konec, j! Ne vstraši se truda, tedaj bodeš svoje kmalu zopet dobil. j: Tvojemu prijatelju se godi v tujini dobro: nazaj se bode zopet vrnil bogat, j: Zvest (zvesta) ti je onkraj groba. !•• Brez velikega ljubkovanja in poljubljanja se je že marsikatera srečna zveza sklenila za življenje. j; Kreposten (krepostna), štedljiv (—a) in zve> (—a), a ne preveč duhovit (—a). H Dobro premišljenemu sklepu za zakon sled pozneje tudi srečen zakon. 131 Št. 7. j Stori odločilen korak z zaupanjem; prinesel ti bode srečo in časti. Prebrisan deček, katerega vzgojiš h kreposti. ;• Nadloge in srčne bridkosti se bodo kmalu približale in se naselile v tvoji hiši. j; Kdor stori vsikdar to, kar je prav, naj se ničesar ne boji in naj ostane zvest svojim načelom. ;i Bodi trden in neomahljiv in ne daj se pre¬ motiti. ji Ni še vse upanje izgubljeno; dobra in zvesta postrežba zna še vse obrniti na bolje, j' Kdor leta s svojimi željami previsoko, ta asj-ire upa mnogo. j : Z lahkim trudom bodeš dosegel to, kar te bode vodilo k velikemu veselju, j. Velika sreča ti ni odločena, nasprotno pa tudi ne bodeš nikdar trpel sile. I Tvoje nameravanje bode srečno dozorilo, torej le odpotuj z lahkim in veselim srcem. :i Bliža se ti nevarnost, ki te zna zadeti, ko se je bodeš najmanj nadejal, j; Ako bodeš zvit in prebrisan, se ti mogoče še posreči, da dobiš svoje nazaj, j: Tisti, ki so ti presrčni, bodo kmalu prišli, j. On (ona) je nestanoviten (nestanovitna) in slanega vedenja, umakni se torej, j; Vse druge bodeš izpodrinil, ako se bodeš le prav trdno postavil na noge. \\ Mnogo od ljubosumnosti nadlegovan, torej vedno prepirljiv in nevoljen. 9 132 Št. 8. j On (ona) bode sicer ljubezniv (ljubezniva), poleg pa vendar poln (polna) hudomušnosti. P Takšne, kakršne so zdaj zadeve, je najbolje, da jih pustiš pri miru, dokler se razmere ne zboljšajo. j- Deček mehkega srca, ki te bode razveseljeval in tolažil. \\ čaka te veselje, ki te bode vzradostilo. j: Danes imaš srečo, torej ne odlagaj na po¬ znejši čas. j; Imej več zaupanja v samega sebe in ne daj se preveč voditi po drugih. j* Zaupaj v telesno moč bolnikovo: ne umrje se takoj. Tvoji načrti se bodo izvršili v tvoj prid. ;. Usoda ti je nastlala pot s trnjem in zapre¬ kami, s katerimi se imaš boriti. ; Ti postavljaš svoje gradove veliko preveč v zrak. :j Vsako upanje se ne izpolni v življenju in marsikatero delo je videti zastonj. j; Ni vse zlato, kar se sveti, škoda je odkrita. j: Ne bode šlo prav lahko, čeprav bi še bil čas. ;. Svojega prijatelja bodeš videl še le čez leta. j; Ti si mu (nji) nepozabljiva (nepozabljiv) in ostal (ostala) ti bode pod vsakimi pogoji in okolnostmi zvest (zvesta). Veruj, da ljubezen, katera je zvesta in prava, ne pozna nikakršnih zaprek. 133 Št. 9. I Ljubljen si v veliko večji meri, kakor se ti dozdeva; marsikatera solza se joče za teboj. \'- Njegov (njen) značaj je prepirljiv, ljubi razpor in hoče zapovedovati. :• V začetku ti bode zakon prinašal boje; ko pa minejo ti, bode se ti godilo bolje. j j Deklica, ki se bode lepo razvijala in razcvi- tala, pripravila ti bode mnogo veselja. j: Star znanec te bode razveselil s svojim obiskom. j; To, kar si tako presrčno želiš, bodeš težko popolnoma dosegel. j' Ako ne bode tvoje oko pazilo na vse, bodeš imel velike izgube. Nestrpnost bolezen le še shujša, in bolezen se bode umikala prav počasi. Samo nekaj časa še potrpi, potem se bodo vse tvoje želje izpolnile. Sreča nikdar ne pride sama, sledi jej razno veselje. U čeprav si bogat, vendar znaš svoje imetje izgubiti, ako bodeš zapravljiv. h Tvoje nameravano potovanje ti ne bode pri¬ neslo mnogo sreče; v domovini je lepo. \- Škoda, ki si jo trpel, se ti ne bode povrnila, a naj ti bode v koristen uk. !. čez dolgo ali kratko časa bode se ti škoda povrnila. j; Nič ne bode predolgo trajalo in videl bodeš zopet svojega prijatelja. j; Ne zidaj preveč na naklonjenost svojega pri¬ jatelja, sicer bodeš goljufan'* in osamljen. 184 Št. 10. j On ti je zvest, torej zaupaj mu. j: Ljubezen ne tiči vsikdar pregloboko v srcu. :■ On (ona) se bode moral (—a) mnogočesa odvaditi, predno bode sreča popolna. i' Ako ne odstopiš od zveze, katero hočeš skle¬ niti za življenje, bode zakon nesrečen. i: Deklica, modrooka, rumenolasa in živa kakor veter. j; Sanje so prazne pene. ." Sreča tvoja je močno opotoča, bodi torej zelo moder in še bolj previden. j : Bodi resnično moder in dobro premisli vse, sicer se ti pripeti, da bodeš trpel škodo. j ; Trpljenje bolnikovo ne bode trajalo dolgo; kmalu mu bode bolje. j. Pomiri se in imej potrpljenje; tvoje želje se bodo izpolnile, a še le v daljšem času. ji Sreče bodeš v mali meri deležen; le pre¬ vidnost zna ti izboljšati položaj. j; Mnogo takega bodeš imel, da se bodeš rad ž njim ponašal. j: Odpotuj, a ne upaj preveč in bodi z malim zadovoljen. j. Modro oko bodi plačilo za tvoje delo. j: Kar si izgubil, izgubil si za vselej. jj Česar se človek včasih celo nič ne nadeja, prigodi se večkrat prav rado; zatorej te bode veselo svidenje prijetno iznenadilo. 135 Št. 11. Mn ogo let bode minilo, predno se bodo ljub¬ ljene osebe zopet videle. On (ona) je tako zvest (zvesta) kakor čisto zlato, zato mu (ji) zaupaj. Ne ponašaj se z neminljivo ljubeznijo, kajti lju¬ bezen je včasih podobna sreči, ki je opotoča. Jaz ti ne morem povedati mnogo dobrega, torej skušaj sam. Nakladaš si veliko skrbi na ramo; ako jih nadvladaš, zna se ti dobro goditi. Deklica, materi podobna. Obrekovanje in zavist bodeta ti prinesla mnogo srčnih bolečin. Kdor upa, ta doseže. Ne ogibaj se preveč družbe, sicer se ti zna pripetiti, da bodeš naposled celo osamljen. Tokratni slučaj je sumljiv, toda previdnost bode ti pomagala. Tvoja želja se ti bode sicer izpolnila, a pri¬ nesla ti bode prav malo koristi. Zavidljivci ti trosijo na pot trnje mesto rož. Ti bodeš našel na svojem potovanju več, kakor bodeš iskal ali si želel. Kdor nebu zaupa, ni zidal na pesek. Tvoje blago še ni celo zgubljeno, samo tatu se mora uloviti. 1B6 Št. 12. I Dobro shrani, da se varuješ škode. \'- Tvoje upanje na vrnitev in snidenje se bode težko izpolnilo. :• On (ona) ti je v ljubezni in zvestobi na¬ klonjen (naklonjena). j j Ljubijo te samo raditega, ker te lahko izko¬ riščajo. Ne lep in ne zapeljiv, toda priden in do- brovoljen. j; Vsak začetek je težek, toda kmalu si bodeš oddahnil. Sin, ki bode očetu celo podoben. i : Prijateljstvo ovija okrog tebe vez, ki ti je dozdaj bila neznana. Danes ne bodeš zadel in samega sebe varal. j. Ti prerad odkrito poveš svoje mnenje; bodi previdnejši. Čeprav mine ta bolezen, vendar ni upati na dolgo življenje. j; Skušaj pozabiti srčne želje, ker so zaman. Dosegel si majhno prednost, a zmaga še ni tvoja. j. Ako si ljubezniv, pobožen in dober, si bogat. j; Potovanje prinaša mnogo koristi; le lenuhi ostajajo doma. j j Reč bi bil drugače obrnil in izvršil, ako bi jo bil prej premislil. 137 Št. 13. j Pomanjkanje potrebne previdnosti prinaša mnogokrat škodo in jezo. j; Vse na svetu je minljivo, tolaži se s temi besedami. ;• Ne upaš zastonj na vrnitev, samo potrpeti moraš nekoliko. jj Njegova (njena) prijaznost je odkritosrčna in prava. j: Čeprav je ogenj za zdaj videti plameneč, vendar bode naglo odplapolal. j j Lep, živahen, polen burk. Kruh in čast najdeš, kaj še hočeš? ; ; Močen deček bode kmalu razveselil tvoje srce. Sreča ti v loteriji ni mila. i. Sreča ti ponuja vedno le rože in nikdar ne trnja. i| Pazi, kaj govoriš, da se obvaruješ škode. j; Bolezen se bode kmalu umaknila krepkemu zdravju. Srečnež si, ker se ti bodo vse želje izpolnile. ;• Naglo se odloči: le takrat imaš srečo. i; Ako si pobožen in delaven, bode se ti do¬ biček množil. i! Pojdi po svetu in kadar se vrneš, osrečevala te bode zvesta ljubezen. 138 Št. 14. j Podaj se mirno na potovanje, kajti vršilo se bode vse pravilno. j.' Kar bodeš zdaj počel, razletelo in razbilo se bode prav kmalu v pene. ;• Nekoliko bodeš še dobil nazaj, ako te ne bodo drugi ob to spravili in te ogoljufali. Ljubljene osebe se bodo vrnile m bodo mnogo dobrega delile s teboj. On (ona) ti ostane zvest (zvesta) in gotovo ne bode izgubil (izgubila) naklonjenosti do tebe. j; Prijazne besede si ne smeš tolmačiti, kakor bi jih narekovala zvesta ljubezen in ne prenagli se. j' Lepote in denarja ne manjka, vse drugo se bode samo od sebe našlo. Ni napačno, kajti poleg lepote in dobrih lastnosti računaš še lahko na denar. j.- Deček, kateri bode delal družini čast. j. Za kar bodeš prosil, ne bodeš dobil, toda ne bodi si raditega v skrbeh. j j Tvoj načrt bodeš izvršil le pol in pol; a ne odnehaj in vztrajaj. j; Ne bodi preveč zaupljiv vsem, ki se ti bli¬ žajo s prijateljskimi obrazi. j: Potolaži se, smrt bode šla mimo in ne bode žela. ;• Tvoje želje so tako predrzne, da jih nebo ne bode izpolnilo. j; Ker si delal iz pohlepnosti, ne bode dobička. Na potrebnem za vsakdanje življenje ti ne bode manjkalo; kaj hočeš torej ? 189 Št. 15. Usoda ti je naklonjena, a le takrat, ako se ne bodeš prevzdignil in bodeš ostal skromen. Na svojem življenskem potu bodeš doživel mnogo veselega; sreča te čaka. Slabo bi se ti godilo, ako bi te nebo ne va¬ rovalo. Poštenje je najboljše premoženje; to bode spoznal tudi tat. V daljini godi se tvojemu prijatelju dobro; vrnil se bode kot prejšnji poštenjak. Ako se zanašaš na prijatelja, bodeš dobro zidal. Ljubljen si, a tudi drugi so ljubljeni; zatorej bodi previden. Črni lasje, temno oko in goreče srce. Izbral si si srečno, potrudi se torej dalje. Dobil bodeš deklico, ki se bode kazala du¬ hovito. Sovražniki ti nastavljajo pasti in ti hočejo škodovati, bodi torej previden. Vse se ne bode posrečilo, a ne izgubi poguma. Hrani v mladosti, da ne bodeš trpel po¬ manjkanja r starosti. Bolezen tiči globoko, ne bode se rada umaknila. Po trudu in velikem delu dosegel bodeš svoj cilj. Imel bodeš srečo in mnogo uspehov. 140 Št. 16. j Poštenje in skromnost dajeta notranjo zado¬ voljnost. Dva pota sta ti odprta: reven, pa pošten ali pa bogat, pa nečasten; izberi si prvega. ; • Vsako potovanje ne prinaša željenega dobička, j.' Primerjaj korist s škodo in vedel bodeš, kaj imaš storiti. H Kar tatovi imajo, je premnogokrat izgubljeno, j; Ljubezen te bode spremljala do starosti. ;' Naj reče svet, kar hoče, zanesi se na zvestobo, r Njeno (njegovo) srce in njene (njegove) misli so vedno k tebi obrnjene. j ; Nepokvarjen, dober, toda nekoliko otročji, j. Zveza bode ti prinašala mnogo koristi, j. Deklica vesele narave te bode kmalu razve¬ selila. i; Ne pripisuj sanjam vrednosti. Ni vsak dan srečen, bodi torej previden. ;. Ako hočeš daleč priti, bodi uljuden in spreten, j; Predno mine 14 dni, bode zopet šel po opravkih. j j Sledi vedno dobri stezi in dosegal bodeš svoj cilj. Kazalo. Stran Predgovor.. • 3 I. Kemično-fizikalične spretnosti. 5 II. Spretnosti s kartami ..38 III. Računarske spretnosti.80 IV. Burke in šaljivi poskusi.89 V. Razni poskusi.97 VI. Zastavice.103 VII. Punktiranje 121 V založbi Antona Turka knjigarja v Ljubljani, Dunajska cesta št. 7. se dobivajo sledeče knjige: Zlatarjevo zlato. A. Šenoa. Roman. 356 str. Cena 1 K 80 v. Zmaj iz Bosne. I. E. Tomič. Povest iz Bosenske zgodovii 230 str. Cena 1 K. Pred nevihto. J. Turgenjev. Novela. 96 strani. Cena 60 v. Marjetica. Idila. Spisal A. Koder, 256 str. III. natis. K l - 20 Materina žrtev. Pripovedka iz Dalmacije. Cena 1 K. Gozdovnik. Spisal H. Majar. I. del 1 K, II. del 80 v. Beneška vedeževalka ali prokletstvo in blagoslov. Pove 65 strani. Cena 40 v. Skozi širno Indijo. Povest. Cena 80 v. Na indijskih otokih. Povest. Cena 70 v. Mrtvi gostač. Povest. Cena 48 v. Ciganova osveta. 65 strani. Cena 40 v. Hedvika, banditova nevesta. 78 strani. Cena 40 v. Cvetina borograjska. S podobami. 128 str. Cena 80 v. Srečolovec. Spisal H. Majar, 84 strani. Cena 40 v. Pravljice. Spisal H. Majar, 84 strani. Cena 40 v. Elizabeta, hči sibirskega jetnika, z barv. podobo. 100 stran i Cena 60 vin. Pra Diavolo. Povest iz roparskega življenja. 102 str. 60 v. Rinaldo Rinaldini. Zanimiva roparska povest. 98 str. Cena 60 Mnsolino, ropar Kalabrije. Zanimiva povest. 102 strani. Cena 70 v Požigalec. Zanimiva povest. S podobo. 80 str. Cena 48 v. Pariški zlatar. Povest. 92 strani. Cena 60 vin. Beligrajski biser. Povest. 56 strani. Cena 32 v. Cesar Jožef II. Povest. S podobo. 88 str. Cena 48 vin. Devica Orleanska. Historična povest. 102 strani. Cena 60 v Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja av strijski. II. pomnoženi natis. Cena 60 v. Turki pred Dunajem. Zanimiva povest. Z barvano podob; 120 strani. Cena 60 v. Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1.1809. Z barvano po¬ dobo. IV. pomnoženi natis. Cena 60 v. Fran baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov. 80 str. Cena 40 Viljem baron Tegetthof, zmagovalec na morju 1. 1866. Z b»* vano podobo. 103 str. Cena 60 v. Burska vojska, 92 strani. S podobami. Cena 60 v. Cvetke. Spisal H. Majar, 72 strani. Cena 40 v. Dvoje povesti za slov. ljudstvo: Krvna osveta — Kmetsfr vstaja. 48 str., cena 36 v. Sv. Genovefa. Povest. II. natis. 88 strani. Cena 48 v. . 0*J^Č Jz \/lKJZjJ(^