Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

510901

fttGŽil


\.

-j\A/v-

Po raznih virih in skušnjah nabral

t-S. K.

II. pomnoženi natis.




Cena TO



V Ljubljani 1912.

Založil in prodaja Anton Turk, knjigar.

510901

_rOi_

Vse pravice pridržane.
-v-

\  o JAM 2000

Natisnil A. Slatnar v Kamniku.

Predgovor.

M imski večeri ne dolgočasijo premnogokrat
samo poj edinca, ampak tudi cele družbe,
ako jim zmanjka snovi za razgovarjanje in za¬
bavo. Kaj naj počnejo, kako si naj preženejo
dolge ure, ki se vlečejo včasih kakor enobarven
trak brez konca in kraja? Pride pa v družbo
kakšna oseba, ki se zna pokazati s to ali ono
spretnostjo, takoj je zanimanje tukaj in kmalu
je zabava v najboljšem teku. Duhovi se vzbude
iz zaspanosti in govorica jame teči kakor po¬
toček, kadar ga je toplo pomladansko solnce
rešilo in vzbudilo iz ledenih okov.

V naši knjižici je zbrano precejšnje število
raznih spretnosti], katere se dado izvršiti veči¬
noma brez vsake priprave; če je pa že poslednje
kje treba, dobi se lahko ali v gospodarstvu ali
pa v lekarni in povzroča le malo stroškov.

V prvi vrsti naj spretnež, ki hoče v družbi
izvajati razne spretnosti, gleda, da si pridobi
neko potrebno stopinjo vaje. Ako gre poskus
gladko od rok — večina poskusov temelji samo
na prevari navzočih gledalcev — očara gledajce
ali pa povzroča mnogo smeha in zabave. Ča¬
ranje v pravem pomenu besede je le prazna
govorica, v katero verujejo le praznoverni ljudje.

Nadalje naj sledijo tukaj še nekatera na¬
vodila :

1. Gledalce zanimaj z živahno besedo; tako
te prav pazljivo poslušajo, gledajo ti v oči in

4

marsikatera rokohitrost ostane na ta način ne-
opazovana. Spretnež naj gleda, da nima družba
časa, premišljevati čez to in ono.

2. Ponavljanje tega ali onega poskusa je
zadeva, ki se ima iz gotovih vzrokov opustiti.
Pri ponavljanju manjka namreč zanimanja, a ob
jednem je nevarnost, da bi znala tajnost postati
izdana, ker bi se to ali ono opazilo, kar se je
prvič pregledalo.

3. Mnogokrat je na mestu, da se ne pove
naprej, kaj se bode izvršilo. Lahko se namreč
pripeti, da se tudi najbolj spretnemu umetniku
izjalovi kateri poskus. Zgodi se kaj takšnega,
nadomesti se takoj s kako drugo spretnostjo
in naj bo ta še tako skromna.

4. Poskusi naj se vrše kolikor mogoče zvečer
pri luči in sicer na posebnem, ako se le da, na
nekoliko vzvišenem prostoru. Gledalci morajo
biti v primerni daljavi. V ospredju naj stoje na
mizici kakšne priprave, vseeno, ali se rabijo ali
ne. Tudi luč naj stoji v ospredju. Na takšen
način dado se razni manjši predmeti in razne
potrebne snovi in malenkosti prav lahko prikriti.

5. Ne izvrši nobenega poskusa, katerega
se nisi prej vadil.

Na podlagi teh par migljajev bode se vsa¬
komur lahko posrečilo s svojimi izvajanji kratko¬
časiti zbrane družbe. Ob koncu je pridjanih še
nekaj zastavic, katere se lahko porabijo med
poskusi, kadar umetnik potrebuje nekaj časa za
svoje priprave.

Založnik.

L Kemično-fizikalične spretnosti.

Goreči jabolčni režiji.

Razreži jabolko na režije in vtakni v vsakega
podoigast košček kafre in sicer od zgoraj tako,
da se zadnja ne bode videla. Ako primeš režije
za spodnji konec in prižgeš kafro, videti bode
kakor bi reželj gorel liki sveči.

Goreča voda.

Namoči košček belega sladkorja v vinski
cvet (eter) in ga vrzi potem v kozarec, ki je do
polovice napolnjen z vodo. Ako prižgeš daljši
košček papirja in ga podržiš nad vodo, bode ta
začela goreti. Ko ugasne ogenj, pusti vodo nekaj
časa stati in poskus se bode dal še večkrat po¬
noviti.

Goreč robec, ki ne zgori.

Vzemi kolikor mogoče fin in tanek žepni
robec, manjšo obliko kakor ima, boljši je, in ga
namoči dobro v čisto vodo. Ko si ga dobro izžel,
pomoči ga rahlo z vinskim cvetom in ga zažgi.
Gorel bode brez škode.

6

Negorljiva karta.

Y kozarcu vode raztopi precej galuna, na¬
moči v to tekočino karto in pusti jo, naj se po¬
suši. Ako jo držiš v ogenj, ne bode gorela.

Prstan na niti, ki je zgorela.

Namoči nit v vodo, v kateri si raztopil
precej soli. Da se zadnje ne porabi veliko, vzame
se seveda kolikor mogoče malo vode. Nit se
mora potem posušiti. Ako obesiš na takšno nit
prstan, držiš nit v roki in jo zažgeš v pepel,
vendar ne bode prstan padel na tla.

Negorljiv les.

Vzemi del mizarskega kleja (lima) in ga
raztopi v vodi, a v drugi posodi stori tako z
delom galuna. Obe tekočini pomešaj potem in s
to mešanico pomaži les. Takšen les ne bode
gorel, čeprav si ga moral prej posušiti.

Jajce v steklenici.

Jajce se mora tako dolgo namakati v hudem
kisu (jesihu), da postane lupina celo mehka in
se da jajce skoraj kakor testo valjati. Takšno
jajce spraviš potem lahko v steklenico. Ako pri-
liješ mrzle vode, dobi jajce kmalu svojo prvotno
obliko. Navadno mora jajce v kisu ležati tri dnii

S tem poskusom naredi se lahko sledeča
šala: družbi pokaži jajce in vrzi je potem pri
oknu ven. Gledalcem trdi, da si vrgel jajce v
steklenico, ki stoji zunaj pod oknom. Brž pošlji
enega izmed navzočih po steklenico, ki si jo
seveda že prej pripravil in pokaži jo začudeni
družbi.

7

Jajce, ki začne samo goreti.

Vzemi jajce in naredi na obeh koncih fino
luknjico, potem pa izpihni vso vsebino. Lupino
posuši prav dobro na solncu. Ko je suha, na¬
polni jo s sledečo mešanico: z žveplom, s so¬
litrom in z nepogašenim apnom, katere si prej
dobro premešal; od vsakega je vzeti enak del.
Da jajce lahko izpihneš, lahko narediš na eni
strani luknjico z iglo. Napolnjeno jajce zamaži
z apnom, da bode videti kakor pravo. Ako vržeš
takšno jajce v vodo, bode se kmalu prikazal
plamen. Stori se to najbolje v temi in če ne
gori, vsaj žari.

Kakor kamen trdo jajce.

Položi kurje jajce pet dni v kis (jesih),
potem je pa zagrebi trideset dni v sol in postalo
bode trdo kakor kamen.

Jajce v prstanu.

Hočeš komu naprimer dragoceno pisanko
podariti, položi jajce tri dni v hud kis, da po¬
stane celo mehko. S previdnim sukanjem spraviš
lahko takšno jajce v prstan — ali je zlat ali ne,
je na tvoji volji in ko si spravil jajce do
sredine, namoči je v mrzlo vodo. Dobilo bode
razun pasu okrog srede svojo prvotno obliko,
nato je lahko pobarvaš, ako hočeš.

Izbočen napis na jajcu.

Vzemi jajce z debelo lupino, umij je dobro,
obriši je in daj je dobro posušiti. V toplo mast
namoči novo pero in naredi na jajce napis. Ko

se je napis strdil, položi jajce prav previdno
in počasi, da se mast ne odstrani, v kozarec s
hudim kisom ali pa z žvepleno kislino, katero
si pa prej pomešal z vodo. čez tri ure vzemi
jajce zopet ven, umij je v sveži vodi in napis
bode lepo izbočen. Kislina namreč razje lupino,
le na mestu, kjer je mast, ne more do nje. Na
ta način se lahko tudi kaj nariše na jajce.

Plavajoče jajce.

Raztopi v kozarcu vode precej soli. To te¬
kočino napolni do polovice velikega kozarca,
ostalo polovico pa s svežo vodo. Zadnji opravek
moraš prav previdno izvršiti, ker se ti sveža
voda vsede na dno. Najbolje je, ako jo s po¬
močjo žlice polagoma ob straneh kozarca spustiš
na solno raztoplino. Čista voda se ne loči celo
nič od raztopline in videti je v kozarcu samo
ena tekočina. Nato vzemi drugo enako posodo
in jo napolni z navadno vodo. Ako spustiš jajce
v vodo, bode se vsedlo na dno, ako pa je potem
položiš v kozarec z raztoplino, vsedlo se bode
le tako daleč, kakor • daleč sega čista voda, na
raztopljeni pa bode plavalo.

Stoječe jajce.

Znano je, kako je Kolumb postavil jajce
pokonci na mizo; pritisnil je je namreč tako
močno ob mizno ploščo, da se je lupina udrla
in je jajce stalo. Spretnež naredi lahko to celo
drugače in sicer tako, da mu ostane jajce celo.
Najprej se mora jajce 10—15 minut dobro tresti,
da se rumenjak zmeša z beljakom in se prvi
kot težji vsede na dno. Jajce se potem da po-

9

staviti na mizo, seveda ne takoj na prvi mah,
ampak še le s poskušavanjem, dokler ne stoji.
— Reč se ložje izvrši, ako se naredi v jajce
malo luknjico, skozi katero se spusti nekaj drob¬
nih svinčenih zrnc ali pa nekaj živega srebra.
Luknjica se mora zopet zamašiti z voskom ali
mavcem (gipsom), da se ne opazi. Tako prepa¬
rirano jajce seveda se mora pred gledalci skri¬
vati, ker je sicer vsakdo lahko postavi pokonci.
Najložje se izvrši spretnost tako: Med družbo
se razdeli iz pletarčka več navadnih jajc, med
katerimi je skrito preparirano in katero se ob¬
drži za sebe. Nihče ne bo mogel poskusa izvr¬
šiti. Takšno jajce stoji tudi na robu kozarca ali
sklede, na noževem hrbtu itd.

Lahko se pa v  poskus izvrši z navadnim
jajcem tudi tako. čez mizo mora biti pogrnjen
prt. Pred se natrosiš neopazovan nekaj zrnc soli
in na teh se ti bode kmalu posrečilo postaviti
jajce pokonci, sosebno če si prej s prstom jajce
nekoliko omočil. Tako postaviš lahko jajce, na
katerem se je bila po prvem poskusu prijela sol,
tudi na rob sklede in kozarca. Predno se da
jajce drugemu v roko, mora se sol odbrisati, kar
se z malo spretnostjo prav lahko zgodi. Prt mora
biti bel, da se sol ne vidi.

Grozd v steklenici.

Ta poskus potrebuje več časa. Kadar se
delajo na trsju že grozdički, priveže se stekle¬
nico z ožjim vratom na kol in se podstavi pod
grozdič tako, da visi ta v steklenico. Zadnja se
pusti na svojem mestu tako dolgo, dokler ni
grozd docela zrel. Grozd se odreže in se ne da

10

drugače dobiti iz posode, da se zadnja stre. —
Kakor z grozdom izvršiš lahko ta poskus tudi
z drugim sadjem.

Jajce kuhano v mrzli vodi.

V lonec daj samo toliko mrzle vode, kolikor
je pokriva jajce. To pokaži družbi. Na lonec
pritisni potem pokrivalko, a glej, da med tem
neopazovano spustiš v lonec nekaj živega apna.
Jajce se bode kmalu skuhalo. — Ako hočeš
poskus bolje izvršiti, daj si narediti posodo, ki
bode imela dva dna. Gornje dno mora biti fino
naluknjano in se mora dati izvzeti. Med obe
deni živega apna, položi več jajec v posodo, po¬
kaži jo družbi in nalij mrzle vode. Takšno po¬
sodo ti naredi klepar (Spengler) prav poceni.

Sežgana pisava na roki.

Z beljakom napiši neopazovano na roko
nekaj besed. Mesto beljaka je dobra tudi slana
voda. Dotične besede napiši tudi na listič in ga
vpričo gledalcev zažgi. S pepelom si odrgaj roko
in pisava se bode videla na koži.

Papir, ki se sam vžge.

V solitreni kislini raztopi nekaj bakra (kraj¬
car) in sicer pusti baker tako dolgo v kislini,
dokler ni zadnja nasičena, to se pravi, dokler
ne topi več in razjeda bakra. V to tekočino na¬
moči bel pivni papir in ga posuši, a ga zopet
večkrat namoči in posuši. Ako tako priprav¬
ljen papir približaš vroči peči, bode se nagloma
vžgal.

11

Papir, ki noče goreti.

Postavi na rahel ogenj nekoliko vode in v
nji pokuhaj galuna (Alaun), katerega prej stolči
v prah. V to tekočino namoči večkrat pivni
papir (velja tudi navadni) in ga zopet posuši.
Kadar je suh, ne bode hotel goreti.

Žareče oglje, ki ne prežge robca.

Cez pokrov srebrne ure napni prav močno
snažen robec. Ako položiš na robec žareče oglje,
ne bode ga prežgalo, ker gre toplota v uro.

Žareče oglje ne speče v roko.

Govoriti začneš naprimer takole: „Vsi ste
že slišali o treh mladeničih v žareči peči. Doka¬
zati vam hočem, da je kaj tacega mogoče v
mali meri še danes. Ljudje so, ki so tako trdni,
da jim ogenj nič ne more in k tem ljudem smem
prištevati tudi svojo malenkost. Le glejte! Tale
žareči ogelj vzamem v roko, a ne peče me. Ako
kdo dvomi, da bi ogelj ne bil žareč, naj bode
tako prijazen in ga vzame v svojo roko. Prosim!
Komu je ljubo?" — Spretnež moraš si prej dlan
pomazati z mešanico iz rumenjaka, arabskega
gumija (kakršnega rabiš za lepljenje) in prahu
iz škroba (Starke). Mešanica se mora na roki
posušiti. Ogelj držiš lahko precej časa.

Papir nad lučjo, ki ga ne vžge.

Ako držiš navaden papir nad gorečo svečo
in pihaš od zgoraj, ne bode se list vžgal, ker s
pihanjem odvodiš toploto.

12

Novec, ki se raztopi v orehovi lupini.

V žlici razgrevaj solitar tako dolgo, da mu
izpuhti vsa voda. Od tega solitra vzemi tri dele
in jih dobro pomešaj ter zmelji z enim delom
žvepla in enim delom prav drobne in suhe ža-
govine. Nekaj te mešanice napolni v orehovo
lupino, daj povrh mali srebrni ali bakreni novčič,
katerega stolči v valček, da ne zavzame preveč
prostora, povrh pa napolni zopet prejšnje meša¬
nice toliko, da jo potlačiš in še nekoliko naku-
pičiš. Mešanico zažgi potem z vžigalico in ko
bode izgorela do dna, imel bodeš rsztopljeno
snov, lupina pa bode samo očrnjena.

Novec, ki se raztopi v vroči vodi.

Najprej naredi iz mehkega ila dve ploščici,
v kateri stisni srebrni novec, tako da bodeš
imel celotno obliko novca v ilu. Ploščici posuši
potem prav dobro, a prej še naredi do odtis kov
zarezo, skozi katero bodeš pozneje lahko vlival
sledečo raztoplino: v žlici raztopi nad ognjem
8 gramov vismuta (kovine), 5 gramov svinca in
3 grame cina. To raztopljino vlij v ilnato obliko.
Dobil bodeš novcu podobno, srebrno svetlečo se
reč, katera se takoj raztopi, ako jo vržeš v vodo,
ki vre nad ognjem.

Sveča, ki se vžge v vodi.

Naredi svečo iz 500 gramov voska, 60 gra¬
mov žvepla, 60 gramov neugašenega apna in
30 gramov orehovega olja, ne pozabi na stenj
(Docht) in daj jo v vodo. Vžgala se bode sama
od sebe.

13

Belo vino izpremeniti v rudeče.

V kozarec z belim vinom vrzi neopazovan
nekoliko bražiljkinega prahu (Fernambukpulver)
in vino postane takoj rudeče. Mesto bražiljke
vzameš lahko tudi stolčene košenilje (Cochenille).
Takšno porudečeno vino postane takoj zopet
belo, ako vzameš nekoliko citroninega soka in
ga kaneš v kozarec.

Kako se prereže steklenica.

Položi okrog steklenice na mestu, kjer jo
hočeš prerezati, nit, ki si jo namočil v terpentin
in vžgi nit. Ko je nit zgorela, potegni naglo s
čopičem, katerega si namočil v mrzlo vodo,
okrog steklenice tako, da odstraniš ž njim nit
in dosegel si, kar si želel.

Kako se lahko s črnilom piše na les.

Ako pišeš navadno s črnilom na les, razlije
se ti črnilo in črke postanejo nerazločne. Da se
to ne zgodi, stolči gumi v prah, pomoči vanj
volneno cunjo ter drgni ž njo les, na katerega
hočeš pisati. Ako si les dobro drgnil, bodeš
prav lahko pisal nanj in črnilo se ti ne bode
raztekalo.

Plavajoča šivanka.

Napolni kozarec z vodo celo do vrha. S
suhimi prsti primi suho šivanko in položi jo prav
rahlo in previdno (horicontalno) na površje vode,
tako da bodeta konica in uhlja šivanke nakrat
legla na vodo in šivanka ne bode utonila, ampak
plavala bode na površju vode.

14

Kalna voda se sčisti.

V kalno vod daj nekoliko galunovega prahu
(Alaunpulver) in 'da se takoj sčisti. Za 10—12
litrov kalne vode zadostuje samo žličiea imeno¬
vanega praška.

Goreča snežna kepa.

V snežno kepo vtakni neopazovan košček
kafre in -to vžgi. Videti bode, kakor bi gorela
kepa in čeprav se bode sneg tajal, vendar bode
kafra gorela naprej.

Megla nad praznima krožnikoma.

Da povzročiš meglo nad praznima krožni¬
koma, ravnaj takole. Najboljša sta dva mala
krožnika iz porcelana. V prvega vlij nekoliko
solne kisline (Kochsalzsaure) in jo z obračanjem
krožnika dobro prelivaj na vse strani, potem jo
pa odlij. Ravno tako naredi z drugim krožnikom,
a mesto solne kisline vzemi salmijakovca (Sal-
miakgeist). Pazi pa, da si krožnika ne prideta
prehitro preblizu. Potem pokaži krožnik za krož¬
nikom gledalcem, naj vidijo, da sta prazna in ju
postavi skupaj na mizo. Takoj se bode nad
njima naredil gost oblaček, ki bo postajal večji
in večji, kakor bi se kuhala voda.

Belo mleko se izpremeni v rndeče.

Ako vržeš nekoliko vinsko - kamene soli
(Weinsteinsalz) v belo mleko, postalo bode takoj
rudeče.

15

Kako se pripravi ruta, da ne pušča vode.

Tanko ruto nadrgaj dobro z lesičjekovim
semenom ali prahom in ne bode puščala vode.
V robcu lahko preneseš vodo in ne bodeš je iz¬
gubil niti kapljice. Lesičjek raste po gozdih in
v dolgih vrveh, ki poganjajo po dva klasja. Ako
jih nabereš, odpade iz klasja rumenkasti prah,
ki gori skoraj kakor smodnik. Ponekod imenu¬
jejo lesičjek tudi omelišje (Barlapp).

Rudeča roža se spremeni v belo.

Odreži svežo rudečo rožo, katera seje začela
razcvitati. Ako jo podržiš nad gorečim žveplom,
postala bode bela in ostane takšna nekaj časa.
Razume se, da bodeš znal žveplo prikrivati.

Začarano citronino drevo.

Na bel papir naslikaj z navadnimi barvami,
katere omakamo z vodo, citronino drevesce z
zelenimi listi. Sadje pa naslikaj s citroninim
sokom — nevidno za oko — ali pa z mlekom,
čebulinim in češnjevim sokom na primerna mesta.
Kakor se je slika posušila, ne bode o sadju nič
videti. Ako pa podržiš listič nad ognjem ali pa
maješ z njim nad lučjo (pri mirnem držanju bi
ti znal list zgoreti), prikazalo se bode sadje v
svoji naravni barvi. Podobico znaš podariti ka¬
teremu izmed družbe.

Pobeljeno rožo zopet v rudečo spremeniti.

Zgoraj naveden poskus z rudečo rožo, ki se
nad gorečim žveplom izpremeni v belo, bode gotovo

16

začudil gledalce. Ako deneš takšno iz rudeče v
belo izpremenjeno rožo v svežo vodo, postala bode
v nekaterih urah zopet rudeča. Pobeljeno rožo
lahko postaviš v posodo z vodo in jo prikriješ
s kakšnim prtom, rekoč, da se mora na podlagi
tvoje čarovniške moči in oblasti spremeniti v
rudečo. Lahko jo tudi daš kateri osebi, da si
jo shrani v omari. Ko gre čez nekaj časa gle¬
dat, našel bode v svoje veliko začudenje rudečo
rožo.

Rudečo rožo spremeniti v zeleno.

Roža — in naj ima barvo katerokoli — po¬
stane takoj zelena in sicer krasno zelena, ako
jo zmočiš s salmijakovcem (Salmiakgeist).

Belorudečo rožo spremeniti v teinnorudečo.

Polij na belorudečo rožo nekaj kapljic vitri-
jolnega eyeta (Vitriolgeist) in takoj bode temno-
rudeča. Če jo poliješ s salmijakovcem, postala
bode lepo zelena, a takoj zopet rudeča, ako jo
boš zmočil z vitrijolnim cvetom.

Cvetlice skupno izpremeniti po barvi.

Da lahko cvetlice skupno izpremeniš po
barvi, potrebuješ praška, ki ga narediš iz sle¬
dečih snovi in katere moraš prav dobro preme¬
šati: nekaj ambre (dobiš v lekarni), 30 gramov
salmijaka, 15 gramov vinsko-kamene soli (Wein-
steinsalz), i5 gramov lugove soli ali pepelike
(Potasche), 4 grame lavendlovega olja, 15 gramov
živega apna in dva divja, v prah zdrobljena
kostanja. Te snovi dobro premešaj in daj v

17

steklenico z veliko odprtino — kakršna se na-
primer rabi za ukuhano sadje — zamaši jo z
zatičem (gobo) in preveži počez svinjski mehur
ali pergamentni papir, katerega pa moraš (enega
kakor druzega) dobro pomazati z oljem, da se
snovi ne izpuhte. Vse cvetlice, ako so tudi zve¬
zane v šop, bodo se po barvi izpremenile, ako
jih obesiš ali podržiš nad prašek. Ostri duh
praškov izpremeni vse barve in sicer bodo na-
primer bele cvetlice postale rumene, rudeče
bodo črne, vijoličaste zelene, bledorudeče svetlo-
zelene itd.

Črnilo, ki izgine v 24 urah.

Skuhaj šiške, katere najdeš na hrastovem
listju (krogljicam podobne izrastke) v razjedni
vodi (Scheidewasser), in primešaj nekoliko že¬
leznega vitrijola (zelenega), arabskega gumija in
salmijaka. Ako pišeš s to tekočino, izginila bode
pisava v 24 urah brez vsakega sledu.

Pisava, ki se da citati le takrat, ako jo

zmočiš z vodo.

Vzemi zdrobljenega galuna in ga raztopi v
vodi. S to tekočino lahko potem pišeš na papir,
kateri pa je najbolji, ako je hrapav; pero mora
biti seveda novo in čisto. Pisava se potem po¬
suši in se ne vidi. Da jo lahko čitaš, potegni
papir parkrat skozi snažno vodo in pisava se
bode prikazala lepo bela. Sosebno lahko jo bodeš
čital, ako jo podržiš proti luči. Ako hočeš ves
sum odvrniti od pisma, napiši pismo z navadnim
črnilom, ob robu pa s prej imenovano tekočino
to, kar hočeš povedati dotični osebi celo tajno.

2

18

Pisava, ki postane še le v vodi črna.

Zdrobi železnega (zelenega) vitrijola in ga
raztopi v vodi. Nato napiši na snažen papir z
novim peresom pismo. Kdor hoče to pisavo ci¬
tati, mora vzeti na pol litra vode 8 gramov
zdrobljenih šišk s hrastovega listja (Gallapfel),
dobro premešati, tekočino precediti skozi prt in
skozi tekočino potegniti pismo. Pisava bode po¬
stala takoj črna.

Pisava, ki se pokaže še le nad ognjem.

Zdrobljenega galuna (Alaun) raztopi v vodi,
napiši pismo z novim in snažnim peresom in
daj jo posušiti. Ako podržiš pismo nad ognjevo
vročino, dala se bode pisava lahko brati, ker
postane črna. Vzameš pa tudi lahko prav hu¬
dega kisa (Essig), v katerega dobro pomešaj
jajčevega beljaka in nekoliko živega srebra. Ta
tekočina se potem rabi za pisanje in zadnje se
mora posušiti; da se pa pismo lahko čita, mora
zgoreti. Treba je torej previdnega ravnanja.

Tajna pisava.

Pokuhaj nekaj škroba (Starke) v vodi, na¬
piši na papir in daj pisavo k sušenju. Pisava se
ne bode videla. Ako pa pomažeš papir z jodovo
tinkturo (to dobiš, ako jod raztopiš v vinskem
cvetu), dobila bo pisava vijoličasto barvo.

Spremenljivo črnilo.

Pisava z raztoplino železnega vitrijola po¬
stane črna, ako jo pomočiš s pokuhovino hra¬
stovih šišk (Gallapfel), kakor je to navedeno že

19

preje. Pisava pa zopet izgine, ako potegneš
čez' njo s čopičem (Pinsel), katerega si pomočil
v solno kislino ali pa z vodo pomešano žvepleno
kislino. Da se pisava pokaže drugič, pomoči jo
z raztopimo vinskega kamna (Weinsteinlosung),
a takrat bode le rumenkaste barve.

Simpatetične tinte sploh.

Simpatetične tinte se imenujejo one, katere
so nevidne, kadar pišemo ž njimi. Vidijo se le
toliko za pisavca, kolikor se kaže mokrota. Ko
se zadnja posuši, je papir bel. Da se pisava vidi,
treba je pripomočkov, kakor n. pr. mraza in
toplote. Pismo se mora potegniti ali skozi mrzlo
vodo, ali se mora držati nad ognjem, ali pa se
mora pomočiti s kakšno tekočino. Nekaj takšnih
tint in sredstev smo že navedli, druga pa sledijo
na tem mestu:

a)  Modra pisava.  Piše se z novim in
snažnim peresom z raztoplino navadnega vitri-
jola. h kateri se mora dati malo razjedne vode
(Scheidewasser). V vodi se nekoliko modre barve
(Berlinerblau), ki so pripravljene za vodo (Was-
serfarbe) razmoči in ž njo se potegne s čopičem
čez pisavo. Zadnja je potem lepo modra.

b)  Rudeča in zelena pisava.  V vreli
vodi pokuhaj modre listke v rži cvetoče modrice
(Kornblume), ki je kot plevel znana. Najbolje
je, ako natrgaš listke v glinasto posodo, jih po-
liješ s kropom, dobro premešaš in pustiš, da se
ohladi. Med hlajenjem mora biti posoda pokrita.
Ohlajeno tekočino precedi skozi snažen prt in
jo hrani, dokler je ne rabiš. Ako pišeš s to
tekočino na papir, imej pripravljeno gobo, ka-

2 *

20

tero si namočil na eni strani v z vodo pomešan
vitrijolni cvet (Vitriolgeist), na drugi strani pa
v raztoplino vinsko-kamene soli (Weinsteinsalz)
in vprašaj, kakšna naj postane pisava, rudeča
ali zelena. Kakor druga oseba želi, tako lahko
storiš. Vitrijolni cvet, s katerim potegneš po
pisavi, naredi zadnjo rudečo, raztoplina vinsko-
kamene soli pa zeleno.

c)  Tajna pisava v raznih barvah.
Za pisavo vzamejo se samo takšne tekočine ali
takšni šoki, ki nimajo barve, ki pa so po posu-
šenju nekoliko lepljaste (mastne), a vseeno ne¬
vidne. Ako potrosiš čez papir raznobarvne praške,
nalepijo se ti na pisavo in ta dobi dotično barvo,
katero je imel prašek. Za pisavo se rabijo sledeči
brezbarvni sadni šoki: jabolčni, hruševi, citronin,
kutinov, čebulin, korenjev, pa tudi mleko se da
rabiti. Pisava, kadar je suha, se posuje z zlatim
ah srebrnim prahom, ali pa z navadnim, prav
finim peskom, kateri se prej pobarva z raznimi
barvami.

d)  Bela tinta, ki postane na solncu
modra.  Vzemi prsteno, takozvano tung-kameno
kislino (Tungsteinsaure) in jo raztopi v vreli
vodi in naj se potem posuši, da jo lahko stolčeš
v prah. Ta prah pomešaj potem z mrzlo vodo,
da dobiš gostij ato, mleku podobno tekočino, s
katero napiši pismo. Ako položiš takšen ne-
vidljivo napisan list na solnce, postala bode pi¬
sava modra.

Tajna pisava s štirimi črkami.

Izberi si po svoji volji štiri črke iz abecede,
Te črke sestavljaš lahko potem tako, da jih

21

imaš za vse ostale črke. Vzemimo naprimer črke
a, b, c, d. Iz teh lahko narediš sledečo abecedo:
A, E, I, O, U, B, C, D, F, G,  H, K, L,
c, d, b, a, cd, dd, bd, ad, de, db, da, eb, ca,
M, N, P, R, S, T, V, Z, Ž, Č, Š,
bc, ba, cc, ab, ac, bb, aa, ccc, ddd, bbb, aaa.

Hočeš n. pr. s tem tajnim alfabetom napisati
sledeči stavek: „Bog vse vidi!“, pisal bodeš
tako: „dd a db — aa ac d — aa b ad b!“

Vzameš si pa lahko tudi druge štiri črke.
Takšna abeceda se po večkratni rabi prav naglo
zapomni.

Dve podobi ugasneta luč in jo zopet prižgeta.

Vzemi dve leseni glavi, ki imata v usta
odprtino. Če je nimata, ju pa naredi. Te dve
glavi postavi na mizo, ali ju pa obesi na steno.
V prva usta daj malo smodnika, v  druga usta
pa malo fosforja. Prižgano svečo podrži najprej
pred usta one glave (lahko je tudi cela podoba),
katera ima smodnik. Smodnik puhne in ugasne
luč. Svečo moraš potem takoj podržati pred usta
druge glave, v kateri je fosfor. S večin stenj
(Docht) je še vroč, prižgal bode lahko gorljivi
fosfor in ta bode zopet prižgal svečo.

Pgašenje sveče z lijakom.

V družbi naredi ta poskus mnogo smeha.
Kdor namreč drži lijak (Trichter), kakršnega
rabimo za nalivanje steklenic z ozkim vratom
— za silo se naredi lahko tudi iz lepenke (Pap-
pendeckel) ali debelega papirja — naravnost
pred se, ne bode mogel luči ugasniti in naj piha

22

tudi z vso močjo. Zrak, katerega pihneš skozi
ozko lijakovo cev, umakne se ob široki steni
ven in luč ostane celo mirna. Ugasnil pa jo
bodeš, ako nastaviš lijak tako, da je kateri rob
luči nasproti.

Bengaličen ogenj, bel.

Zdrobi v prah 12 delov solitra, 5 delov
žvepla in 2 l / 2  dela žveplenega antimona (SpieB-
glanz). Ta prašek dobro premešaj. Ko je pre¬
mešan, daj ga na kamen ali opeko in ga zažgi.
Prašek ne bode puhnil, ampak bode lepo mirno
z bleščečo belo lučjo gorel.

Bengaličen ogenj, zelen.

Vzame se 45 delov solitarno-kislega barita,
10 delov klorno-kislega kalija, 10 delov žvepla,
1 del žveplenega antimona.

Bengaličen ogenj, rudeč.

Vzame se 45 delov solitarno-kislega stron-
tijana, 4 dele klorno-kislega kalija, 13 delov
žvepla in 2 dela finega olja. Naredi se dobro
premešan, fin prašek. Paziti pa je: klorno-kisli
kalij mora se posebej zdrobiti v prah, solitarno-
kisli strontijan pa se mora v železni posodici
pazljivo in polagoma pregrevati, da postane
prašek.

Bengaličen ogenj, moder.

Vzame se 15 delov klorno-kislega kalija
(chlorsaures Kali), 5 delov solitarja, 11 delov
žvepla, 5 delov bakrenega okisa (Kupferoxyd).

23

Klornokisli kalij se ne sme z drugimi snovmi
drobiti! — Vzameš pa lahko tudi te dele: 1 del
žvepla, 2 dela posušenega zelenega volka (Griin-
span) in 9 delov klorno-kislega kalija. Zeleni
volk se dobi najložje, ako namočiš bakra v kis
(ocet, jesih).

Bengaličen ogenj, rumen.

Zmešaj sledeče praške: 1 del oljnatih saj,
1 del žvepla in 6 delov solitarno-kislega natrona.

Bengaličen ogenj, vijoličast.

Posuši dobro in zdrobi v praške: 6 delov
črnega bakrenega okisa (Kupferoxyd), 20 delov
krede, 25 delov žvepla in 49 delov klorno-kislega
kalija. Zadnjega moraš posebej zdrobiti in potem
z drugimi praški dobro premešati.

V vodi goreča luč.

Vzame se 500 gramov voska, nekaj žvepla
in nekaj živega apna; vse se zmeša in primeša
se še nekoliko orehovega olja. Iz te mešanice
naredi svečo, skozi katero mora biti stenj (Docht).
Ako vržeš v vodo to svečo, prižgala se bode
sama in začela goreti.

Led nad ognjeni.

Na trinožček postavi krožnik s snegom,
ledom in kuhinjsko soljo. Na ta krožnik postavi
drugega z vodo. Pod trinožček pa postavi poso¬
dico z žarečim ognjem. Žarina bode začela tajati
mešanico v prvem krožniku, tajanje pa bode

24

povzročilo takšen mraz, da bode voda v drugem
krožniku zmrznila.

V topli sobi na mizo primrznjena žlica. .J

Ta poskus nas skoraj spominja ravno ime¬
novanega. V žlici zmešaj soli in snega, na mizo
kani nekaj kapljic vode in postavi vanjo žlico z
mešanico. Sneg se bode jel tajati in bode v zvezi
s soljo povzročil toliko mraza, da bode žlica
primrznila k mizi.

luč, ki se ne da izpihniti.

Naredi si svečo iz enakih delov voska in
prav čistega žvepla. Ako prižgeš tako svečo in jo
podržiš kateremu izmed družbe, naj jo izpihne,
ne bode mogel tega storiti.

Obraze razsvetliti tako, da so popačeni.

V vinskem cvetu raztopi soli in žafrana,
pomoči v to tekočino košček pavole (bombaža)
in jo prižgi. Pri tej luči bodo dobili beli obrazi
zeleno barvo, rudečica lic in ustnic pa bode temna.

Ugasnjeno luč z nožem prižgati.

Na noževo konico natakni tako, da ne bode
nihče videl, košček fosforja, potem pa ugasni
svečo. Ako stenju (Docht) hitro približaš noževo
konico, vžgal se bode fosfor na vročem stenju
in luč bo zagorela.

Smodnik z udarcem zažgati.

4 dele čistega solitra pomešaj z 1 delom
čistega fosforja. To mešanico položi v papir in

25

jo zavij. Ako udariš s kladivom po zavitku, bode
se vsebina takoj užgala.

Grški ogenj.

Izpihni jajce in je napolni z živim apnom
in žveplom. Luknjici zamaži z voskom, vrzi jajce
v vodo in takoj se bode vnel plamen. Roko
moraš hitro umakniti, da se ne opečeš.

Vulkan ali ognjenik.

Vzemi enake dele zdrobljenega žvepla (žvep¬
leno cvetje) in pilovine, katere dobiš lahko pri
vsakemu ključarju. Iz teh snovi naredi s pripo-
močjo vode testo, katero spravi v lonec in ga
pokrij s kakšnim platnom, za katero ni škoda.
Lonec zakoplji v zemljo in naredi čez njega
majhen griček. Čez nekaj dni bode postajala
zemlja topla, bode začela razpokline dobivati, iz
razpokline pa se bodo dvigali žvepleni sopari.
Naposled se bode prikazal plamen, ki bode okrog
sebe bruhal nek črn in rumen prah. Da se ti
pa poskus dobro posreči, ne smeš vzeti premalo
snovi. Prav dobro se ti bo reč obnesla, ako
vzameš vsake snovi 12V 2  kilograma.

Zvezdni utrinki.

Naredi iz žvepla in solitra prašek in ga
namoči s citroninim sokom. Nalij tudi nekaj
kapljic močnega žganja in naredi iz tega testa
male krogljice. Ako se postaviš na kakšno vi¬
šino (visoko lestvo), jih prižgeš in spuščaš na
tla, bodo videti kakor zvezdni utrinki.

26

Vodovod v sobi.

Vzemi 5 — 6 kozarcev in jih postavi na
mizo tako, da bode vsak prihodnji stal višje od
prejšnjega. Stati morajo v primerni daljavi na¬
razen. Samo v najnižje stoječi kozarec nalij vode,
vse kozarce pa zveži tako, da položiš več pa-
volnatih niti od enega kozarca do drugega. Del
niti mora viseti nekoliko v kozarec, konec pa v
najvišji kozarec. Kmalu bode začela voda lezti
po nitih naprej v drugi kozarec, od tukaj naprej
v tretjega in naposled bode jela kapljati v naj¬
višje stoječi kozarec. ■:

Pivo in voda ločena v enem kozarcu.

Izreži kosec papirja tako, da bode kolikor
mogoče sodil v kozarec, katerega hočeš rabiti.
Kozarec napolni do polovice s pivom, spusti
papir na pivo, da bode na njem plaval, potem
pa previdno in rahlo dolij vode. Papir bode
splaval na vrh in tukaj ga lahko odstraniš. Na
splošno začudenje bodeta ostala pivo in voda
ločena. Zdaj se lahko obvežeš, da hočeš iz ravno
istega kozarca izpiti prej pivo, nego vodo. Nihče
ti ne bode verjel. V to svrho vzemi slamno
bilko, vtakni jo do dna kozarca in na takšen
način bodeš prav lahko izpil pivo. če se ti vode
ne poizljubi, pustiš jo lahko v kozarcu.

Lonec izpije iz sklede vodo.

Napolni skledo z vodo, v loncu pa zažgi
nekoliko papirja. Kakor hitro ogenj ugasne, po¬
vezni naglo lonec z odprtino v vodo in lonec bo
izpil zadnjo iz sklede.

27

Toda ne teče skozi lijak.

Vzemi lijak (Trichter), ki ima prav tenko
cev. Nastavi ga na steklenico z ozkim vratom
in jo prav dobro zamaši, da ne bode mogel zrak
iz steklenice uhajati. Ako naliješ v lijak vode,
ne bode tekla v steklenico.

Z vodo streljati iz ključa.

V votel ključ napolni vode in ga močno
zatakni z zatičem (gobo). Ako držiš nato ključ
nad lučjo, naredila se bode v ključevi votlini
para in bode z glasnim pokom odbila zatič.

Elektrika brez stroja.

Postavi štiri močne pivne kozarce na tia in
nanje desko. Ako stopi kdo nanjo in ga tepeš
nekaj časa s kakšno kožuhovino ah z lisičjim
repom po hrbtu, izvlekel mu bodeš s sključenim
prstom prav lahko iskro iz nosu. Seveda se ta
najbolje vidi v temi.

Cvetlični popki se naglo razcveto.

Poreži cvetlične popke, ki so že dovolj raz¬
viti, na prav kratke peclje in jih postavi v vodo,
v kateri si bil prej raztopil solitar. Naglo se bodo
popki razcveteli.

Sveže cvetlice pozimi.

Dokler so cvetlice, kakor naprimer rože ali
nagelni še v popkih, poreži jih, rane pa zamaži
s pečatnim ali pa s cepilnim voskom. Popke
ovij previdno v papir. Potem vzemi zabojček,

28

napolni ga do polovice s suhim, drobnim peskom,
položi povrh ovite cvetličine popke in nasuj
nanje zopet suhega peska, dokler ni zaboj poln.
Zadnji se mora nato pokriti in na hladnem
kraju shraniti. — Ako hočeš imeti pozimi sveže
cvetlice, vzemi te popke, odstrani vosek, postavi
popke v kozarec z vodo, v kateri si raztopil
solitarja in kmalu bodo začeli cveteti.

Cvetoča veja pozimi.

Odreži v mesecih decembru, januvarju ali
februvarju dolgo in debelo vejo in sicer opoldne
takega dne, ki je hladen, jasen in sije solnce.
Vejo namoči za dve uri v tekočo vodo, da ta
izvleče omrzlino iz skorje in se lupine popkov
omehčajo. T7 ejo nesi nato v toplo sobo in jo
vtakni v posodo, v kateri je voda in nekoliko
živega apna in pusti jo stati v tej vodi dve uri.
Potem se vzame vejo ven in se v posodo pri-
lije sveže vode, da brstje ne postane preveč
krepko. Da se voda ne usmrdi, prideni nekoliko
zelenega vitrijola. Najbolj čudno je, da se cvetje
prikaže prej, nego listje. Ako opustiš apno, pri¬
kaže se listje pred cvetjem. Ta poskus se lahko
izvrši z breskvinimi, črešnjevimi in hruševimi
vejami.

Skakajoče jabolko.

Zvrtaj v jabolko luknjo in daj vanjo neko¬
liko živega srebra. Luknjo zamaši zopet in daj
jabolko na srednje toplo peč. Kmalu bode začelo
skakati.

29

Razkosanje kamena.

Razžari kamen na ognju prav močno in imej
pripravljeno tanko, v mrzlo vodo namočeno vrvico.
Ko je kamen dovolj vroč — najbolje se razžari,
ako trosiš v ognju nanj suho žagovino — osnaži
ga naglo pepela, napni čez kamen vrvico in jo
sproži po kamenu, kakor delajo enako tudi te¬
sarji s tesarsko vrvico po lesu. Kamen se bode
razletel ravno tam, kjer ga je zadela mokra vrv.
Čim bolj je vroč kamen, tem bolje se posreči
poskus.

Luč modre barve.

Naredi si stenj iz pavole (bombaža) in ga
namoči v raztopimo lugove soli ali pepelike
(Potasehe) ali pa tudi raztoplino kalijeve soli.
Ta stenj (Doeht) naglo posuši in daj ga v svetilko
s špiritom. Luč, katero dobiš, bode modre barve.

Pisava na beljaku trdokuhanega jajca.

Naredi si črnilo iz hrastovih šišk (Gallapfel),
katere si zdrobil v prašek, galuna in kisa in
napiši besedilo na sveže jajce. Ako daš jajce v
krop in je pokuhaš, bode pisava na lupini iz¬
ginila, a poznala se bode znotraj na beljaku.

Da novčič v skledi izgine in se zopet vidi.

V skledo daj majhen novec in postavi skledo
na mizo. Okrogstoječi naj se od sklede oddaljijo
toliko, da se jim novec skrije ravno za sklednim
robom. Ako vliješ nato v skledo vode, bode se
novčič zopet videl, ker lomi voda žarke.

30

Voda se poleti izpremeni v led.

Da to izvršiš, napolni malo stekleničico z
vodo in jo ovij s platneno eunjico. Cunjico zmoči
potem z močnim vitrijolnim eteijem (Vitriolather)
in sicer večkrat. Eter se kmalu izpuhti, a voda
bode v nekaterih minutah izpremenjena v led in
mogoče je, da tudi razžene stekleničico.

Salata, ki vzraste v pol uri.

Ta poskus iznenadi marsikaterega gledalca.
Postavi na mizo posodo z zemljo in nasej seme,
potem pa zmoči vse skupaj z vodo. V pol uri
bodo se prikazale majhne rastlinice, ki bodo rastle
naprej. Priprave pa so te : salatno seme — velja
tudi peteršiljino — mora se pred poskusom 24 ur
namakati v dobrem vinskem cvetu. Zemlja sestoji
iz dveh delov dobre vrtne prsti, med katero je
pomešan en del živega apna. Voda, s katero se
nasejano seme in pripravljena prst fino pokropi,
uphva kakor dež, apno povzroča toploto in
rastline začnejo trenutkoma rasti.

Obrnjena kupica z vodo.

Napolni kupico z vodo do vrha, pritisni
nanjo karto ali trd kosec papirja, obrni kupico
počasi in drži karto, dokler ni kozarčeva od¬
prtina spodaj. Ako odmakneš roko, ostala bode
voda v kupici, ker pritiska zunanji zračni tlak
toliko močno na karto, da ne more voda izteči.

Živo jajce.

Naredi na eni strani jajca luknjico in iz¬
prazni vsebino. V prazno lupino deni živo pi-

31

javko in zamaši luknjico z mavcem (gipsom).
Ako postaviš tako jajce na mizo, bode se začelo
gibati in se zvečer pri luči potakalo proti njej.

Zvenjene cvetlice se osvežijo.^

Šopu prireži približno tretjino stebljiča in
ga vtakni v vrelo vodo; v vreli vodi pusti šop
tako dolgo, dokler se prva ne izhladi. Cvetlice
bodo potem kakor sveže iz vrta.

Goreč čaj.

V čašo toplega čaja vrzi košček sladkorja,
katerega si bil namočil v vitrijolno nafto, čaj bode
takoj zavrel in se vžgal, ako se mu bodeš pri¬
bližal z gorečo vžigalico.

Kako se seže v vodo in se ne zmočijo prsti.

Nad vodo, ki naj ne bo globoka, potrosi
precej lisičjekovega semena ali omeliševine (Bar-
lappsamen), velja pa tudi dobro stolčena kolo-
fonija in brez skrbi lahko sežeš v vodo.

Ogenj ti ne škoduje.

Pripravi si tekočino iz sledečih delov: 250
gramov galuna (Alaun), 1 liter vode in 45 gra¬
mov vitrijola. Ta tekočina ti varuje tudi lase,
obleko in druge gorljive tvarine pred ognjem,
seveda le nekaj časa.

Svinec se raztopi v papirju.

Podrži v papir prav trdo ovito svinčasto
krogljo v ogenj in videl bodeš, da se bode raz-

32

topila, a papir bode ostal nepoškodovan. Na¬
posled seveda zgori tudi papir.

Goreča luč v ustih.

Otrni dobro svečo in ko gori zopet s pra¬
vilno lučjo, podrži jo pred odprta usta. Sapo
potegni prav krepko v se in plamen se bode
legel v usta, a te ne spekel. Kakor hitro pa
čutiš, da ne bodeš mogel več vleči sape, od¬
makni hitro svečo.

Ognježerec.

Zdrobi arabski __gumi in ga pomešaj z vodo
v gostljato tekočino. Ž njo si namaži ustnici, zobe,
nebo in jezik. Ko seje gumi posušil, položi ku¬
hane odrezke govejega mesa v špirit in ga prižgi.
Goreče koščke mesa smeš brez škode deti v usta
in jih pojesti.

Plinova luč na mizi.

V steklenico daj vode in plinovine, potem
pa nakani previdno še nekoliko žveplene kisline.
Steklenico zatisni dobro z zatičem, kateri ima
skozi sredino tanko stekleno cev; ta mora imeti
na koncu prav fino luknjico. Ako podržiš pred
zadnjo gorečo vžigalico, prižgala se bode modra
lučica. V steklenici se je namreč razvil vodik
(Wasserstoffgas), ki rad gori.

Luč, ki da navzočim obrazom mrtvaško
barvo.

Na mali krožnik nalij nekoliko vinskega
cveta (Weingeist), primešaj nekoliko soli in

33

zdrobljenega žvepla; v tekočino namoči stenj
(Docht), ki se ga naredi iz pavole in ko je
dovolj moker, ga prižgi. Ako ugasneš druge
luči, videti bodo navzoči obrazi z mrtvaško
barvo.

Žveplo se da v i*oki zažgati.

Namaži si roko s 80 grami belega sleza
(Eibiseh), ki si ga stolkel z jajčjim beljakom.
Ko je roka suha, smeš brez skrbi v nji zažgati
stolčenega žvepla.

Kako poči pivova čaša vsled glasu.

Vzemi čašo, kakršna se rabi za pivo in s
trkanjem poskusi, ako ima čist glas. Potem jo
drži povprečno pred usta ter zavpij z vso močjo
v njo ali v glasu, katerega ima sama ali pa za
oktavo višje, čašo pretrese glas tako, da poči.

Kako steklenica ne poči nikdar.

Ako rabiš steklenico, ki bi naj ne počila,
pokuhaj jo nekaj časa v olju in jo potem počasi
ohladi. V takšno steklenico vliješ lahko krop in
ne bode ti počila.

Subjektivne barvne posebnosti.

Zapiši s črno tinto na rudeč papir nekaj
besed in daj jih pri belem dnevu čitati drugi
osebi; rekla bode, da je pisava zelena.

Prilepi na rumeno pobarvano steno košček
belega papirja in glej ga nekaj časa celo ne¬
premično ; pri belem dnevu se ti bode zdel višnjev.

3

34

Položi na polo belega papirja košček rude-
čega in reci kateremu izmed navzočih, naj gleda
nekaj časa nepremično na rudeči kos; ako vzameš
tega proč, videl bo gledalec pri svetlobi mesto
belega papirja le zelenega.

Goreče brodovje.

Ta zanimiv poskus se da izvršiti tako.
Prilij 1V 2  kilograma lanenega olja in '/2 kilo¬
grama petroleja med 4 kilograme sveže žganega
apna. Nato vzemi lesene kladice (lesene kose),
navrtaj in izdolbi jih in jih napolni s prej ime¬
novano mešanico. Tem lesenim kosom znaš od
zunaj dati približno obliko ladij (ali čolnov), a
tako, da bodo lahko plavali po vodi. Tudi jar-
bole in jadrenike z jadri jim znaš narediti; te*
namoči prej s kafrovim cvetom (Kampfergeist).
Kose navrtaj od več strani, da more priti voda
do mešanice. Brodovje položi na ribnik in sicer
ob rahlem vetričku in kmalu bodeš videl prizor
gorečega in potapljajočega se brodovja.

Goreč vodomet.

V votlo bakreno krogljo nalij špirita, v ka¬
terem si raztopil nekoliko kafre. Luknjo zgoraj
dobro zamaši, a pritrdi še prej tanko, proti
koncu koničasto (zoženo) cev, katera pa sme
segati le malo v krogljo, sicer se nareja sopar
okrog nje in ne more pri cevi ven. To krogljo
postavi na žareče oglje, paro pa, ki uhaja iz
cevi, prižgi z vžigalico in videl bodeš lep, goreč
vodomet.

35

Prstan iz vode vzeti, a si ne zmočiti prstov.

Polovico pivovega kozarca vode izlij na
plošnat (močno plošnat) krožnik in vrzi v vodo
prstan. Nato podrži goreč papir pod poveznjen
(navzdol obrnjen) pivov kozarec, da postane zrak
redek in povezni ga prav naglo na krožnik
(poleg prstana). Vsa voda bode šla v kozarec
in prstan bodeš lahko pobral s suhimi prsti.

Prti, ki ne puščajo vode.

Raztopi 120 gramov mila v 1 ‘/ 2  kilogr.
vode in primešaj to k raztoplini, katero si dobil
iz 250 gramov galuna, raztopljenega na 4V 2  kilo¬
grama vode. K tej mešanici prideni še 375
gramov lima. Ako namočiš v to tekočino prte,
ne bodo puščali vode.

Vino z vodo pomešati in ju zopet ločiti.

Pomešaj vino in vodo v kozarcu in ga po¬
stavi na mizo. Na stol poleg mize pa postavi
prazno kupico. Nato vzemi volnen trak (pavolnat),
pomoči ga v vodo in ga napelji z enim koncem
v gornji, z drugim koncem pa v spodnji kozarec.
Voda bode se stekala po traku v spodnji ko¬
zarec, vino pa bode ostalo v prvi kupici.

Tri tekočine v enem kozarcu ločene.

V visoko kupico nalij vode, na vodo salat-
nega olja, a prav previdno ob strani kozarca še
prav močnega žganega žganja. Ker je zadnje
lažje od olja, plavalo bode zgoraj, olje bode v
sredini in voda na dnu. Najboljši je mesto žganja
vinski cvet.

3 *

36

Goreča^voda.

Napolni porcelanasto posodo z vodo in
vrzi v temi v njo košček sladkorja, katerega si
pomočil prej v fosforjev eter (Phosphorather).
Površina vode se bode svetila kakor ogenj in
če pihaš na vodo, gibala se bode kakor plameni.

Pok brez smodnika ali puške.

Svinjski mehur prav močno napihni in ga
zmoči; še boljši je goveji mehur. Obesi ga potem
nad vročo (železno) peč. Nihče se ne bode na¬
dejal, kaj se bode zgodilo, ako obesiš mehur
tako, da se ni nihče brigal zanj. Zrak se začne
vsled toplote raztezati in naposled razžene mehur,
ki poči kakor pištola. Pok je tem hujši, čim
večji je mehur in čim močnejše je napihnjen.

Plešoča podoba.

Iz podolgaste gobe (zatiča) izreži podobico
(figuro) brez nog. Ogrni ji plašček, a mesto nog
jo podpri s štirimi 50 do 75 mm dolgimi, moč¬
nimi svinjskimi ščetinami. Ako igraš glasovir
in postaviš to figuro na rezonačno dno, jela bo
smešno plesati in se obračati.

Varanje tipa.

Iz meče naredi majhno krogljico. Potem
položi sredinec čez kazalec (tretji prst čez dru¬
gega) in začni tako z obema prstnima koncema
valjati krogljico sem in tje in v krogu po mizi.
Dozdevalo se ti bode nakrat, kakor bi imel dve
krogljici.

37

Belo karto izpremeniti brez barve v bledo-

rudečo.

Belo karto namoči prej v čist vinski kis
(ocet, jesih) ali pa jo samo pomoči ž njim. Ko je
zopet suha, ne bode nihče videl, kaj seje z njo
zgodilo; ako jo potem podržiš nad toploto luči
ali ognja (zadnji je boljši, ker luč zakadi karto),
postala bode bela karta bledorudeča.

Belo karto brez {barve |izpremeniti|jjv črno.

Vzemi nekoliko solitarne kisline in jo po¬
mešaj z enakim delom vode; to mešanico nalij
na živo srebro in jo pusti na srebru ležati nekaj
dni. Na ta način dobiš simpatetično tinto, s ka¬
tero pomaži karto in posuši poslednjo. Videti
bo lepo bela. Ako pa rečeš komu, naj jo da na
toplo peč, postala bode celo črna.

V prt ovito jabolko razrezati.

Vzemi prav krhko jabolko in je rahlo pokrij
s prtom. Položi vse na mizo. Ako vdariš z
nožem po jabolku, bodeš je precepil, a prt bode
ostal cel.

Lahko vzameš tudi papir, katerega pa moraš
oviti okrog nožnega rezila. Ako režeš krhko ja¬
bolko, bode se dalo lepo prerezati, papir pa
bode ostal nepoškodovan.

Steklo se reže s škarjami.

Vzemi kos tenke šipe, ki nima nobene na¬
pake, kakor naprimer mehurčke in podrži steklo
pod vodo. Potem vzemi škarje in začni rezati.
Poskus se bo dal celo lepo izvršiti.

38

Palico na dveh kozarcih prelomiti.

Vzemi palico iz suhega lesa in postavi na
dva stola, ki stojita v primerni daljavi drug od
drugega, po en kozarec. Na kozarca položi pa¬
lico. Nato vzemi drugo palico in udari ž njo s
prav krepkim in naglim udarcem na vodoravno
ležečo. Ta se bode prelomila in padla na tla,
kozarca pa bodeta ostala cela. Udariti moraš
seveda ravno na sredino palice.

Iz smetane se ne da narediti surovo maslo.

Ako vržeš v smetano košček sladkorja, znaš
smetano umetati, kakor dolgo hočeš, a nikdar
ne bodeš naredil iz nje surovega masla.

II. Spretnosti s kartami.

Kako uganiti karto, katero si je kdo

zapomnil.

Karte najprej dobro premešaj in si zapomni
spodnjo karto, predno položiš celo igro na mizo.
Izmed igre naj si potegne druga oseba karto in
si jo zapomni, a tebi je naj ne pokaže. Karta
se položi na mizo, druge karte pa na njo. Potem
daš karte tretji osebi, katera jih naj večkrat
prevzdigne. Karte vzameš zdaj v roko in jih
pregleduješ, kakor bi bogsigavedi kako pazljivo
in umno štel. Ker si si pa zapomnil prej zadnjo
karto, bode prva pred njo tista, katero si je
druga oseba zapomnila. S samim prevzdiga-
vanjem se namreč celo nič ne zmešajo karte.

Kako uganiti karto, ki se jo je zapomnilo
izmed 12 kart.

Napiši na mizo dvanajst črk:

A, B, C, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M:
na te črke položi po eno karto in reci kateremu
izmed družbe, naj si eno zapomni. Tebi jo ne

40

sme pokazati ali pa imenovati. Vzemimo torej
primer, da si je oseba zapomnila karto nad črko
G. Zdaj reci osebi, naj od izbrane karte, katera
je po številu sedma, šteje naprej, 8, 9 ... in sicer
začenši pri karti nad M nazaj do A in zopet
od M nazaj tako daleč, da pride do dvakratnega
števila kart in še za eno več. Ker je 12 kart,
bode torej dvakratno število 24 in še 1 = 25.
Ker je torej G = 7, bode M — 8, L = 9,
K = 10 . . . A = 19 in zopet M — 20, L = 21
in tako bo oseba štela do 25, kazaje s prstom
po vrsti na karte in tam bode obstala, torej pri
G. Neposredno si torej zadel.

Ali pa vzemimo, da si kdo natihoma izbere
karto nad D,  torej četrto. Ti mu zdaj reci, naj
začne s prstom kazaje šteti pri M  nazaj do A
in zopet od M  nazaj tako dolgo, da pride do 25.
Pri M  mora začeti šteti s tistim številom, ka¬
tero pride v številni vrsti prvo za številom iz¬
brane karte. Ker je D  — karta četrta, bode štel
(tiho seveda, a pri 25 mora obstati) M —  5,
L —  6, K =  7 ... A  = 16 in zopet IVI  — 17,
L =  18 ... D =  25.

Kako uganiti karto iz  kateregakoli števila
kart.

To se izvrši na ravno prejšnji način. Vze¬
mimo kakšen primer. Ako imaš 10 kart, napiši
na mizo po vrsti 10 črk, torej:

A, B, C, D, E, F, G, H, I, K;

karte položi na črke in sicer na vsako črko po
eno. Oseba izmed družbe naj si misli karto,
katera je kjerkoli v vrsti. Ker je 10 kart, vzame

41

se dvojno število, torej 2 X 10 = 20 in še 1 več,
torej 21. Ti reci tedaj osebi, naj položi prst na
karto nad K  in naj šteje v številni vrsti naprej do
21 in sicer naj začne s številom, ki pride prvo
za številom karte, katero si je mislil. Recimo,
da si je oseba mislila karto nad črko H.  Ta je
v vrsti osma. Ako se šteje zdaj naprej, in se
kažejo karte nazaj, je karta nad K —  9, / = 10,
H  = 11 . . . A —  18 in zopet K —  19, / = 20 in
H =  21. Pri 21 mora oseba obstati in ti veš
za karto.

Kako prideš do števila 21, ne povej. To
nareja stvar bolj umetno. Ako imaš 15 kart,
rečeš, naj šteje do (2 X 15 + 1 —) 31, ako imaš
7 kart, rečeš, naj šteje do (2 X 7 -j- 1 =) 15 itd.

Kako uganitigdve karti. §

Pri knjigovezu daj si karte za spoznanje
obrezati tako, da je ena nekoliko širša, ena pa
nekoliko daljši od drugih. Kadar obreže po dol¬
gem. vzame se eno karto preč, kadar se pa
obreže po širokem, da se prej odvzeto karto
nazaj, a se vzame katero drugo. Ako torej poznaš
ti dve karti, pokaži daljšo eni osebi, širšo pa
drugi. Ti že itak veš, da je prva naprimer srčni
kralj, druga pa naprimer karina sedmica. Karte
daj nazaj v igro in daj jih premešati. Ker je
obreza neznatna, ne bode nihče opazil prevare.
Najbolje pa je, ako premešaš sam. Seveda so
takšne karte za ravno ta primer v eni in isti
družbi le enkrat za rabo, sicer bi se kdo na¬
mislil, čemu sta vedno ravno eni in isti karti
na vrsti.

42

Izmed 21 kart zapomnjeno karto zadeti.

Položi karte najprej na 3 kupe tako, da
bode v vsakem kupu 7 kart. Izmed vseh kart
si naj kdo odvzame eno in si jo pogleda. Kup,
iz katerega je bila potegnjena karta, vzemi v
roko in ga razdeli na dva dela po 3 karte.
Vmes se da odvzeta karta. Kupi se zdaj polo¬
žijo skupaj, tako da pride kup z zapomnjeno
karto v sredino. Zdaj se karte zložijo po vrsti
zopet v tri kupe, ki se morajo narejati istočasno,
tako da pride četrta karta na prvo, peta na
drugo, šesta na tretjo, sedma zopet na prvi kup,
osma na drugega itd. Ko se je to zgodilo, od-
štej prvih deset kart in jednajsta je tista, ka¬
tero si je bila zapomnila oseba.

Vsak navzoči si izbere dve karti, katere

potem zadeneš.

Vzemi 20 kart in položi jih po dve, in dve
na mizo. Vsak navzoči si naj izbere 2 karti,
kateri pogleda in ju zopet nazaj na mizo po¬
loži. Karte zloži skupaj, a tako, da ne ločiš kart,
katere so bile po dve skupaj. Potem vzemi kredo
in napiši na mizo s črkami precej narazen te-le
štiri besede:

)

43

Kdor pazno pogleda te štiri besede, bode videl,
da je vsaka črka le dvakrat v vseh besedah.
Karte se polagajo po vrsti po dve na obe enaki
črki. Začne se z v besedi Mutus;  prva karta
se torej položi pod prvi M,  druga pod drugi m  v
besedi Nomen;  tretja pride pod u  v prvi be¬
sedi, a takoj četrta pod u  v isti besedi; peta
karta pod t  v prvi, šesta pod t  v tretji besedi;
sedma karta pod s v prvi in osma pod s v če¬
trti besedi. Nato se preide na drugo besedo in
se deveta karta položi pod N,  a deseta pod zadnji
n  ravno iste besede; jednajsta pride pod o  v
Nomen,  dvanajsta pa pod o  v Kok is itd.,
dokler niso vse karte prišle na vrsto. Zdaj
vprašaj osebe po vrsti, v kateri vrsti sta prej
zapomnjeni karti. Ako ti reče prvi naprimer, da
sta karti v prvi in tretji vrsti, potem moreta
biti jedino le karti pod obema t,  ker je ta črka
jedina, ki je skupna v obeh vrstah; ako ti pa
reče drugi iz družbe, da sta zapomnjeni karti
samo v drugi vrsti, potem sta jedino le karti
pod obema n  itd.

Karto zadeti pod prtom.

Vzemi iz igre eno karto, drugo ti pa naj
knjigovez za las debelo obreže. Ako vtakneš
pridržano karto nazaj, bode se za spoznanje lo¬
čila od drugih. S temi kartami narediš lahko
tole : Premešaj karte prav dobro in jih daj tudi
drugemu, da jih dobro premeša, ker s tem pre¬
varaš gledalce. Potem vzemi zopet karte in jih
privzdigni pri neobrezani karti, katero prav hitro
občutiš. To karto pokaži družbi, da si jo zapomni.
Potem daj igro zopet skupaj in jo premešaj,

44

enega izmed navzočih pa prosi, naj da karte
pod mizni prt. Nato sezi pod prt, otipaj svojo
karto, potegni jo ven in jo pokaži, navzočim.
Na svoje veliko začudenje bodo vsi pritrdili, da
je potegnjena karta prava.

Zasukano karto najti med drugimi.

Karte imajo navadno — tukaj se menijo
one, na katerih so podobe — okrog roba črto.
Pri obrezovanju se zgodi, da pride pri nekaterih
kartah ena črta bližje roba; ker se cela igra
skupno obreže, da so karte zelo jednakomerne,
tedaj je dotična črta pri vseh podobah na eni
strani bližje roba, kakor ostale tri črte. Ako imaš
takšno igro, izberi si vse karte s podobami.
Desetice, devetice, osmice itd. torej odpadejo.
Odbrane karte si pripravi skupaj tako, da bodo
imele vse ožji rob na eno stran. Karte daj potem
enemu izmed družbe in mu reci, da bodeš zadel
karto, katero bode med drugimi zasukal. Navadno
tega ne moreš poznati, ako ne veš zadeve radi
roba, ker so karte s podobami na obe polovici
jednako slikane. Ti sam greš lahko med tem
iz sobe. Ko se vrneš, preglej karte in katera
bode imela ožji rob na nasprotni strani od dru¬
gih, ta je bila zasukana. Lahko se pa tudi pri¬
godi, da te hoče dotičnež ujeti in ni zasukal
nobene karte. Toda tudi to bodeš takoj spoznal.

Pokazano karto spoznati.

Vzemi karte v roko in si naglo poglej spodnjo
karto. Ako si si prej neopazovan zmočil sredinec,
recimo pri pijači ali pri vihanju brk, drži spodnjo

45

karto na svojem mestu, igro pa dobro premešaj.
Da držiš spodnjo karto, ne bode nihče opazil.
Potem pokaži igro in reci, naj si zapomnijo
karto ; da jo ti že poznaš, nihče ne misli. Potem
daj igro kateremu izmed navzočih, da jo dobro
premeša. Ko se je to zgodilo, poglej karte, delaj
se, kakor bi bogsigave kako premišljeval in mo¬
droval, naposled pa pokaži prej nagloma pogle-
dano spodnjo karto.

Od drugega odbrano karto zadeti.

Premešaj karte, daj drugemu, da izvleče eno
in to si naj dobro zapomni. Potem jo naj položi
pod karte. Karte daj za hrbet in obrni spodnjo
karto tako, da bode prišla narobe vrh drugih.
Karte pokaži družbi in vprašaj, če je spodnja
prava. Vsi bodo rekli, da ni, a ti si med tem
videl pravo. Potem skrij karte zopet za hrbet,
obrni zgornjo, da bode pravilno ležala na drugih,
torej s hrbtom navzgor in potegni spodnjo na
vrh. Ko karte zopet pokažeš, seveda zopet ne
bode spodnja prava. Ko jih skriješ tretjič za
hrbet, potegni obe zgornji spod in zdaj bode
prava prišla zopet spod in takoj si jo zadel. —
Lahko pa narediš tudi tako. Ko si pravo karto,
ki je bila položena spod, djal ndrobe na vrh
tako, da je ležala s hrbtom na drugih in si po¬
kazal celo igro s spodnjo karto naprej, videl si
pravo karto, ker ti je stala v obraz. Ko si dobil
za odgovor, da ni spodnja pokazana karta prava,
skrij igro za hrbet, obrni gornjo karto, da bode
ležala prav in jo vtakni med druge. Igro daj
kateremu izmed družbe pomešati. Potem mešaj
polagoma tudi ti, tako da bodo karte imele pravo

46

stran navzgor in bodeš torej med mešanjem lahko
vse videl; ko pride tihoma pogledana, prej po¬
tegnjena karta na vrh, pokaži družbi in zadel
si jo.'

Potegnjeno karto zadeti.

Poglej naglo in neopazovan spodnjo karto
in mešaj kakor že v prej navedenem slučaju,
tako da ti ostane spodnja karta na svojem mestu.
Potem podrži karte kateremu izmed navzočih,
naj si eno potegne iz igre in si zapomni. To
karto daj pod druge in reci, naj ti kdo karte
enkrat prevzdigne. Ko se je to zgodilo, preglej
karte po vrsti in prva pred ono, katero si si bil
zapomnil in jo pri mešanju pridržaval kot spodnjo,
je izbrana karta, ako izbiraš namreč tako, da
imaš prave strani karte navzgor.

Izmed 25 kart zapomnjeno karto zadeti.

Položi
b e

g  h

na mizo
d

5 vrst po pet kart tako-le:

m

r

w

i

0
t

1

(številke pomenijo vrsto, črke
karte.)

Katerega izmed navzočih prosi, naj si zapomni
vrsto, v kateri je izbral karto. Te ležijo seveda
tako, da se vidijo. Ko si je karto zapomnil,
naj ti imenuje samo vrsto, v kateri je izbrano
karta. Ko veš vrsto (recimo, da je druga), po¬
beri karte lepo po vrsti, začni pri prvi (a) in taka
naprej, kakor so na zgornji sličici zaznamovane po
abecedi. Brž nato pa položi karte zopet v isti meri

47

po pet vrst in v vsaki vrsti po pet kart; toda
prej si jih polagal počez, zdaj jih pa polagaj od
zgoraj navzdol, v sledeči sliki:

1

2

3

4

5 I

a

b

c

d

e

f 1 q
g m r
h n s
i o t
k p u

v

w

x

J

z

Vprašaj zdaj, v kateri vrsti je zdaj dotična karta,
ki je bila prej kakor smo primeroma vzeli drugo,
v drugi vrsti. Ako ti reče, da je zdaj v peti
vrsti, potem je bila gotovo karta, ki je na sliki
zaznamovana s k.  Kako pa? Kolika je bila prej
vrsta, tolika je zdaj v novi vrsta karta. Vrsta
je bila prej druga, torej je v novi razvrstitvi
karta tudi druga. Ako je bila karta prej v če¬
trti  vrsti, a je zdaj v peti, je gotovo četrta
karta, torej na sliki z u  zaznamovana.

Z zavezanimi očmi karte zmešati in pravo
zadeti.

Ko si si natihoma zapomnil spodnjo karto,
daj si zavezati oči. Potem začni mešati igro, a
tako, da ostane spodnja karta vedno na svojem
mestu. Potem vzemi od zgoraj trikrat po neko¬
liko kart in jih položi kot tri kupčke pred se
na mizo. Ostale karte pa razdeli po vrsti na te
kupčeke, samo zadnjo obdrži v roki in jo po¬
kaži družbi. To karto daj enemu izmed navzočih,
naj jo vtakne v enega izmed treh kupčkov. Ker
si imel navidezno toliko opravka s kartami, ne
bode si nihče mislil, da poznaš tudi ti ravno to
zadnjo karto. Ko je vtaknjena v kupček, naj

48

vzame kdo vse karte skupaj in jih dobro pre¬
meša. Nato si vzemi obezo z oči, preglej karte
in pokaži ono, katero si si bil poleg navzočih
neopazovan zapomnil tudi ti.

S tehtanjem zadeti pravo karto.

Izmed igre naj si vzame kateri iz družbe
karto, katero si naj zapomni. To karto naj ti
da tako v roko, da jo ne bodeš mogel videti.
Naredi zdaj, kakor bi si hotel s tehtanjem za¬
pomniti težo karte, da bi jo potem spoznal. Na-
tihoma pa zaznamvaj karto z nohtom, naredi
ji vtisek. Karto vtakni nazaj med igro in jo daj
enemu izmed navzočih, naj karte premeša. Pazi
samo, da se karte ne bodo obrnile, ker bi jih
sicer ne dobil zopet tako v roko, da bi dobil z
nohtom zaznamovani del v roko. Ko si dobil
karte nazaj, vzemi jih po vrsti drugo za drugo
v roko in delaj navidezno, kakor bi vsako tehtal,
Tako prideš do zaznamovane, katere vtisek
bodeš kmalu otipal, tehtaj je dalje časa kot
druge in jo potem pokaži kot pravo.

Osebo prisiliti, da si nehote izhere določeno

karto.

Vzemi petnajst kart, a izberi jih tako, da
je med njimi samo ena podoba. Potem vzemi
karte v roke tako, kakor se drži pri kartanju,
samo s to razliko, da imaš hrbet vseh kart proti
sebi, pravo stran pa proti drugi osebi obrnjeno.
Ako jih tako držiš, ne more druga oseba videti,
kakšna je ta ali ona karta, ali je desetica ali
sedmica, ker se karte prikrivajo med seboj.

49

Edino karta s figuro se da spoznati in če rečeš,
da se ima reč naglo izvršiti, da se ima katero
karto naglo zapomniti in v prihodnjem trenutku
že umakneš karte, bode si vsakdo v prvi na¬
glici zapomnil karto s podobo. Ti vzameš karte
skupaj, jih dobro premešaš in jih začneš pre¬
gledovati in prave iskati. Ako pokažeš po navi¬
dezno nekoliko težavnem presojevanju karto s
podobo, lahko si uverjen, da si zadel pravo.

Z zavezanimi očmi spoznati, ali je karta

podoba ali ne.

Za ta poskus si moraš prej karte pripraviti.
Vse karte s podobami prebodi na desnem voglu
s tanko iglo, ali jih pa zaznamvaj z nohtnim
vtiskom, tako da se bodo dale zaznamovane
karte otipati. Potem pa si daj brez skrbi zave¬
zati oči. Karte naj kdo dobro premeša in ti jih
da v roko. S tipanjem bodeš lahko uganil vse
karte, katere so s podobo, katere ne. — Na ta
način ločiš tudi lahko vse črne in vse rudeče
karte, ako si zaznamovaš karte ene ali druge
barve.

Potegnjeno karto na duri pribiti.

K temu poskusu je treba vaje in sicer dobre
vaje. Pripravljen imej skrivaj žrebelj, naprimer
dober je žrebljič, kakršen se rabi pri risanju
(Reissnagel). Karte zmešaj in ena izmed navzo¬
čih oseb naj si izbere karto, katero ti da v roko.
Ti je sicer ne bodeš pogledal, pa naglo pritisni
skozi njo žrebeljček, katerega si naprimer lahko
imel pripravljenega med dvema prstoma, pri

4

50

daljšem nohtu na palcu za nohtom, tako da je
bila glava stisnjena za noht, konica pa je stala
naprej in zdaj daj karto spodaj pod druge. Potem
primi vse karte trdno skupaj m glej, da bode
zrebeljček zgoraj in vrzi jih z močjo ob duri.
Žrebelj se bode zapičil v les, ker so ga zabile
ostale karte, a izbrana bode pribita na durih.

Kako se položi dvanajst kart, da se jih v

vsaki vrsti našteje po štiri.

V tri vrste položi devet kart, v vsako vrsto
torej po tri karte; ostale tri karte pa daj kate¬
remu izmed navzočih s prošnjo, naj jih položi
tako, da se jih bo v vsaki vrsti, torej od zgoraj
dol in tudi povprek, naštevalo po štiri. Težko
bode kateri zadel. Položi jih torej ti tako, da
bodeš dal prvo na prvo karto v prvi vrsti, drugo
na drugo karto v drugi vrsti in tretjo na tretjo
karto v tretji vrsti. Ako šteješ zdaj v vrsti od
leve na desno ali narobe, naštel bodeš štiri karte
v vsaki vrsti in ravno tako bode, ako bodeš
štel v vrstah od zgoraj navzdol.

Kako spoznaš po hrbtu črne karte in rudeče

karte.

Karte razdeli na dva kupčka in sicer daj
v enega samo črne, v drugega pa samo rudeče
karte. Prvi kupček vpogni potem nekoliko navzven
(hrbet ven), drugega pa nekoliko vnotraj (hrbet
noter). Karte lahko zdaj zmešaš in ko jih po¬
ložiš na mizo, bode ti prav lahko po lahnem
vpogibu spoznati, katera karta je rudeča in ka¬
tera je črna.

51

Kako položiš na mizo 4 kralje, da se vidijo
le glave.

Karte štirih kraljev položi v čveterokotu
(po črtah kvadrata) tako, da bode spodnjo polo¬
vico prve karte pokrivala gornja polovica druge;
spodnjo polovico druge karte bode pokrivala
gornja tretje, spodnjo polovico tretje bode po¬
krivala gornja četrte karte, a spodnjo polovico
te zadnje bode pokrivala gornja polovica prve
karte. Na ta način bodo videti od vseh štirih
krajev samo glave.

Vse karte navidezno nepogledane po vrsti
imenovati.

Kdo izmed navzočih naj dobro premeša
karte, a ko jih dobiš nazaj, glej, da neopazovan
pogledaš spodnjo karto, katero si zapomniš. Nato
skrij karte za hrbet, daj spodnjo narobe na druge
karte kot zgornjo, pokaži karte z obrnjeno naprej
družbi in jo imenuj. Družba bode mislila, da ima
karte vse proti sebi obrnjene, a nasprotno so le
proti tebi in navzoči vidijo prej spodnjo karto.
Med tem si pa ti videl prihodnjo karto. Ko
skriješ igro zopet za hrbet, položiš to karto, ki
si jo ravno videl, narobe na prejšnjo in jo po¬
kažeš družbi ter jo ob enem imenuješ. Tako lahko
narediš z vsemi kartami; kajti ko si kazal drugo,
videl si že tretjo itd.

Kako se karta v roki drugega navidezno
izpremeni.

Karto, katero si je kdo izbral in si iz igre
potegnil, položi spodaj pod druge. Med tem, ko

4 *

52

jo je držal v roki, namakni s prstom dozdanjo
spodnjo karto nekoliko nazaj proti sebi. Ko
dobiš izbrano karto in jo položiš kot spodnjo
pod igro, stala bo torej njena prednict- nekoliko
nazaj, kar moraš s katerim prstom prikrivati.
Zdaj narediš, kakor bi navidezno dal dotičnežu,
ki je izbiral, spodnjo karto nazaj, rekoč, naj je
ne pogleda, dokler mu ne rečeš. Zdaj lahko pre¬
mešaš karte in narediš ravno isto s katerim
drugim izmed družbe. Tako lahko obdeliš več
oseb. Vsak bode mislil, da ima svojo karto, a
ko jim velevaš pogledati, imel bode vsak celo
drugo. Dal si vsakemu vsikdar le predzadnjo.

Karto na mizi izpremeniti.

Daj karte dobro premešati, med tem pa si
neopazovan zmoči štiri prste leve roke. Ko dobiš
karte nazaj, sprejmi jih z desno, dvigni jih
kvišku, da vidijo vsi spodnjo karto in si jo za¬
pomnijo. Iz desne roke položi karte v levo, poleg
pa pomakni z mokrimi prsti leve roke spodnjo
karto precej nazaj, kar lahko prikriješ z desnico.
Dotičnik, kateremu zdaj rečeš, naj odtegne spodnjo
karto, katere pa ne sme pogledati, ampak jo
mora nepogledano položiti na mizo, potegnil bode
na ta način pravzaprav le predzadnjo; te ni nihče
videl. Kdor je potegnil karto in jo položil na
mizo, naj drži roko na njo. Zdaj lahko ravno
isto narediš z drugim navzočim, seveda moraš
karte sam malo prevzdigniti ali premešati, da
nihče spodnje ne opazi. Potem, ko ima vsak
svojo roko na karti in si je tudi zapomnil, ka¬
tero je po svojem mnenju potegnil, pihni jim
na roke in reci, naj pogledajo. Vsak bode imel

53

v veliko začudenje celo drugo karto pod roko.
Najbolje je, ako se ta poskus izvrši vedno le
z enim navzočim, ker bi se lahko prigodilo, da
bi se katera karta, ki je po mnenju navzočih
že na mizi, ponovila. Ako samo prevzdigneš
drugič in ne mešaš, potem lahko brez skrbi
pokažeš spodnjo karto drugemu in mu velevaš,
naj jo potegne in položi na mizo.

Kako spraviš izmed treh na mizi ležečih
kart srednjo iz sredine, a se je ne do¬
takneš.

Ako položiš tri karte lepo v vrsti na mizo,
spraviš srednjo iz sredine brez dotakljeja tako,
da preložiš eno izmed obeh stranskih kart od
ene strani na drugo.

Kako vržeš igro na mizo, da se površnja
karta sama obrne.

Površnjo karto cele igre pomakni ob široki
strani nekoliko na desno čez druge karte, ka¬
tere držiš na obeh ozkih straneh s palcem in
sredincem. Ako spustiš karte na mizo iz viso-
čine pol metra, obrnila se bode pri padcu po¬
vršnja karta vsled zračnega piha na oni del,
kateri moli čez druge karte.

Skakajoča karta.

Na eno karto izmed igre prilepi konjsko
žimo, katere ne bode nihče izmed družbe opazil.
Karte potem premešaj, a za nohtom kazalca
imej zamašenega nekaj voska. Ko vzameš igro
v roke in pokažeš karto, rekoč, da zna skakati,

54

glej, da si drug konec žime pritrdiš na vosek
za nohtom. Karto položi potem na kakšen
vzvišen prostor na mizi, zapovej: „Ena, dve,
tri!“ in karta bode skočila na mizo, ako le
nekoliko pomigneš s prstom, kar se vidi, kakor
bi s prstom zaukazoval.

Kako vržeš karte v zrak in se te še le na
tleh razlete.

To je edino mogoče, ako povežeš celo igro
z ženskim lasom. Ako je las temnikast in po¬
kažeš karte s hrbtom naprej zbrani družbi, ne
bode se las opazil. Karte vržeš potem v zrak
in razletele se bodo še le na tleh, ker se je
vsled padca pretrgal las.

Kako narediš, da potuje karta po mizi.

Ta poskus se najložje naredi pri luči, ki
pa ne sme biti preveč svetla. Izvrši se pa tako.
Na gumb ob suknji pritrdi temnorumen ženski
las in neopazovano pritrdi pri poskusu, kadar
kažeš družbi karto, drugi konec lasu z voskom
na karto. Ako dvigneš potem roki, kakor bi
zapovedal — dobro je, ako v začetku mahaš ž
njimi, naj drugi vidijo, da ni karta v zvezi z
roko — in greš okrog mize, sledila ti bode
karta po mizi.

Kako obdržiš po udarcu samo spodnjo karto
v roki.

Primi igro pri enem voglu s palcem in
kazalcem tako, da se bode palec dotikal samo

55

skrajnega roba površnje karte, a bode kazalec,
katerega lahko povrh še zmočiš, segal daleč
fs prvima dvema členoma) pod spodnjo karto.
Zdaj reci enemu izmed družbe, naj močno udari
po kartah. Odletele bodo vse, samo spodnjo
bodeš obdržal v roki.

Kako razdeliš štiri karte med tri osebe,
da ni jedila ne dobi več kot druga.

Trije se naj vsedejo v vrsto. Prvemu daj
eno karto, drugemu dve in tretjemu zopet eno.
Razdelil si torej štiri karte med tri osebe. Ker
ima prva oseba eno, tretja tudi eno, nima no¬
bena več kot druga,  ki ima dve.

Kako zadeneš, ali ima oseba v desni ali v

levi roki ravno število kart.

Ravno število menimo tukaj takšno, ki se
da brez ostanka deliti z dvemi. To so toraj šte¬
vila 2, 4, 6, 8, 10, 12 itd. Nasprotno so 1, 3,
5, 7, 9, 11, 13 itd. neravna števila.

Osebi reci, naj vzame v levo roko nekaj
kart in v desno tudi, a ti bodeš zadel, v kateri
roki ima ravno število kart in v kateri neravno.
Ko drži oseba karte, reci, naj natihoma (v duhu)
množi število kart v desni roki s tremi, število
kart v levi roki pa s štirimi; zmnožka naj po¬
tem sošteje in ti pove vsoto obeh. Ako deliš
natihoma to svoto z dvemi in ne dobiš ostanka,
se torej deli popolnoma, tedaj veš, da ima oseba
v desni roki neravno, v levi roki pa ravno
število kart.

56

Trije neločljivi kralji.

Poišči iz igre vse štiri kralje, a enega izmed
njih položi na vrh kart, toda opaziti tega ne
sme nihče. Govori pa le o treh, katere položi
na mizo in jih pokaži družbi. Reci, da veže te
kralje posebno prijateljstvo in so neločljivi, kar
bodeš takoj dokazal. Po teh besedah položi
enega spod, drugega v sredino, a tretjega vrh
kart. Potem reci enemu izmed družbe, naj karte
prevzdigne. Ako razprostreš karte, bodo trije
kralji zopet skupaj. Jeden izmed treh je sicer
drugi, kakor si jih prej kazal, toda nihče ne
bode opazil tega. Ko so se namreč karte pre-
vzdignile, prišel je spodnji kralj na površnjega,
kateri je bil pa itak že na enem.

Kako odbiješ karto pod krono, 'te pa ne.

Na kupico za vino ali pivo položi karto, na
njo pa v sredino krono ali kakšen drugi novec.
Ako odbrcneš karto — s sredincem, katerega
podpreš ob palec in sprožiš — odletela bode
karta, novec pa bo odletel v kozarec.

Kako vržeš igro v zrak in bode vsakemu

navzočemu obvisela karta na nosu.

Ko si bil izvršil s kartami že razne poskuse,
vprašaj: „Kateri izmed družbe zna vreči karte
tako v zrak, da bode vsakemu navzočemu ob¬
visela po ena na nosu?“ — Vsakdo bode pre¬
mišljal in si tri glavo: „Ali je mogoče, da bi bil
kdo tako spreten in bi znal izvršiti?" Vsakdo
pa bode rekel: „Jaz ne znam!“ Naposled bode
družba prosila umetnika, naj on izvrši imeno-

57

vano spretnost. Veliki umetnik pa bode mirno
odgovoril: »Jaz tudi ne znam! Saj nisem rekel,
da znam, ampak vprašal sem samo, ali zna ka¬
teri izmed družbe.”

Uganiti, kaj stoji na karti, ki leži na tleh.

Karte premešaj in reci kateremu navzočih,
naj potegne iz igre eno karto in si jo dobro
zapomni. To karto naj položi na tla in stopi z
nogo na njo. Potem te naj vpraša: »Ugani, kaj
stoji na karti?“ Ti se ravnaš po osebi in rečeš:
»Neumnež, bebec stoji na nji! 1 ' ali pa pri ženski:
»Prismuknjena Urša stoji na nji!“ Seveda moraš
paziti, da poveš tako le onemu, kateri razume
šalo in ti ne bo vzel za zlo takšne besede.
Sicer se pa samo reče: »Anton Breznik (ime
dotičneža se pove) stoji na karti!" Ta poskus,
kakor tudi prejšnji, je torej gola burka.

Kako zlezeš skozi karto.

Ako rečeš, da bodeš zlezel skozi karto, bodeš
stavil lahko kolikor bodeš hotel in nihče ti ne
bpde verjel, ali pa se ti bodo neverjetno posme¬
hovali. Vendar se da izvršiti ta poskus, čeravno
je videti nemogoč. Karto si moraš razrezati in
sicer tako: najprej jo prereži skozi sredo, tako da
bode ostal samo zgoraj in spodaj ozek rob ne-
prerezan, sicer se ti karta razdvoji na dve polo¬
vici. Vsako izmed obeh polovic razreži od no¬
tranje zareze in od zunanjega roba po vrsti, da
se bode dala karta raztegniti in bodeš lahko z
glavo naprej zlezel skozi karto. Sličica na pri¬
hodnji strani ti zadevo razjasni najbolje.

58

Kako se izda karto z dihom.

Spretnež položi na mizo po vrsti tri karte,
katere pozna in tudi ve, kako leže. Izmed družbe
potem si mora jeden izbrati karto, seveda izmed
teh treh in si jo dobro zapomniti. Spretnež pelje
potem dotičnika k šipi na oknu in mu veleva,
naj dihne na njo. V splošno začudenje bode se
karta poznala v dihu na šipi.

Reč je pa ta. Spretnež je položil tri karte
na mizo. Te so mu znane in tudi vrsta, v ka¬
teri so položene, mu je znana. Ako torej navzočih
jeden vzame jedno izmed treh kart in si jo po¬
gleda, ve umetnik tudi, katero si je pogledal.
Prej pa si je bil že pripravil tri šipe. Te ne
smejo biti snažno zbrisane. Na vsako je potegnil
s koničasto leseno palčico po eno karto in njena
znamenja. Najložje se torej dela s kartami brez
podob, ker se te ne dado od vsakega lahko na¬
risati. Med risanjem ne sme roke polagati na
šipo, ker bi se sicer tudi ona poznala ali pa bi
se sploh karta ne videla razločno. Na vsaki
šipi namreč, katera ni snažno obrisana, je malce
prahu, kateri pa se z očesom ne vidi. Pri ri¬
sanju z leseno palčico se odstrani na risanih
mestih prah, a tudi to se ne vidi s prostim

59

očesom. Glavna reč je torej, da se karte in do-
tična šipa za vsako karto zapomnijo in ne za¬
menjajo.

Da je poskus videti tem čarovniški, stopi
spretnež, predno sme dotičnež izmed družbe, ki
je pogledal karto, dihniti na šipo, pred njo, po¬
tegne po zraku z roko, kakor bi šipo „magneti-
ziral“, lahko tudi kaj mrmra ali pa izgovarja
nekaj nesmiselnih besed in potem še le dovoli
dihniti. Dih se na zaprašenih — čeprav ne¬
vidno zaprašenih — mestih s svojo mokroto
bolje oprime, šipa je tam nadihnjena in bolj
kalna, a zarisana znamenja so na prozorni šipi
prav lepo vidna.

Spremenjeni karti.

Vzemi dva asa, enega pikovega in enega
karovega. Potem izreži od drugih kart prav
tanko znamenje kare in pika. Na pikovi as
prilepi z milom prav rahlo, tako da se da lahko
obrisati, karovo znamenje, na karov as pa ravno
tako pikovo znamenje. Kot lepilo so najboljši
milove pene. Potem primi eno izmed kart tako,
da bode podoba asa spodaj in reci kateri osebi,
naj stopi na karto. Med polaganjem obriši pri¬
lepljeno znamenje v roko. Ravnotako naredi z
drugo karto, katero položiš dotični osebi pod
drugo nogo. Potem vzameš prvo karto, katera
je bila, recimo, prej pikov as, a zdaj je izpreme-
njena v karovega, a ko vzameš karto izpod
druge noge, bode tudi na občno začudenje iz-
premenjena. Vsakemu se bode zdelo čudno, kako
si mogel zamenjati karti.

III. Računske spretnosti.

Kako se ugane število.

Reci komu, naj napiše trimestno število,
pod to naj napiše ravno isto število, a tako, da
bodo posamezna mesta v narobni vrsti pisana,
potem pa naj manjše število odšteje od večjega.
Tebi se naj zdaj pove samo zadnjo številko
celega ostanka. Vzemimo vzgled. Število je 533:
napiše se 533 — 335 = 198. Zadnje število je
ostanek, a pove se ti le zadnja številka ostanka,
torej 8. Ti kot računarski spretnik bodeš takoj
vedel povedati celi ostanek, torej 198. — Reč
je ta. Ako odšteješ od trimestnega števila do-
tično število tako, da napišeš mesta v narobnem
redu, bode v ostanku srednja številka vedno 9,
a prva in zadnja številka bodeta v vsoti tudi
vedno 9; če torej vem zadnjo številko v ostanku,
vem srednjo, katera je vedno 9 in vem tudi
prvo, katera da z zadnjo (imenovano) tudi vedno
devet. V gornjem primeru torej: srednja številka
9; zadnja (imenovana) 8; prva torej 9 — 8 = 1.
Ako paje ta številka 0, potem je ves ostanek = 99.

Vzemimo drug primer. Kdo izmed družbe
napiše število 752, to število v narobnem redu

61

je 257; manjše se mora odšteti od večjega, torej
<52 — 257 = 495. Ako ti veš samo zadnjo šte¬
vilko 5 celega ostanka, veš tudi takoj celi ostanek,
ker je srednja številka 9, prva in pa zadnja
dasta pa tudi skupaj 9 (4 + 5).

Ali pa: število je 556; v narobnem redu
se glasi to število 655; manjše se mora odšteti
od večjega, torej 655 — 556 = 099. Imenuje se
ti zadnja številka, tukaj 9; srednja je itak vedno
9 in ker dasta prva in zadnja tudi skupaj 9,
je torej prva številka 0, ali pa celi ostanek = 99.

Kako uganeš število, katero si kdo misli.

Naj si kdo napiše katero, recimo štirimestuo
število, tako da ne bodeš vedel, kaj je napisal.
Zdaj pa naj ravna tako :

1. ) Prva številka napisanega števila mora
se z 2 množiti, če se je torej napisalo število
3582, mora se prva številka 3 množiti z 2, to
da 2 X 3 = 6.

2. ) K dobljeni številki mora se prihodnja
številka prišteti in svota s 5 pomnožiti; torej
6 + 5 = 11, 11 X 5 = 55.

3. ) K zmnožku, ki se je dobil, prišteje se
10, torej 55 + 10 = 65.

4. ) K zadnjemu številu, ki se je ravno
izračunalo, mora se prišteti druga številka, torej
65 + 5 = 70.

5. ) Ta se mora množiti z 10 in k zmnožku
se prišteje tretja številka, torej 70 X 10 = 700,
700 + 8 ‘= 708,

6. ) Zadnja svota, ki se je dobila s prištetjem
tretje številke, mora se zopet množiti z 10
in k zmnožku se prišteje zadnja številka v za-

62

četku napisanega štirimestnega števila; torej
708 X 10 = 7080, 7080 + 2 = 7082.

7.) To število se ti mora imenovati; nati¬
homa odštej 3500 in dobil bodeš pravo, mišljeno
število; torej 7082 — 3500 == 3582.

Kako uganeš ravno število, katero si kdo

misli.

Ravno število, to je takšno, ki se da brez
ostanka razdvojiti (n. pr.: 162, 22, 56, 748 itd.),
mora dotičnik, ki si je mislil število, najprej
množiti s 3, zmnožek deliti z 2 in tako dobljeno
polovico zopet množiti s 3. Potem ti mora šte¬
vilo, ki je dobil, povedati. Ti zdaj natihoma
deli dobljeno število z 9 in količnik pomnoži
z 2 in dobil bodeš število, katero si je drugi
mislil.

Vzemimo primer. Druga oseba si misli šte¬
vilo 20. To število množeno s 3 da 60; polovica
od 60 je 30 in ta polovica zopet množena s 3
da 90. Zadnje število se ti ima povedati. Ti
deliš imenovano število z 9, torej 90 : 9 = 10
in ta količnik, ako ga vzameš dvakrat, pove
ti mišljeno število = 20. Zadel bodeš na ta
način katerokoli ravno število.

Kako uganeš mišljeno število na drug naein.

Nekdo izmed družbe naj si misli kakšno
število, katero si tudi lahko zapiše; število se
mora potem množiti s 4, zmnožek deliti z 2 in
potem zopet množiti najprej s 16 in še z 2.
Ako se ti pove zdaj zmnožek, deli ga natihoma
s 64 in vedel bodeš, katero število je bilo
mišljeno.

63

Številka 37.

Množi število 37 s kakšnim številom arit¬
metične progresije, kakršna števila so: 3, 6, 9,
12, 15, 18, 21, 24, 27, 30 itd. (vsako teh števil
je po vrsti za tri jednice večje od prejšnjega),
in dobil bodeš zmnožek (produkt) iz treh
enakih  številk. Ako številke v zmnožku so-
šteješ, pa dobiš svoto, ki je celo enaka onemu
številu, s katerim si množil število 37. N. pr.

37 X 3 37 X 6 37 X 9 37 X 12 37 X 15
111 ’ 222 ’ 333 ’ 444 ’ " 555 ’

37 X 18 37 X 21 37 X 24 37 X 27 37 X 30
666 ’ 777 ’ 888 ’ 999 ’ 1110 •

Svota zmnožkovih številk pa je:

1 + 14-1  = 3, 2+24-2  = 6, 3 + 3+  3 = 9,
4 + 4 + 4 = 12, 5 + 5 + 5 = 15, 6 + 6 + 6 = 18,
7 + 7 + 7 = 21,8 + 8 + 8 = 24,9 +9 + 9 = 27.

Od 30 naprej s števili aritmetične progre¬
sije množena številka 37 ne da v zmnožku sicer
treh enakih številk, pa svota zmnožkovih šte¬
vilk stopa v aritmetični progresiji naprej. N. pr.:

37 X 33 37 X 36

1221 (1 + 2 + 2 + 1) = 6, 1332 (1 + 3 + 3
37X39

+ 2) = 6, 1443 (1 + 4 + 4 + 3) = 12.

Med 16 števili ono zadeti, katero si je kdo
mislil.

Za vzgled si vzamemo pod črko A  zapi¬
sanih 16 števil in med njimi si izbere nekdo
izmed navzočih število 5.

64

Zdaj se vpraša: „V kateri vrsti je število,
katero si si mislil?" Odgovor bode: »V prvi
vrsti!" Nato se druga vrsta, v kateri ni mišlje¬
nega števila, prepiše neizpremenjena, prva vrsta
pa se napiše na njeni levi in desni strani, kakor
kaže slika pod B.  Piše se namreč tako, da se
z 1 začne na levi, 2 se postavi na desni, 3 zopet
na levi in 4 na desni strani itd.

Nadalje se vpraša: „V kateri vrsti je zdaj
število?" Odgovor bode zopet: „V prvi vrsti!"
Zdaj vem, da je izmed števil 1, 3, 5, 7. Srednja
vrsta se zopet napiše neizpremenjena, njej ob obeh
straneh pa se v isti vrsti kakor prej pod B  na¬
pišejo najprej števila prve in potem tretje vrste.
Začne se z 1 na levi, prihodnja 3 pride na desno,
sledeča 5 zopet na levo in 7 na desno stran. Tako
kaže slika pod C.

In zopet se vpraša: „V kateri vrsti je mi¬
šljeno število? In odgovor bode: „V prvi vrsti!"
Torej je le eno izmed števil 1, 5. Zdaj pa še
enkrat napiši v istem redu kakor do zdaj srednjo
vrsto neizpremenjeno, levo vrsto ob straneh
srednje tako, da se bode pisala najprej leva (1
na levi, 5 na desni, 2 na levi in 6 zopet na
desni) in potem desna in zopet leva in zopet

oo oi oi

65

zopet desna stran, kakor je to razvidno iz sli¬
čice pod D.

Zdaj se vpraša zadnjič: J kateri vrsti je
število, katero si si mislil?" in odgovor bode : „V
tretji vrsti!" Prej si videl, da mora biti le eno
izmed števil 1, 5. Ker ni 1 v tretji vrsti, more
biti edino le število 5. Razume se, da se mesto
dozdaj rabljenih števil vzamejo lahko tudi druga,
samo ravnati se mora ž njimi na navedeni način.

Rojstni dan katere osebe zadeti.

Pomnoži dan dotičnega meseca, katerega je
bila oseba rojena, z 2, k zmnožku (produktu)
prištej število 5, svoto množi s 50 in naposled
prištej še število dotičnega meseca. Vse to naj
izračuna druga oseba zase, a tebi naj pove le
konečno število.

Ako odšteješ od imenovanega števila število
250, tedaj dobiš število, katero ti pove v prvi
(prvih dveh) številki dan in v poslednji (po¬
slednjih dveh) mesec. Naprimer:

Nekdo je rojen6. decembra. Sam naj izračuna:
6 X 2 — 12, k 12 prišteje 5, (12 -j- 5) = 17, to
svoto množi s 50, (17 X 50) == 850 in zdaj še
prišteje število meseca (december je dvanajsti
mesec), torej (850 + 12) = 862. To število se
ti pove in ti izračunaš 862 — 250 = 612. Oseba
je bila torej rojena 612 = 6. decembra.

Oči treh kock, ki so bile vržene, zadeti.

Oči 1. kocke daj zmnožiti z 2, k zmnožku
daj prišteti 5, svoto daj pomnožiti s 5 in k
temu zmnožku prišteti oči 2. kocke. K svoti daj

5

66

prišteti 10, svoto z 10 množiti in k zmnožku oči
3. kocke prišteti.

Zdaj si daj povedati število, katero se je
dobilo. Od tega števila odštej 350 in številke v
ostanku povedo ti število ocij na vrženih treh
kockah. Naprimer:

Kocke so kazale 3, 4 in 6 očij. Oči prve
kocke (3) množijo se z 2 = 6; k 6 se prišteje
5 = 11, 11 se množi s 5  — 55 ;  k 55 se pri-
štejejo oči druge kocke, torej 55 + 4 — 59, k
59 se prišteje 10 = 69, 69 se množi z 10 = 690,
k 690 se prištejejo oči tretje kocke, torej
690 + 6 = 696. To število se ti pove. Od njega
odšteješ 350; torej dobiš 696 — 350 = 346.
346 = 3, 4, 6, torej imaš števila očij vrženih
kock. •

Oči dveh kock zadeti.

Kdo izmed družbe naj vrže dve kocki, šte¬
vilo očij, katero bodete kazali, ne smeš kot ra¬
čunarski spretnež videti. Oči ene kocke daj potem
natihoma množiti z 2, k zmnožku prišteti 5 in
dobljeno svoto zopet množiti, a tokrat s 5. K
dobljenemu zmnožku naj se zdaj prišteje število
očij, katero kaže druga vržena kocka. Skupno
število se ti naj pove. Ko veš dobljeno število,
odštej natihoma 25, a ostanek ti pove s svojima
dvema številkama število očij obeh kock. Vze¬
mimo primer:

Prva kocka kaže 5, druga 2 oči. Druga
oseba vzame natihoma 2 X 5 = 10, k 10 pri¬
šteje natihoma 5 (10 + 5) = 15 to število pa
se mora natihoma zopet množiti s 5 (15 X 5) = 75;
k temu številu se še prišteje število oči druge

67

kocke, torej 75 + 2 = 77. Tebi pove zdaj do-
tična oseba samo število 77. Ti pa odšteješ od
77 natihoma — kako računaš, seveda ne bodeš
povedal; to je tvoja umetniška tajnost — število
25, torej 77 — 25 = 5.2. Tako veš zdaj, da ima
prva kocka 5, druga pa 2 oči.

Kako uganeš število novcev.

*

Kadar hočeš ta poskus izvršiti, daj enemu
izmed družbo nekaj novcev, sam se pa obrni
proč in reci, naj položi novce na mizo v dve
vrsti in sicer tako, da mora biti v gornji vrsti
po en novič več, nego v spodnji. Oglejmo si
zdaj reč na primeru.

Dotičnik je položil, recimo, zgoraj 16, spodaj
pa 15 novčičev. Kakor hitro sta vrsti narejeni,
reče spretnik, naj se vzame od gornje vrste 8
novčičev proč, od spodnje vrste pa toliko, kolikor
je v gornji ostalo. Tudi to se zgodi. »Zdaj vzemi
še gornje vse proč!" reče spretnik naposled,
»ostalo pa jih je sedem!" To mora biti prav,
ker je na takšen nič ostalo pri vsakem poskusu
vedno za 1 novčič manj, kakor si jih rekel prvič
(v tem slučaju 8) odvzeti.

Vzemimo pa v tem slučaju drugi primer.
Ti rečeš, naj odvzame oseba v gornji vrsti 8
novcev. Mogoče pa oseba ni vporabila vseh
danih novcev, ker si misli, da si jih preštel,
predno si jih dal, ali pa si imel neko določeno
število v žepu že pripravljeno. Reče ti torej, da
jih ne more toliko odvzeti, kakor si zahteval.
Dobro! Odrežeš se, ako rečeš, da pa nisi vedel,
koliko jih je in jih bodeš še le uganil. Reci pa,
naj jih zgoraj odvzame 2, kolikor jih v gornji

5 *

68

vrsti ostane, naj odvzame od spodnje vrste,
potem pa naj še ostale v gornji vrsti odvzame
in na mizi bode ostal 1 novčič. Vzemimo poskus
v številih. V gornji vrsti je bilo 6, v spodnji
mora biti za 1 novec manj, torej 5 novcev;
zgoraj se veleva odvzeti 2, ostanek v tej vrsti
je 4, ta se odvzame od spodnje vrste, kjer ostane
(5—4) = 1 in ako se vzame zgoraj ves ostanek,
ostal je na mizi po 1 novec manj, kakor si
prvič rekel odvzeti, torej (2—1) = 1.

Ravno število ali neravno.

Kdo izmed družbe naj vzame v vsako roko
nekaj novcev in sicer tako, da bode imel v eni
roki ravno, v drugi pa neravno število. V ka¬
teri roki ima ravno in v kateri neravno, tebi
seveda ni znano. Zdaj pa ravnaj tako. Število
novcev v desni roki naj dotičnik potihoma po¬
dvoji (vzame dvakrat), k dobljenemu številu pa
naj prišteje število novcev v leyi roki. Vsoto ti
naj pove. Ako je svota neravno število, drži v
desni roki ravno, ako pa je svota ravno število,
tedaj drži v desni roki neravno število novcev.

V levi roki bode seveda nasprotno.

V kateri roki je zlat, v kateri srebril novec.

Kdo izmed družbe naj vzame v eno roko
zlat, v drugo pa srebrn novec, toda oba novca
ne smeta imeti enake vrednosti in sicer mora
biti vrednost enega novca ravno število, druga
vrednost pa neravno število. Zlat naj ima na-
primer vrednost 10 K, Srebrnjak pa 5 K. To
število, katero se drži v desni roki, naj se zdaj

69

natihoma od druge osebe množi s kakšnim ne¬
ravnim številom, recimo s 3, število v levi roki
pa s kakšnim ravnim številom, recimo s 4. Oba
zmnožka naj se potem soštejeta in o svoti obeh
zmnožkov se ti zdaj pove, ali je ravno ali ne¬
ravno število. Ako je svota neravno število, tedaj
je srebrni novec v desni in zlatnik v levi roki,
pri ravnem številu pa je narobe. Oglejmo si
primer:

Desna roka drži zlat (= 10 K), leva pa
srebrn (= 5 K) novec. Število v desni roki se
množi z neravnim številom, torej s 3 (10 X 3) =30;
število v levi pa se množi z ravnim, torej s 4
(o X 4) === 20; svota obeh zmnožkov znaša
30+ 20 = 50; ker je ravno število, je torej zlat
v desnici, Srebrnjak pa v levici.

Ako pa drži desnica Srebrnjak (=5 K), le¬
vica pa zlatnik (= 10 K), da gornji račun:
5 X 3 = 15, 10 X 4 = 40, 40 + 15 = 55. Zadnje
število je neravno, torej je v desnici Srebrnjak
in v levici zlatnik.

Enoliko število.

V vrsto napiši številke od 1 do 9, samo
številko 8 moraš izpustiti. Ako hoče kdo z mno¬
ženjem dobiti v zmnožku samo eno teh številk,
lahko se množi tako :

12345679 X 9, 12345679 X 18, 12345679 X 27
111111111 98765432  24691358

222222222 86419753

333333333 itd.

Ako hočeš dobiti v zmnožek same 4, množi
gornjo vrsto s 36; pri samih 5 v zmnožku množi

70

s 45, pri 6 množi s 54, pri 7 množi s 63, pri
8 z 72, pri 9 pa z 81.

A k o seštevaš številke v zmnožku, dobiš
vsikdar tisto število, s katerim si množil, na-
primer: *

1 + 1 + 14*1 + 1 + 1 + 1 + 1 + 1 = 9, in z 9 si

množil;

2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 2 = 18, in z 18

si množil;

3 + 3 + 3 + 3 + 3 + 3 + 3 + 3 + 3 + 3 = 27, in s

27 si množil itd.

Kako napišeš tisoč s številkami, a brez ničel.

Kako se piše tisoč s številkami, ve pač
vsakdo, namreč z 1 in s tremi ničlami, torej
1000. Kako se piše brez ničel, ne bode kdo
zadel; odvzame se v to svrho 1, da ostane 999
in odvzeta 1 se spremeni v navadni ulomek,
torej v %; tisoč se torej brez ničel piše 999 9 /9-
Tukaj naj še omenimo nekaj. Reci komu,
naj napiše jednajst tisoč jednajst sto in jednajst
s številkami. Marsikdo bode v naglici in nepre¬
mišljeno zapisal 111111: toda to ni prav in se
piše tako-le : 12111, kajti jednajst sto = en tisoč
en sto. Tisoč se prišteje k tisočem = 12 tisoč
1 sto in jednajst.

Kako se naredi iz 4 črt ena.

Kaj ne, to je pač lahko! Tri črte se izbri¬
šejo in ena je tukaj. Toda izbrisati se ne sme
nobena črta. Reč je ta. Na mizo ali tablico na¬
redi 4 navpične črte, tako-le: Glej sliko na pri¬
hodnji strani.

71

torej bolj daleč narazen. Potem pa vzemi kredo
in s pomočjo teh štirih črt naredi „Eno“ v
besedi, torej „Ena“, tako-le:

'ENA

Kako prerežeš kolač s tremi prerezami na
osem delov.

Najprej prereži kolač vodoravno v dve po¬
lovici, v eno spodnjo in eno zgornjo, kateri po¬
lovici pusti drugo na drugi. Potem pa prereži
kolač še z dvema prerezama navskriž od zgoraj
navzdol in imel bodeš osem delov.

Narediš pa tudi lahko tako: Kolač razreži
z dvema prerezama navskriž (skozi sredo) od
zgoraj navzdol. Tako dobiš štiri enake kose.
Ako postaviš te kose drugega na drugega in
prerežeš z ostrim nožem in močno zarezo vse
štiri skozi, dobiš potem gotovo osem delov.

Dokaz, da je polovica od dvanajst sedem.

S kredo naredi na mizo rimsko število XII.
Ako prerežeš s črto to število v dve polovici in
izbrišeš spodnjo polovico, ostala ti bode zgornja,
ki pa je VII = sedem. Torej je polovica od 12
sedem in ne šest. Kaj ne?

Kako je polovica od osem nič.

S kredo napiši na mizo število osem s šte¬
vilko, torej 8; ako izbrišeš gornjo polovico, dobil
bodeš 0.

72

Kako narediš iz 3 čveterokotov štiri.

Poskus se najložje razvidi na sledečih sli¬
čicah. Položi 12 vžigalic tako, kakor kaže prva

sličica; dobil si torej tri čveterokote. Zdaj od¬
vzemi 4 vžigalice gornjega četverokota in na¬
redil bodeš ž njimi 4 četverokote, kakor kaže
sličica druga. Cveterokota a in b  ostaneta torej
celo pri miru.

Kako napišeš števila 1—9 v 9 polj tako, da
dobiš pri soštevanju od zgoraj navzdol,
vodoravno in počez vedno 15.

Naredi se najprej Čveterokot, ki ima 9 polj,
pa opusti se lahko sploh čveterokot in napiše
se števila 1—9 v tri vrste po tri števila drugo
pod drugo. Kadar seštevaš tri števila prve vodo¬
ravne vrste, moraš dobiti 15, ravnotako pri drugi
in tretji vodoravni vrsti; ako pa seštevaš po
vrstah od zgoraj navzdol, dobiš tudi v vsaki
vrsti število 15 in ravnotako pri seštevanju od
enega kota počez v drugega. Kdor si ne ve pri
razdelitvi števil pomagati, bode se ali mnogo
mučil, da bode dosegel svoj cilj, ali pa mu sploh
ne bode šlo izpod rok. Reč je pa sicer zelo lahka.

Najprej se napiše na sredino število 5, v
štiri kote pa se napišejo vsa ravna števila (to

73

so takšna, ki se dado brez ostanka deliti z 2)
in sicer tako, da morata dve si počez v kotu
stoječi dati 10; v ostala 4 polja napišejo se
ostala 4 števila, da se v vsaki vrsti pri sešte¬
vanju dobi 15. Torej:

II II II ^

15 15 15 \°

Kako narediš iz 6 čveterokotov z izbrisanjem
5 stranic.

Najprej naredi v dveh dotikajočih se vrstah
(drugo pod drugo) šest čveterokotov. Ako odbri-
šeš v obeh gornjih kotih po dve stranici in pri
srednjem čveterokotu spodnje vrste spodnjo črto,
ostanejo ti še trije čveterokoti.

Razdelitev dedščine.

Oče je imel 7 sinov, katerim je hotel za¬
pustiti 4900 kron. Toda mlajši sinovi mu niso
dali miru in so ga vedno nadlegovali, naj njim
več zapusti, kakor starejšim. Očetu je bilo to
težko, ker je vse enako ljubil. Ker pa vendar

74

ni imel miru in so bili starejši iz ljubezni do
očeta in iz miroljubnosti zadovoljni, naredil je
ta testament:

Najstarejši sin dobi prvi samo 100 kron in
le eno osmino ostalega premoženja; drugi dobi
za njim 100 kron več kot prvi, torej 200 kron
in tudi eno osmino ostalega premoženja; potem
dobi tretji 300 kron in tudi eno osmino ostalega
premoženja. Na takšen način dobi torej vsak
naslednji sin za 100 kron dedšeine več od prej¬
šnjega in eno osmino premoženja, ki ostane, ko
je dobil prejšnji svoje; zadnji sin dobi ostanek.
Otroci so bili zadovoljni in so se po očetovi
smrti delili po zgoraj navedenem pravilu. Ko¬
liko je dobil vsak?

Odgovor: Oče je bil pravičen in ker je vse
enako ljubil, misleč si, ako so mlajši sinovi
ravno tako marljivi in dobri, kakor so starejši,
bode jim Bog ravno tako pomagal, kakor je
pomagal dozdaj starejšim — dobil je vsak sin
enako visoko svoto, kakor kaže sledeči račun.
Prvi sin : 100 K in 1 osmino ostalega premoženja
(4900 K —100 = 4800 K, 4800 K: 8 = 600 K),
100 + 600 = 700 K; ostane 4200 K;
drugi sin: 200 K in 1 osmino ostalega premo¬
ženja (4200 K - 200 K = 4000 K; 4000 K : 8
= 500 K), 200 K + 500 K = 700 K: ostane
3500 K;

tretji sin: 300 K in eno osmino ostalega premo¬
ženja (3500 K — 300 K = 3200 K; 3200 K : 8
= 400 K), 300 K + 400 K = 700 K;
ostanek 2800 K;

četrti sin: 400 K in eno osmino ostalega premo¬
ženja (2800 K — 400 K = 2400 K, 2400 K: 8
= 300 K), 400 K + 300 K = 700 K;

75

ostanek 2100 K itd. — Vsak sin je torej
dobil po tej razdelitvi enako, torej 700 K.

Ogoljufani krčmar.

17 navihanih dijakov pride v neko kremo
na deželi in si naroči imeniten obed, a povabi
k obedu ob enem tudi debelega in vedno vese¬
lega krčmarja. Vsi se vsedejo za mizo in sicer
v sledečem redu, kakor kažejo črte na spodnji
sličici. Miza je bila podolgasta.

2 3 4 5 6 7 8

i I i II I

-9 - krčmar.

16 15 14 13 12 11 10

Ko seje bližal obed že h kraju, postavi dijak,
ki je sedel na mestu s številom 1, svojo dobro
napolnjeno mošnjo na mizo, pokaže, da je v nji
precej cekinov, potem pa reče: „Danes bo moral
obed plačati le jeden in sicer tisti — gospod
krčmar, vas štejemo seveda v svojo vrsto —
kateri se ne bode plačila oprostil. Oprostili se
bodo vsi po vrsti s štetjem in sicer tako, da
bode vsak sedmi  prost in bode smel odstopiti.
Za moje tovariše sem porok jaz in dam napol¬
njeno mošnjo na mizo. V njej je veliko več ;
kakor iznese obed. Prej pa še hočemo nekaj
kozarcev dobre kapljice izpiti na nas vseh
zdravje, sosebno pa na zdravje našega veselega
krčmarja. ‘

76

Debeli krčmar, ko vidi polno mošnjo, udari
dijaku v roko in je zadovoljen s pogodbo. Brž
veli prinesti 18 steklenic, poleg pa je natihoma
vesel, češ, svota bode danes precej lepa in pri
tako velikem številu bode gotovo med štetjem
katera sedmica zadela njega. Ako bi to ne bilo
mogoče, gotovo bi dijak ne zastavljal lepo
okrogle mošnje, ki se že kakor ravno njemu
smeji.

Zdaj začne prvi dijak : „Ker pogodba velja,
začnem torej šteti in sicer začnem s svojo osebo.
Da pa ne bode kakšne pomote, zahtevam, da
se vsak odstrani iz sobe, kogar zadene pri
štetju število 7.“

Dijak začne šteti, a ko pride do dijaka s
št. 7, zapusti ta plačila oproščen gostilno. Nato
šteje dijak pri št. 8 z 1 naprej zopet do sedem
in dijaka s št. 14 zadene zopet 7; dijak se takoj
odstrani. Naposled odide zadnji dijak, prvi po¬
grabi mošnjo in krčmar ostane sam opeharjen in
jezen v sobi.

Prodajalka s sadjem.

K neki prodajalki s sadjem pride kuharica
in ji odkupi polovico vseh jabolk, katere je
imela v košari. Prodajalka ji da zaželjeno po¬
lovico in še pol jabolka povrh. Kmalu potem
pride neka žena, odkupi prodajalki polovico
ostalih jabolk in dobi od prodajalke še polovico
jabolka povrh. Ko pride kot tretja neka deklica
in odkupi polovico jabolk, ki so ostala še v
košari, da ji branjevka zopet polovico jabolka
povrh. Toda v košari ni zdaj nič. Koliko jabolk

77

je imela branjevka in koliko jih je dobila vsaka
kupovalka?

Odgovor: Omeniti se mora, da ni branjevka
nobenega jabolka rezala na polovico. Imela je
začetkoma v košari 7 jabolk. Račun je torej
sledeč:

1. kuharica : polovico od 7 (= 372 )+ 72  =4

2. žena : polovico od 3 (= 1 72 ) + l k  = 2

3. deklica: polovico od 1 (= V 2 ) + 72 — 1

skupaj 7

Ovčar in njegove ovce.

Nekega ovčarja vpraša mimogredoči sosed :
„Koliko ovac pa imaš? — Ovčar mu odgovori:
„Ce bi imel še eno tretjino in eno četrtino tega,
kar jih imam in še pet več, imel bi jih ravno
sto."

Odgovor: Ovčar je imel ravno šestdeset
ovac, kajti:

imel jih je 60 ovac

ena tretjina od 60 je 20 „

ena četrtina od 60 je 15 „
potem še 5 več 5 „

je skupaj 100 ovac.

Koliko ima vsak.

Prvi reče drugemu: „Daj mi eno krono in
imel bodem ravno toliko, kolikor imaš ti 1 “ —
Drugi pa reče: »Daj ti meni eno krono in imel
bodem ravno dvakrat toliko, kakor imaš ti!"
Koliko je imel kateri?

Odgovor: Prvi je imel 5 kron, drugi pa
7 kron.

78

Oba Arabca in popotnik.

Dva Arabca se vsedeta pod drevo, da bi
se za zajutrek najedla datljev (sadje v jutrovih
deželah); prvi ima 3, drugi pa 5 datljev. Polo¬
žita jih p r ed se, da bi jih v enakih delih po¬
jedla. V istem času pa se približa lačen po¬
potnik in jima ponudi 8 zlatov, ako bi smel ž
njima zajutrekovati. Arabca sta zadovoljna. Ko
so si vsi trije razdelili, da potnik svojih 8 zlatov.
Pri delitvi se Arabca spreta. Ta, ki je bil dal tri
datlje pred se, zahteva tudi tri zlate, rekoč dru¬
gemu: „Ti si dal pet datljev in če dobiš pet
zlatov, imaš itak svoj pravičen denar!" Drugi
Arabec pa pravi, da gre prvemu samo en zlat.
Kateri je imel prav?

Odgovor: Prav je imel drugi Arabec. Kajti
ako so tri osebe pojedle osem datljev, prišlo je
na eno osebo 2 2 / 3  datlja ali pa 8 / 3 . Prvi Arabec
je dal 3 datlje, to je' 9 / 3 , od teh jih je pojedel
s / 3 , torej je prepustil popotniku samo V 3  datlja.
Drugi Arabec pa je imel 5 datljev, torej 15 / 3 ;
ako je pojedel 8 / 3 , prepustil je popotniku sedem¬
krat toliko, kakor prvi Arabec in prav je imel,
ako je hotel imeti tudi sedemkrat toliko plačila.

Nadzornica v zavodu.

V nekem zavodu je bilo 32 deklic, katere
je morala nadzorovati nadzornica, ki pa je bila
slepa. Kakšna smola, kaj ne? Vsakdo ve, kako
se deklice težko nadzorujejo že z gledajočimi
očmi, kaj še le s slepimi! Da bi se zvečer pre¬
pričala vedno, ali so vse doma, postavila jih je
v sobi ob štiri stene — soba je imela obliko

79

čveterokota — tako, da jih je bilo ob vsaki
steni 9. Ker je štirikrat 9 = 36, a so se v kotu
povsod jemale po ena deklica dvakrat vpoštev,
bilo jih je torej vsak večer 4 X 9 = 36 — 4 = 32,
kakor kaže naša sličica.

Nadzornica se je prepričala, da je ob vsaki
steni 9 deklic in bila je zadovoljna, dokler je
niso začele varati. Nekega večera jih je bilo
ob vsaki steni 9, a vendar so manjkale 4 de¬
klice, drugega večera jih je bilo ob vsaki steni
zopet 9 in vendar jih je manjkalo 8, a tretjega
večera jih je manjkalo celo 12 in vendar ni nič
opazila nadzornica. Kako je bilo to mogoče?

Odgovor: Deklice so se postavile na prvi
večer tako, kakor kaže prvi, na drugi večer,
kakor kaže drugi in na tretji večer, kakor kaže
tretji čveterokot.

Umeten most.

Nekje je bil grad, ki je na sledeči prvi sli¬
čici zaznamovan z A,  okrog katerega je bil
5 metrov širok jarek, ki je bil čveterooglat,

3 3 3
3 3

3 3 3

4 1 4
1 1
4 1 4

2 5 2
5 5

2 5 2

80

kakor grad in je zaznamovan z B.  V jarku je
bila prav globoka voda. Prišel pa je popotnik,
ki je imel dva 4 metre dolga hloda in po njih
je prišel črez 5 metrov široki jarek v grad.
Kako je bilo to mogoče?

Odgovor: črez vogel D,  ki je zaznamovan
na drugi sličici, je položil počez prvi hlod, na
katerega je uprl pri sredini drugi hlod, in ga
položil do grajskega vogla, kar je - šlo prav
dobro in prišel je v grad.

Prebrisan prehod čez most.

Popotnik pride do mostu čez reko. Ravno
so začeli most razdirati, da bi naredili novega
in boljšega. Manjkalo je samo nekaj brun in
celo lahko bi bil prišel na drugo stran vode.
Toda reklo se mu je, da sme edino le pod tem
pogojem čez vodo, ako se bode most pred nje¬
govimi očmi podiral. Delavci so si torej brili
burke ž njim in so ga hoteli le zadržati. Kako
bi naj prišel pod takšnimi pogoji čez vodo?
In vendar je prišel čez, kako?

Odgovor: Skočil je na most, tamkaj se je
obrnil in šel nazaj korakaje čez most, katerega
so res zdaj razdirali pred njegovimi očmi.

81

Vojaški novinci.

K nekemu polku je prišlo nekaj vojaških
novincev. Poročnik vpraša nekega podčastnika,
naj mu pove število novincev. Podčastnik pa je
bil šaljiv mož, katerega so častniki radi imeli,
in brž odgovori: „ Gospod poročnik, javim po¬
nižno, da ako bi jih bilo še enkrat toliko in še
polovico toliko in še za četrtino toliko in bi
povrh prišteli še mene, bilo bi nas ravno sto!“
Koliko novincev je bilo torej ?

Odgovor: Bilo je novincev ravno 36, kajti:
bilo jih je 36 novincev

in ko bi jih bilo še enkrat toliko 36 „

in polovica (36 : 2) = 18

in četrtina (36:4) = 9 „

in še podčastnik 1  „

bilo bi 100 novincev.

Koliko jabolk imata?

Prvi deček reče drugemu: „Če mi daš dve
jabolki, imel jih bodem ravno toliko, kot ti!“ —
Drugi pa mu odgovori: „Če mi pa daš ti dve,
imel jih bodem ravno dvakrat toliko, kolikor
bi jih imel potem ti!“ Koliko jabolk je imel
vsak? Odgovor: Prvi jih je imel 10, drugi
pa 14.

Zavit testament.

Oče je zapustil svojim sinovom med drugo
dedščino tudi vse vino v kleti. Sinovi so bili
trije. V testamentu se je glasilo, da mora dobiti
vsak sin enako število polnih, polpraznih in

G

82

praznih sodov, kakor drugi. Ko gredo sinovi
po očetovi smrti v klet, da bi se delili, najdejo
21 sodov. Sedem sodov je bilo polnih, sedem
polpraznih in sedem celo praznih. Kako so se
sinovi delili?

Odgovor: Od sedem polpraznih sodov so
vzeli štiri, zlili so vino skupaj in dobili so 2
polna. Tako so imeli zdaj 9 polnih, 3 polprazne
in 9 praznih sodov in zdaj so se lahko delili.
Vsak je dobil 3 polne, 1 polpraznega in 3
prazne sode.

Čudno soštevanje.

Koliko znese vsota vseh števil od 1 do 50?
Odgovor je: 1275. Toda ne sme se soštevati,
ampak na podlagi množitve mora se priti do
tega števila. Kako je mogoče?

Odgovor: Izračuni se lahko na pamet. Prvo
in zadnje število (1 + 50) da 51, drugo in pred¬
zadnje (2 + 49) da tudi 51, tretje število od
spredaj in tretje od zadaj (3 + 48) da tudi 51
in tako gre naprej 4 + 47 — 51, 5 + 46 = 51
. . . 24 + 27 = 51, da dobimo 25 krat 51;
ako množiš 25 X 51, kar gre tudi na pamet,
dobiš 1275.

Starost družine.

Oče in sin štejeta skupaj 41 let, oče in
dedek 95, vsi trije skupaj pa 100 let. Koliko je
star dedek, koliko oče in koliko sin?

Odgovor: Dedek šteje 59, oče 37 in sin
4 leta.

83

Čudna družina.

V neki družbi je bila družina, ki je štela:
enega dedeka, dva očeta, dve materi, štiri otroke,
tri vnuke, enega brata, dve sestri, dva sina, dve
hčeri, dva oženjena moža, dve omoženi ženi,
enega tasta, eno taščo in eno zetinjo. Pa vendar
je štela cela družina samo sedem oseb. Kako
je to mogoče?

Odgovor: Družina je štela: enega starca z
ženo, ta starec je imel sina z ženo in tremi
otroki, a od teh treh otrok je bil jeden deček,
dva otroka pa sta bili deklici.

Računarski drobiž.

Kmet se hoče prepeljati v čolnu čez vodo
in ima pri sebi volka, kozo in več zeljnatih
glav. Toda čolnič je tako majhen, da jih ne
more vseh naenkrat, ampak le vsakega posebej
s seboj vzeti. Kako naj prepelje volka, kozo in
zelje čez vodo, da ne bode ostal na eni strani
vode sam volk s kozo, pa tudi ne sama koza
z zeljem? V prvem slučaju bi namreč volk požrl
kozo, v drugem pa bi koza pojedla zelje.

Odgovor: Kmet prepelje najprej kozo in
nazaj se pelje sam; nato prepelje zelje, a vzame
kozo s seboj nazaj na prvi breg. Kozo pusti
tukaj, vzame volka in naposled še prepelje kozo.

*

Kako odšteješ od števila 45 število 45 in
ti še vedno ostane isto število 45?

Odgovor: Naredi se tako-le:

6 *

84

9 + 84-7 + 6 + 5 + 4 + 3 + 2 + 1 = 45

1 + 2 + 3 + 4 + 54-6 + 7 + 8 + 9 = 45

8 + 6 + 4 + 1 + 9+7 + 5 + 3 + 2 = 45

*

Ribiči so šli lovit ribe; bila sta dva očeta
in dva sina. Vsi so polovili skupaj tri ribe, a ko
so si jih razdelili na enake dele, dobil je vsak
po eno ribo. Kako je to mogoče?

Odgovor: Bili so trije ribiči, namreč dedek,
oče in vnuk.

*

Oče ima pet sinov, a vsak teh pet sinov
ima eno sestro; koliko otrok ima oče?

Odgovor: Ima jih šest, pet sinov in eno

hčer.

*

Oče podari sinu za vsako dobro nalogo 10 '
vinarjev, za vsako slabo nalogo pa mora očetu
vrniti 5 vinarjev. Pri 20 nalogah ostane sinu
80 vinarjev. Koliko nalog je torej rešil dobro,
koliko slabo?

Odgovor: 12 jih je rešil dobro, 8 pa slabo.

*

Nekdo mora račun poplačati v 10 in 20
kronskih zlatnikih, kateri imajo po 19 mm  in
21 mm  premera (širine), tako da sestavi ž njim
na dolgost ravno 1 meter. Koliko zlatnikov in
kakšne bode rabil, da bode plačal kolikor mo¬
goče najmanj?

Odgovor: Rabil bode 46 malih in 6 velikih
zlatnikov.

*

85

Dve kmetici neseta jajca v mesto. Prva reče:
„Bodi tako dobra in daj mi od svojih jajec 8,
da jih bodem imela ravno toliko kakor ti!“ —
Druga pa odgovori: „Daj mi rajši ti od svojih
5, da jih bodem jaz imela trikrat toliko kot ti 1 “
Koliko jajec je imela vsaka?

Odgovor: Prva kmetica je imela 18, druga
pa 84 jajec.

*

Kako se napravi iz števil 1, 2, 3, 4, 5, 6,
7, 8, 9 število sto?

Odgovor:

9X8== 72 + 7 + 6 + 5 + 4 + 3 + 2 + 1 = 100.

*

Mati pošlje tri hčere na trg, da bi prodale
jabolka. Najstarejša je kot najmočnejša imela
50, druga trideset in najmlajša kot najslabejša
pa 10 jabolk. Deklice so prodajale jabolka po
isti ceni, a ko so razprodale vse, imela je vsaka
enako svoto denarja. Kako so prodajale?

Odgovor: Prodajale so najprej po 7 jabolk
za 2 vinarja, ostala jabolka pa po 6 vinarjev eno.

Prva .. 7 jab.2 v, 3 jab. .. 18 v = 20 v,

druga.. 28 jab. (4X2v) 8 v, 2jab... 12v = 12 v,
tretja.. 49 jab. (7X2 v) 14 v, 1 jab... 6v=20v.

*

Polž bi rad zlezel na 12 palcev visok zid:
ker se mu kakor po navadi zelo mudi, prileze
vsak dan po 3 palce naprej, a vsako noč zdrči
za 2 palca nazaj; kdaj dospe na vrh zida?

86

Odgovor: On dospe deseti  dan zvečer
vrh zida, ker deveti  dan pride 9 palcev visoko,
deseti dan pa tri, 9 + 3 = 12, a ko je na vrhu,
ne drči več nazaj.

*

Dijaki so gledali vojaške novince pri na¬
boru. Izpraševali so se, koliko še manjka temu
ali onemu do dvajsetega leta. Eden izmed njih
pa noče radovednežem naravnost povedati, nego
se jim odreže po ovinkih: „Kadar bodem šest¬
krat toliko star, kolikor sem zdaj, manjkalo mi
bode še toliko do 100, kolikor mi manjka zdaj
do 20 let.“ Koliko je bil dijak star?

Odgovor: Dijak je bil star 16 let in 4 leta
so mu manjkala do 20 let.

*

Na sejem je prignal kmet 100 glav živine.
Ko ga nekdo vpraša, koliko ima posamezne
živine, odgovori: »Ako bi prodajal vole po

5 kron, krave po eni kroni, a ovce po 5 vinarjev,
dobil bi za vso žival ravno 100 kron." Koliko
je torej imel volov, krav in koliko ovc?

Odgovor: Imel je 19 volov, 1 kravo in 80
ovc, kajti:

19 volov po 5 K . . . 95 K

1 krava po 1 „ . . . 1 „

80 ovc po 5 h . . . 4 „

skupaj 100 kron.

*

»Koliko prstov imaš na obeh rokah?“ —
»Deset, kakor jih ima vsak človek. 11  — »Motiš
se, dragi! Položi tukaj le obe roki na mizo in

87

dokazal ti bodem, da jih imaš jednajst!* — „To
na noben način ni mogoče!“

„Da, celo mogoče je! Le štejva prste naj¬
prej po vrsti naprej. Eden, dva, tri . . . deset!
Zdaj pa štejva nazaj, kakor so po vrsti: ta je
deseti, ta deveti, ta osmi, ta sedmi in ta šesti;
na drugi roki imaš jih pet, torej imaš skupaj
šest in pet prstov, kar daje vendar jednajst.
Ali ne verjameš?"

„Hm, hm, Res je čudno! Deseti, deveti,
osmi, sedmi in šesti prst na eni roki, na drugi
pa pet, jih je res skupaj jednajst."

*

Kako napolniš z eno vrečo žita dve, a
bode druga ravno tako velika kot prva?

Odgovor: Vreča se postavi druga v drugo.

*

Kateri ljudje imajo ob svojem rojstvu toliko
nog, kolikor je dni v tistem letu?

Odgovor: Tisti ljudje, ki so rojeni 2. januarja.

*

Prijatelju sem dolžan 4 krone. Pogodiva se,
da mu vrnem vsak teden nekaj. Prvi teden 2
kroni, drugi teden 1 itd., torej vsak teden po¬
lovico manj; kdaj bod9 dolg izplačan?

Odgovor: Nikoli! Saj se že pri 25 v. ne da
popolna polovica izplačati.

*

Neki kmet ima v hlevu ovce in gosi. Glav
je 35, nog pa 94; koliko je ovac in koliko gosi?

Odgovor: V hlevu ima 12 ovac in 28 gosi.

88

Neki dobrotnik daruje revežem 860 kron.
Pri delitvi so izračunali, da bi dobil, ko bi bila
dva berača manj, vsak dve kroni več. Koliko
revežev je bilo in koliko je dobil vsaki?

Odgovor: Revežev je bilo 20 in dobili so
po 18 kron; ako bi bilo pa 18 revežev, bil bi
dobil vsak 2 K več, torej 20 kron.

*

če bi se peterim ljudem postavilo v skledi
pet jajec na mizo, kako bi mogel vzeti vsak
po eno jajce, da bi nazadnje še vendarle ostalo
jedno v skledi?

Odgovor: Zadnji vzame skledo z jajcem
vred; tako se je razdelilo pet jajec med petero
ljudi in jedno jajce je ostalo še vendarle v
skledi.

IV. Burke in šaljivi poskusi.

Kako je mogoče vzeti denar izpod klobuka,
ne da bi se dotaknil klobuka?

Položi kakšen denar na mizo, pokrij ga s
klobukom in reci, da ga bodeš vzel izpod klo¬
buka, ne da bi se zadnjega dotaknil; sezi nato
pod mizo, kakor bi hotel denar v roko poloviti,
potrkaj na mizo in reci: „Ena, dve, tri, prestol
marš!“ Zdaj lahko rečeš, da je denar izginil.
Gotovo bode kakšen radovednež vzdignil klobuk
in če bi se to ne zgodilo, poprosi koga, naj
vzame klobuk proč. Kakor hitro se pa to zgodi,
moreš denar vzeti z mize, ne da bi se bil do¬
taknil klobuka.

Najboljši skakač ne more preskočiti slanine
bilke.

Skakaču se stavijo ti-le pogoji: kolen ne
sme celo nič upogniti, pa tudi telo mora ostati
negibno.

Ložje pa je še, ako se položi slamna bilka
ob steno in skakač je ne bode mogel preskočiti.

90

Dve osebi, ki stojita komaj 10 cm  narazen,
ne moreta se dotakniti.

#

Prvi osebi reci, naj stopi ven pred duri in
naj stoji tamkaj celo mimo; potem zapri duri
in znotraj k durim postavi drugo osebo. Ako
rečeš, naj se obe dotakneta, ne bodeta se mogli,
čeprav sta komaj 10 cm  narazen. ** f|

Stavo za'denar dobiti.

Komu izmed družbe se reče, naj ti da
srebrn novec. Nato greš staviti, da oseba ne
bode mogla na tri vprašanja odgovoriti z od¬
govorom: „Moj srebrni novec!“ Kot stava za¬
pade ti denar, ki ga držiš v roki. Nato pokaži
osebi novec in vprašaj: „Kaj je to?“ — Od¬
govor bode: „Moj srebrni novec.” Zdaj se delaj
začudenega in reci: „Vi že ja poznate vprašanja?
Kaj mi date, ako zgubim stavo?” — Odgovori
oseba: „Moj srebrni novec!” tedaj si stavo dobil
in zahvališ se prav lepo za denar. Ako se ti
pa odgovori: „Nič ne dobite!" shrani tudi denar,
ker si tudi zdaj dobil stavo. Oseba namreč ni
odgovorila: „Moj srebrni novec!” kakor bi

morala reči.

Pri odprtih durih ne moreš vreči kakšne
reči skozi duri.

Tisti, kateri bi imel vreči, naj se postavi
kakšne štiri korake od duri, tako da bode
gledal v sobo. Samo glavo sme obrniti na levo
stran in pogledati proti durim, truplo pa mora
ostati pri miru. Zdaj se mu da v desnico kakšna
reč, ki se ne stre in to naj vrže pri durih ven.

91

Sicer se mu bode zdelo to prav lahko in tudi
drugim se bode zdelo tako. Toda reč se ne
bode dala izpeljati in predmet bode odletel
vedno kam drugam. Da se ti posreči, moraš
predmet vreči tako, kakor bi ga hotel dva do
tri korake proti desni strani pognati v steno.

Kako narediš s tremi Srebrnjaki križ.

Ti vprašaš pričujoče, kako se naredi na
mizo s tremi Srebrnjaki križ. Trudili se bodo
zastonj. Potem, ko ne more nobeden rešiti vpra¬
šanja, vzemi vse tri Srebrnjake med palec in
kazalec ter naredi ž njim na mizo znamenje
križa.

Trije koščki kruha.

Pazite! Tukaj na mizo denem tri klobuke.
Pod vsak klobuk sem dal po en košček kruha.
Zdaj vzamem košček za koščekom izpod klo¬
buka in snem vse tri kosce. Ste li videli? Kaj
ne? Toda glejte! Začaral bom kosce in kmalu
bodo vsi trije pod mojim klobukom, katerega
položim tukaj na mizo. Kako se bode to zgo¬
dilo? Ali ve kdo?

Odgovor: Klobuk bodem djal na glavo.

Kako daš komu kaj v roko, kar vsi vidijo,
le dotičnik ne.

Ako si zgovoren in znaš celo stvar zasukati
na važno stran, primi dotičnika za roko in daj
mu lastno uho v pest.

92

Kako ne more kdo sam vstati.

Katerega izmed družbe posadi na stol,
njemu nasproti vsedi se tudi ti. Zdaj naj poskusi
sam,vstati. Kakor hitro vstane on, vstani tudi
ti. če ne pride še na šalo in reče: „Saj sem
vendar sam vstal!" odgovori mu: „Ne, ker sem
vstal tudi jaz.“

Kako se ne more lonec s sekiro na mizi
ubiti.

Ako stori tako, izgubi stavo, ker je stal
pred mizo. Stavo bi dobil, ako bi stopil na mizo,
ter potem s sekiro razbil lonec.

Kako pobereš po hiši orehe, akoravno si
v sredi hiše naredil krog okoli sebe in
ga ne bodeš prestopil.

Ta poskus je videti nemogoč, a je vendar
prav lahek. Po hiši vrzi par orehov, da se raz-
lete po kotih in naznani umetnost pričujočim,
ki so radovedni, kako bodeš reč izvršil. Nato
stopi v sredino sobe, pokaži kredo in reci, da
si bodeš naredil krog (ris) okoli sebe, katerega
ne bodeš prestopil. To narediš tako, da potegneš
ris sebi okrog pasu in ko bodeš pobiral orehe,
vendar ne bodeš prestopil kroga.

Kako se da iz dobro zamašene steklenice
piti vino.

Nihče ti ne bode verjel, da bi bilo to mogoče.
Izmed steklenic poišči si takšno (buteljko), ka¬
tera ima na znotraj vtisnjeno dno. Steklenico

93

prav dobro zamaši, obrni jo, vlij v doblino ste¬
klenice vina in ga izpij. Tako si pil iz dobro
zamašene steklenice.

Kako dobiš iz ene roke v drugo katerikoli
predmet, čeprav držiš roki stegnjeni
od sebe.

Predmet, katerega si držal v eni roki, po¬
loži na mizo, obrni se in poberi ga z drugo
roko. Tako ostaneta roki celo mirni in stegnjeni.

Kako se potegne skozi luknjo za gumb
(gumbnico) vrvica, katero drži na obeli
koncih druga oseba in ti se vendar
rešiš vrvi, ne da bi jo prerezal.

Skozi gumbnico na suknji potegni vrv,
katere oba konca naj kdo izmed družbe trdno
drži. Ti rečeš, da se bodeš rešil vrvi in je vendar
ne bodeš prerezal. Držala pa bode bržčas oseba
že zaraditega tako trdno, ker se bode bala, da
ji bodeš kateri konec vrvi izvil iz rok. Tega ti
pa ni storiti. Sleci samo suknjo in prost si vrvi.

Kako dve osebi ne moreta prižgati luči.

Dve osebi naj poklekneta na tla tako daleč,
da se bodeta še iahko dotikali s stegnjenima
rokama. Ena naj ima v roki gorečo, druga pa
ugasnjeno svečo. Osebi smeta klečati le na eni
nogi, drugo nogo pa si morata s prosto roko
držati nad tlemi. Obe se bodeta prej prevrgli,
nego bodeta prižgali luč.

94

Celo družbo posaditi tako, da sedi vsak drug
drugemu na kolenih.

Prvi izmed dražbe naj se vsede na vogel
stola. Njemu na kolena naj se vsede dragi, temu
tretji itd., dokler ne sede vsi. Vendar se mora
pri sedanju gledati, da se naredi krog. Zadnji
mora priti za prvim tako, da se mu lahko ta
vsede na kolena, stol pa se umakne. Pri umi¬
kanju stola se ima previdno ravnati, sicer sede
vsi na tleh.

Kako se položi na nož, kije zapičen v steno,
novec, katerega ne more kdo drugi
odbrcniti.

V visokosti tistega, ki bi naj odbil novec,
zapiči se v steno nož, in na koncu roča se po¬
loži novec. Zdaj se mora dotičnik z desno roko
prijeti za levo uho (z dvema prstoma), levo roko
mora vtakniti skozi upognjeno desno, levo oko
mora zatisniti, potem se nožu približati in sku¬
šati z levim kazalcem odbrcniti novec. Dolgo se
mora truditi, predno se mu bode posrečilo in
povzročal bode mnogo smeha.

Kako ne morejo 4 osebe odnesti stola.

Ta poskus povzroča mnogo smeha. Štiri
osebe se morajo postaviti k štirim nogam stola
tako, da počenejo prav nizko, sežejo z rokama
od zadi med nogama skozi in primejo vsaka
svojo stolovo nogo. Mnogo smeha povzroča ta
poskus zato, ker kakor hitro se hoče katera
izmed štirih oseb premikati, potegne druge na
kup, da se prevržejo. Še bolje je, ako so tri
osebe in imajo stol na tri noge (trinožnik).

95

Kak« narediš, da nima oseba, katero si
poslal iz sobe, ko pride nazaj, nobene
glave več.

‘Ta burka se naslanja na besedo več. Pošlji
enega izmed družbe iz sobe in ko pride nazaj,
imel bode eno glavo in nobene več.

Kako ne more oseba pobrati predmeta, ki
leži pred njo na tleh.

Postavi osebo ob steno tako, da se bodo
obe peti in obe meči (pod kolenom zadi) tesno
pritiskali k steni. Oseba se na ta način ne more
skloniti naprej.

Kako pihneš od 4 koščkov papirja samo
tri proč.

Nagovori družbo, razeesaj kosec papirja na
4 koščke, položi jih na odprto dlan in reci, da
bodeš pihnil po vseh koščkih, a bodo odleteli
samo trije. Cela reč je gola šala, ki vodi gle¬
dalce le za nos. Kadar pihneš namreč, položiš
na košček, katerega ti je kdo drugi pokazal,
da naj ostane na dlani, kazalec druge roke in
tako bodo odleteli trije koščki, oni pod prstom
pa bode ostal.

Kako skriješ luč, da jo vidijo vsi, samo
eden ne.

Ako rečeš v družbi, da bodeš skril luč tako,
da jo bodo vsi videli, le eden ne, bodo vsi za¬
čudeni. Nato vprašaj, kateri izmed družbe naj

96

bode tisti, ki je ne bode videl. Postavi mu zdaj
luč na glavo in gotovo je ne bode videl, drugi
pa vsi.

Kako se ne more prstan mirno držati.

Daj komu v roko dolg las, da ga prime
na enem koncu z dvema prstoma; na drug
konec priveži prstan. Oseba naj drži prstan
tako, da bode visel v prazen kozarec. Vsled
utripanja žil bode se jel prstan gibati in bode
naposled udaril celo ob kozarec.

Kako se more kakšna ^številka v temi
uganiti.

Na mizo si daj s kredo napisati kakšno
število in reci, da ga bodeš v temi uganil. Podaj
se v kot, dokler kdo ne napiše številke, ti si
pa mirno prižgi smodko. Ko se je luč odvila
in odnesla v kot, stopi mirno k mizi in si raz-
sveti številko z žarečo smodko.

Kako vzameš denar izpod kozarca vode,
da tega tvoj tovariš videl ne bo.

Pod kupico z vodo je denar in stavita
lahko s tovarišem, da ne bode videl, kdaj bodeš
vpričo njega vzel izpod kupice denar. Posodo
z vodo pograbi in mu vlij vodo v obraz. Med
brisanjem, katero se bode zdelo tovarišu gotovo
potrebno, spravi denar.

V. Razni poskusi.

Kako narediš, da skače novec v kozarcu.

Za ta poskus, ki prav imenitno vara gle¬
dalce, posluži se prav dolgega, najbolje svetlo-
rumenega ženskega lasu. Potem se vzame ne¬
koliko voska, pomočenega s terpentinom in las
■18 z enim koncem pritrdi za noht kazalca na
desni roki. Na drugi konec lasu pritrdi ravno
tako z voskom manjši novec. Ta novec skrij
med kazalec in sredinec (v kot obeh prstov)
desne roke. Nato stopi naprej in naprosi iz družbe
kakšen novec, seveda takšnega, kakršnega imaš
pripravljenega. Izprošen novec vzemi z levo roko
m ga daj le navidezno v desno roko. V resnici
pa ga obdrži v levi, a nasprotno vzemi skritega in
?a položi v palec in kazalec desne roke. Godi
se to med govorjenjem in obširnim pripovedo¬
vanjem, kako bode moral novec na povelje
skakljati po kozarcu, da se pozornost gledalcev
odvrača kolikor mogoče od rok. Prilepljen novec
v rzi potem v kozarec, odstopi od mize za pri¬
merno oddaljenost, zapoj kakšno šaljivo kitico
in igraj s prsti kakor po mizi. Kakor bodeš v
taktu igral s prsti k pesmici, tako bode novec

7

98

skakljal, ker ga bode las tezal. — Čez nekaj
časa seži v kozarec, vzemi ven novec in ga
navidezno položi v levo roko. V resnici pa ga
obdrži v desnici, kar se prav lahko prikrije z
gibanjem roke, z levico pa daj izposojeni novec
nazaj svojemu lastniku. V istem času si imel
priložnosti dovolj, da si kakor iz navade segel
z desnico v žep in odstranil novec, las in vosek.

Kako narediš, da ti izgine novec z dlani.

Na noht srednjega prsta (od zunaj) pritrdi
si v naglici nekoliko s terpentinom pomešanega
voska, katerega imaš kje na mizi pripravljenega;
ako se z upognjenimi prsti — med govorom

— nasloniš ob mizo, pritisneš prav lahko s sre-
dinčevim nohtom ob vosek in ta je pritrjen. V
dlan položi nato kolikor mogoče majhen novec

— za gledalce nima pomena, ali je novec majhen

— in naredi pest. Istočasno pritisni sredinčev noht
ob novec, kateri mora biti bolj ob gornjem delu
dlani, sicer ne prideš z nohtom do njega in
novec se bode prijel ob noht. Potem zavihti
roko, kakor bi kaj vrgel v zrak in jo od strani
zamahni z odprto dlanjo naprej. Dlan bode
prazna in nihče ne bode videl prikrit novec. Da
ne bodeš preveč mahal, je umljivo, sicer zavržeš
res novec.

Zamenjana novca.

Dva enaka novca iz brona in dva enaka
novca iz srebra ali niklja izberi tako, da bodo
imeli vsi štirje enako velikost. Na vsak bronast
novec daj pribiti srebrnega, da dobiš dva novca,
ki sta oba po eni strani srebrna, po drugi strani

99

pa bronasta. Kadar ju rabiš, daj enega v levo
roko s srebrno polovico navzgor, drugega pa v
desno roko z bronasto polovico navzgor in oba
pokaži navzočim. Potem zapri rahlo dlan, za¬
mahni z desnico in potem z levico po zraku,
kakor bi vrgel novca iz ene roke v drugo, a
poleg ju obrni, kar gre pri mali vaji prav lahko.
Ko odpreš dlani, bodeta videti oba novca za¬
menjana, kakor bi bila res skočila iz ene roke
v drugo.

Umetnost z denarjem.

Položi na kosec papirja dvajsetvinarski
novec, potegni okrog njega črto (krog) in ga
izreži. Nato reci kateremu izmed navzoče družbe,
naj spravi skozi malo odprtino petkronski novec,
tako da ne bo papirja raztrgal. — Izvrši se pa
to tako: Zloži papir enkrat čez sredino odprtine,
položi med gubo prsta kazalca in pregani papir
nalahno navzgor. Petkronski novec se da potem
lahko preriniti skozi odprtino, ker je na naveden
način postala elipsa, (t. j. jajčna oblika kroga.)

Novec, ki se ne da prijeti.

Na konec kazalca položi novec in reci ka¬
teremu iz družbe, naj odpre dlan tako, da bode
brbet roke zgoraj in kadar bodeš štel do: „Tri 1“
in mu potisnil novec v dlan, naj ga naglo zgrabi.
Ge bode počasen, ga ne bode dobil. Ne dobi ga
pa tudi pri največji naglici. Ko namreč butiš s
prstom pod dlan, buti s praznim sredincem, novec
pa polovi s palcem in kazalcem. To bodeš lahko
Večkrat naredil, ker se malokdaj pride na sled
nedolžni goljufiji.

7 *

100

Gibajoč novec.

Na mizo pogrni obrisalnik (servijeto) in
položi nanj novec. Ob obeh straneh položi poleg
novca po en nož, na noža pa postavi nad novec
svečnik. Poglej potem, katera nit je na tvoji
strani tista, ki gre skozi servijeto pod novcem.
Ako začneš nato s prstom praskati po dotični
niti proti sebi, začel se bode novec polagoma po¬
mikati izpod svečnika in se bode gibal proti tebi.

Z zavezanimi očmi zadeti odbrani novec.

Sicer je reč nekoliko neverjetna, vendar je
lahka. Na mizo položi 3 do 5 novcev in si daj
oči trdno zavezati. Ko se je to zgodilo, reci,
naj vzame kdo izmed navzočih en novec proč
in ga naj nekaj časa drži v zaprti pesti. Druge
novce pa reci dejati v klobuk in jih nekaj časa
pretresavaj. Potem naj dotičnik vrže odbran
novec v klobuk, katerega si bil že postavil na
mizo. Ti sežeš v klobuk, potipaš novce in takoj
zadeneš in pokažeš pravega. Kako pa?

Novec, kateri je bil odbran, bil je nekaj
časa v topli roki in se je dobro segrel. Da se
je dobro segrel, pretresaval si ostale novce v
klobuku, ob jednem pa si jih vsled piha, ki
nastane po pretresavanju, tudi nekoliko ohladil.
Ko torej sežeš v klobuk, poznaš takoj po to¬
ploti pravi novec. Seveda se razume, da se mo¬
rajo novci ločiti vsaj po letni številki in to je
najbolje, kar . dela izvršeni poskus še čudo¬
vitejši.

Krona obtiči navidezno na čelu.

S trohico smolenega voska pritrdi si srebrni
kronski novec na konico drugega prsta in jo

101

močno pritisni za nekaj časa kateremu izmed
navzočih na čelo. Potem pa umakni roko od
strani in skrij objednem krono v pest, da je
prevarani ne vidi. Ta ima še vedno čut. da mu
tiči krona v pritisnjeni koži. Zdaj mu reci, naj
si krono otrese in res bode na občo veselost
navzočih začel otresati glavo.

Kako je izginil novec.

Jednega izmed navzočih prosi, naj stegne
odprto dlan naprej; brž mu pokaži novec in
reci, naj ga prime, kadar bodeš seveda z na¬
glico ž njim trikrat potipal njegovo dlan. Ako
ne bode dovolj nagel, bode novec izginil.

Novec vzameš med palec in kazalec desne
roke in štoješ počasi do tri. Vsakokrat dvigneš
roko nad glavo in jo potem z naglico zavihtiš
nad dlan in potegneš z novcem po dlani. Ko
zavihtiš tretjič, takrat, ko bi imel dotičnik pri¬
jeti, nimaš več novca v roki, ker si ga spretno
položil na glavo med lase ali pa ga z voskom
(smolenim, terpentinovim), ki je bil na novcu
pripravljen, in s pomočjo kazalca naglo pritisnil
na glavo. Ker se odstraniš tako, da gledaš
družbi v obraz, ne bode nihče nič opazil, ako
si dovolj spreten. Pozneje si lahko novec o pri¬
ložnosti, ko te nihče ne vidi, odstraniš.

Kako dvigneš s moža^sanio s prsti.

Poskusi brez priprav kratkočasijo najbolj
dolge zimske večere. Tak poskus je tudi sledeči.
Pet oseb stopi k možu, ki še zna tehtati do
70 kg.  Dve osebi položita kazalec in sredinec
desne roke — samo ta se sme rabiti, ker je

102

primeroma veliko čvrstejša od leve — vsaka
pod en čevelj in sicer v zarezo med peto in
drugim stopalom, kjer se tudi edino da. Tretja
oseba položi kazalec desne roke pod komolec,
četrta pod komolec druge roke trdno in s skrče¬
nima rokama stoječega moža, ki se ima dvi¬
gniti, peta oseba pa položi svoj desni kazalec
možu pod brado. Potem se zapove: „Ena, dve
— tri!“ in na zadnje povelje mora vsak jednako-
merno napeti moč dotičnega prsta (ali obeh
pri osebah, ki drže pod nogo) in poskus se
bode posrečil. Je pa tudi lahko umevno. Sedem
prstov je in če tehta mož, recimo, 70 kg , tedaj
pride na en prst teže okrog 10 kg,  kar gotovo
ni preveč.

Kako vidiš v ogledalu več nosov in oči.

Na ogledalo postavi drugo tako, da bode
stalo na njem celo navpično in pravokotno.
Ako se tako pogledaš v ogledalo, videl boš svoj
navadni obraz. Ako pa nagneš pokončno ogle¬
dalo do kota 80°, videl bodeš obraz brez čela
in nosu, ako pa nagneš do kota 60°, videl bodeš
v svojem obrazu 3 nosove in 6 očij. Kakor na¬
gibaš pokončno ogledalo, tako se izpreminja tudi
obrazna slika in včasih je skoraj grozna.


VI. Zastavice.

Komu zelena kapa do ušesa klapa? — (Le¬
šniku zeleni ovojek.)

*

Kdaj začnejo ženice pšenico žeti? — (Kadar
pridejo na njivo.)

Kdo je dober, Se je hud? — (Pes.)

*

Katera ptica je golobu najbolje podobna? —
(Golobica.)

*

Kdo lahko gre, ako se mu naloži težko
breme, a se takoj ustavi, ako se mu teža sname?
- (Ura.)

*

Gledala sta se dva brkata, oba repata, pa
sta se drug drugega bala. Kdo sta? — (Pes in
mačka.)

*

Belo je, sir ni; repato je, miš ni; sol liže,
koza ni; grize, a pes ni. Kaj je to? — (Redkev.)

*

104

Katere kose ni potreba nikoli brusiti? —
(Smrtne kose.)

*

Kateri vrat se z nogo giblje ? — (Kolovrat.)
*

Kdaj je na ladji najbolj varno? — (Kadar
je na suhem.)

*

Tri noge na rudečem bregu; kaj je to? —
— (Ponev na ognju.)

*

Kaj je močnejše od zemlje? — (Motika, ker
jo kopa.)

*

Ni človek; a v človeški obleki hodi. Kdo
je? — (Bolha.)

*

Kaj je v cerkvi nepotrebno? — (Streha nad
prižnico.)

*

V čim sta si podobna jezični doktor in pa
kolo? — (Oba je treba mazati.)

*

Kdo ni bil rojen, pa je umrl? — (Adam.)

*

Zakaj kozarce umivajo? — (Ker jih prati
ne smejo.)

*

Kaj je prej, mož ali brada? — (Mož je za
brado.)

*

105

Pet krav za desetak, po čem pride ena k
dragi? — (Po parkljih.)

*

Kdo nosi svojega gospoda in gospod nosi
njega? — (Črevelj.)

*

Veliko oči imam, pa vendar ne vidim nič;
iz vsakega očesa mi raste rep; kdo sem? —
(Krompir.)

*

Katera žival je najmočnejša? — (Polž, ker
nosi sam svojo hišo.)

*

Vem za ženo, ki ni bila rojena ter je njen
sin prej sesal, nego mati? — (Eva).

*

Zakaj ima mlinar bel klobuk ? — (Zato, da
se pokriva.)

*

Kdaj sejejo kmetje repo? — (Nikdar, ker
sejejo vedno le repno seme.)

*

Katero oko bi človek najložje pogrešal? —
(Kurje oko.)

Kdo hodi pod vodo, pa vendar ni moker?
— (Tisti, ki nese vodo na glavi.)

*

S čim se cerkve pokrivajo ? — (Z nič, ker
jih vidimo.)

*

106

Koliko jajec moreš na tešče pojesti? —
(Samo eno.) •

*

Kakšnih kamnov je največ v Dravi? —
(Mokrih.)

*

Katerega meseca klepečejo babe najmanj?

— (Meseca februarja, ker ima samo 28 dni.)

*

Kateri mesec pa je najkrajši? (Maj, ker se
piše s tremi črkami.)

*

Belo je, pa ni sneg; črno je, pa ni črnilo;
zelenkasto se blišči, pa ni trava; rep ima, pa ni
krava; kaj je to? — (Sraka.)

*

Kje so žemlje večje, v Celju ali v Ljub¬
ljani? — (Tam, kjer za eno največ testa vzamejo.)
*

K mizi gre sito, od mize lačno; kaj je? —
(Skleda.)

* *

Katera pijača je najmočnejša? — (Voda
ker goni mlinska kolesa.)

*

Katere reči solnce pod milim nebom m
more obsijati? (Sence.)

*

Kje sedijo ženske, kadar gredo v toplice?

— (Kadar gredo, nikjer.)

*

107

Kdaj zajca zobje bole? — (Kadar ga pes
ugrizne.)

*

Kadar je polno, je tako težko, kakor prazno,
kadar pa je prazno, je pa tako težko, kakor
če bi bilo polno? — (Kovaški meh.)

*

Na kateri cesti ni nič kamenja? — (Na
rimski cesti.)

*

Kdaj skazujemo peči več časti, poleti ali
pozimi? '— (Poleti, kajti pozimi ji kažemo
hrbet.)

*

V čem sta si osel in dan podobna? —
(Oba se rodita siva.)

*

Kaj pomaga enemu na noge, drugega pa
vrže? — (Vino.)

*

Kdo ima šest nog, hodi pa po štirih? —
(Jezdec.)

*

Kaj je čez dobro vest in čez zdrav život?
— (čez dobro vest ni nič, čez zdrav život je
pa koža.)

*

Kdaj začnejo mlade race plavati? — (Kadar
jim zmanjka dna pod nogami.)

*

Zakaj nove hiše zidajo? — (Zato, ker stare
hiše nimajo mladih.)

*

108

Koliko žebljev potrebuje dobro podkovan
konj? — (Nobenega.)

*

Kaj je sveti zakon? — (Z medom pomazan
križ, a ko se med odliže, ostane sam križ.)

*

Kdaj je osel tako rigal, da ga je ves svet
slišal? — (V Noetovi barki.)

*

Kateri zajec se nobenega psa ne boji? —
(Leseni, s katerim si čevlje sezuvamo.)

*

Kateri svetnik je na oltarju najmodrejši?

— (Tisti, ki ima v roki zaprto knjigo, ker že
vse na pamet ve.)

*

Kadar je sit, kriči, kadar je lačen, pa molči;
kdo je to? — (Mlin.)

*

Kdo govori brez ust in jezika? — (Pero.)

*

V temi bedi, podnevi spi; kdo je to? —
(Sveča.)

*

Oče stoji, mati kleči, otroci vise; kaj je to?

— (Kol, trta, grozdje.)

*

Kdo je Bogu služil, nič zagrešil, pa vendar
ni v nebesa prišel? — (Osel, na katerem je
Kristus jezdil v Jeruzalem.)

*

109

Kje ima vol največ mesa? — (Pod kožo.)

*

Kdo ima v cerkvi največ oblasti? — (Muha,
ker sede, kamor hoče.)

*

Kdaj je krava zunaj in znotraj kosmata?

— (Kadar na pragu stoji.)

*

Ko gre, je on, ko pa stoji, je ona; kaj je
to? — (Dež, voda.)

*

Kateri svetnik ima tri brade? — (Sv. Peter,
eno svojo, dve na ključih.)

*

Kdaj ni bil Kristus ne v nebesih in ne na
zemlji? — (Ko je visel na križu.)

*

Kateri človek na svetu še ni umrl? —
(Kateri še živi.)

*

Kdo stoji v logu na eni nogi? — (Goba.)

%

Kje je proti nebu obrnjenih največ lukenj ?

— (Na strnišču po žetvi.)

*

Katera voda je na svetu naj večja? — (Rosa,
r pokriva hribe in doline.)

*

Kaj je to: vsi sinovi imajo kapice, le oče
nima? — (Želodi in hrast.)

*

110

Kaj je to: lesena koklja ima pod seboj že¬
lezna piščeta? — (Brana.)

*

Za kom vsi ptiči letijo? — (Za kljunom.)

*

Kaj imata bahač in svinjski mehur enakega?

- (Napuh.)

*

Kateri mož noče po imenu ostati v dolini?

- (Gregor.)

*

Kdo ima očeta in mater, pa vendar ni sin ?

- (Hči.)

*

Katera reč je tem boljša, čim hujša je? —
(Kis ah jesih.)

*

Kdaj znaš ti pisati, brat pa ne ? — (Kadar
si se učil pisati, brat se pa ni učil.)

*

Cim bolj pleše, tem bolj je debelo; kaj je
to? — (Vreteno na kolovratu.)

*

Kaj je višje, kakor nebo? — (Cerkvene
duri, ker nesejo’ nebo skozi nje.)

*

Kdo veliko preveč okrog hodi, pa nikamor
ne pride? — (Plesalec.)

*

Zakaj ima dimnikar usnjate hlače? — (Da
jih obleče.)

*

111

Komu kmet največ zaupa? — (Pastirju,
ker mu da vso živino.)

*

Komu se odrtija ne šteje v greh? — (Konje¬
dercu.)

*

Katero čednostpijancinajbolj ljubijo ?—(Up.)

*

Kaj se odvzame, kjer nič ni in se dene,
kjer je kaj ? — (Pipa pri sodu.)

*

Katere duše nimajo življenja? — (V sve¬
tilkah.)

*

Katerega klobuka ni delal klobučar? —
(Klobuka pri gobi.)

*

Katero blago kmetu najbolj nese? — (Kokoš.)
*

Vedno v vodi stojim, pa si nog nikdar ne
prehladim; kdo sem? — (Most.)

*

Kdo največkrat brez škode poči? — (Bič.)
*

Napiši me in suči me in beri me, kolikor
'češ, zmiraj ostanem tepec; kdo sem? — (Cepec.)
*

Na desno če tečem, se vedno redim, nazaj
zaženi, do konca zmedlim. Kdo sem? —
reteno.)

*

112

Kdo se začne jokati, če solnce posije? —
(Sneg.)

*

Kaj dela kmet, kadar po njivi hodi? —
(Stopinje.)

tk

Kateri tiči radi meso jedo? — (Mia-tiči.)

*

Katera ura gre in bije brez navijanja? —
(Huda ura.)

*

Nič niso pregrešile, pa jih vendar zapirajo ?

— (Srebrne krone.)

*

Kaj nikoli ne je, in je vendar sito ? — (Sito.)

*

Kam gre zajec, kadar pride do srede gozda?

— (Iz gozda ven.)

*

Na drevesu je sedelo 8 ptičev, sosed jih je
z enim strelom zadel 5, koliko jih je še ostalo?

— (Nobeden, drugi so odleteli.)

*

Kateri svetnik je živ v cerkvi? — (Tisti,
ki ima črva v sebi.)

*

Katera riba je najboljša? — (Pečena ali
kuhana.)

*

Kdaj je človek brez glave v hiši ? — (Kadar
gleda pri oknu ven.)

*

113

Po dnevi je prazno, po noči pa polno; kaj
je to? — (Postelja.)

*

Komu dela denar težo? — (Mošnji.)

*

Kdo je bil rojen že v davnih časih, pa še
do nanes ni umrl? — (Elija, ker se je v žarečem
vozu peljal v nebesa.)

*

Kdo je zjutraj najbolj dobre volje? — (Pe¬
telin.)

*

V cerkev te vabi in kliče, sam pa nikoli
ne gre v njo; kdo je to? — (Zvon.)

*

Kaj je v mašni knjigi črez božjo besedo?
—■ (Trak.)

*

Kateri svetnik bi v cerkvi videl naj dalj e,
ako bi bil živ? — (Tisti, ki stoji najbližje okna.)

*

Kje obleži sneg najdalje? — (V pratiki.)

*

Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži;
Kaj je to? — (Slamnata streha.)

*

če ne bijem, pa ne živim; kdo sem? —
(Srce.)

*

Kaj je to: oče se šele rodi, sin pa že po
strehi pleše? — (Dim in ogenj.)

*

8

114

Koliko bremen slame gre na tri vozove,
pred katere so vpreženi konji? — (Ne gre je
nič, ampak polagati se mora.)

*

Kdaj dobijo delavci pogačo? — (Kadar je
pečena.)

*

Kaj je to: les na les, pa usnje vmes? —
(Mlatičev cepec.)

*

Kateri konj vidi zadi ravno tako, kako
spredi? — (Slep konj.)

*

Kdo najrajši v mokrem kosi? — (Brivec.)

*

Kakšni podplati najdalje trpe? — (Človeški.)

*

Kje oznanujejo ribe pokoro? — (V pratiki.)

*

Kaj se čevljarju najbolj gnjusi? — (Brusni
kamen, ker ga vedno opljuje.)

*

Katera starka ima največ zob? — (Ura z
zobmi na kolesju.)

*

Kaj ni prav, pa vendar ni greh? — (Leva
rokavica na desni roki.)

*

Kdo je na svoji materi drva sekal? —
(Adam na materi zemlji.)

*

115

Kdo pride zjutraj najprvi jv cerkev? —•
(Ključ cerkvenih vrat.)

*

Katera riba je najbolj dolga? — (Polenovka,
Stockfisch, ker ima glavo kje na Nizozemskem,
truplo pa bogve kje.)

*

Kaj je med goro in dolino? — (Besedica: in.)

*

Po čem se loči modrijan od bedaka? —
Po umu.)

*

V začetku ima štiri noge, pozneje živi z
dvema, a na starost ima tri. Kdo je to? —
(človek.)

*

Zakaj ni Bog dal, da bi ženskam rastla brada ?
— (Vsled vednega klepetanja bi jih nihče ne
mogel obriti.)

*

Kateri delavci gredo rakovo pot? — (Vr-
vaiji pri pletenju vrvi.)

*

Kako lahko kdo od Celja do Ljubljane jezdi
vedno po senci? — (Kjer je senca, tam jezdi,
kjer je pa ni, mora pa peš hoditi.)

*

Kdaj je človeku najbolj dolg čas? — (O
kresu.)

*

Kdaj je dobro človeku samemu biti? —
(Pri dedščini.)

*

S*

116

Katere sveče gore daljše, lojene ali voščene ?
— (Nobene, ker oboje gorijo krajše.)

*

Kateri prodajalci ne plačujejo na trgu ni¬
kakršnega tržnega davka ali najemnine? —
(Tisti, ki prodajajo zijala.)

*

Kaj vidiš v vodi, da ni mokro? — Solnce,
kadar sije v njo.)

*

Katera voda je mnogokrat goljufiva? —
(Ženske solze.)

*

V kateri kozarec je najbolje natakati? —
(V praznega.)

*

Slepec je videl zajca teči, kruljec je skočil
za njim, a nagec ga je vtaknil v žep; kaj je
to? (Laž.)

*

Kaj je edino v zraku, a v ognju in vodi
in zemlji pa ne? — (Črka: r.)

*

Kaj je to : na tri kraje se reži, pa jezik ven
moli? — (Bukova ježica.)

*

Dva psa imam, ki ves dan glodata meso,
po noči pa zijata; kako se imenujeta? — (Oba
čevlja.)

117

Katera senca dela na drevju in na rastlinah
sploh največ škode? — (Gosenca.)

*

čemu se vsako jutro najprej približamo?

— (Starosti.)

*

Kje diši kolač najbolje? — (V ustih.)

*

Kaj je bilo še pred Kristusom, je še zdaj,
pa je vendar samo 4 tedno staro? — (Mesec.)

*

Kateri človek gleda naprej, pa nazaj vidi?

— (Tisti, ki stoji pred ogledalom.)

*

Golin v kosmatinca leze; kaj je to? —
(Roka in rokavica.)

*

Oče bodeč, mati gladka, deca sladka; kaj
je to? — (Pravi kostanj.)

*

Po sredi vasi tele leži, pa k vsaki hiši rog
moli? — (Steza.)

*

Spredi živo, sredi suho, zadi dušo nosi; kaj
je to? — (Plug in orač.)

*

Imam veliko sodov polnih zrnja; pa pridejo
tatje, mi prebijejo sode in mi ukradejo zrnje; kdo
sem? — (Mak.)

118

Kaj je to? Leti, pa nima perutnic; gre, pa
nima nog; leži, pa nima života. — (Sneg.)

*

Dva in trideset belih piščet, pa rudeč pe¬
telin med njimi; kaj je to? (Zobje in jezik.)

*

Katera žival ima kosti zunaj, meso pa znotraj ?

— (Rak.)

*

Kmet je sejal, ter govoril: „Če bo prišlo,
ne bo prišlo; če ne bo prišlo, pa bo prišlo. 11
Kaj je menil? — (Golobe, proso.)

*

Kdo nima v svoji hišici ne stola, ne mize,
pa vendar sladko počiva, ugodno sedi, je in
poje? — (Ptica v kletki.)

*

Kateri svetnik stoji v cerkvi na pravi strani?

— (Vsak, ker stoji vsak na nogah.)

*

Kdo si prej nogo zlomi, tisti, ki pade z mize
ali tisti, ki pade z zvonika? — (Oni, ki pade z
mize, ker je prej na tleh.)

Deček je sedel pri mizi ter jedel; dalje ko
je jedel, več je imel, naposled pa je vrgel vse
skozi okno. Kaj je jedel? — (Orehe.)

*

Kdo speče brez ognja? — (Kopriva.)

*

119

Pet luknjic v eni luknji; kaj je to? — (Ro¬
kavica.)

*

Ilovica teče za ilovico, ker mu je ilovice
ukradla. Kako je to? — (Lončar teče z ilovna¬
timi rokami in obleko za tatom, kateri mu je
ukradel lonec.)

*

(Koliko črk ima sveto pismo? — (Sveto
pismo = deset črk.)

*

Na kateri gori je največ križev? — (Na
klopčiču, ker se na njem križajo niti premno-
gokrat.)

*

Kriv je, pa ga nihče ne obsodi. Kdo je to?

- (Srp.)

*

Katera obleka ni nič raztrgana? — (Cela.)

*

Pol centa jedi in dva centa soli se skupaj
skuha, pa je še neslano. Kako je to? — (Ako
se kuhajo cela jajca s soljo.)

*

Majhno je in okroglo, beži iz ječe v ječo,
pa vendar prehodi cel svet. Kaj je to? — (Denar.)

*

Manjši kot kos, vselej sem bos — grem
pred seboj z očmi nad seboj. Kdo sem? — (Nos.)

*

Poleti sem oblečen, pozimi pa slečen. Kdo
sem? — (Koruza.)

*

120

Katera hiša je vedno prosta davka? —
(Polževa.)

*

Liste ima, pa ni drevo; hrbet ima, pa ni
žival; platnice ima, pa ni vedrica; kaj je to?

— (Knjiga.)

*

Kaj imaš dokler me ne poznaš? — (Za¬
stavico.)

*

Zakaj teče zajec pred belim psom hitreje,
kakor pred črnim? — (Ker misli, da je beli
pes slekel suknjo, da bi ložje tekel za njim.)

*

Kje raste najboljše vino? — (Nikjer, ker
vino ne raste, ampak samo grozdje.)

*

Kako moreš „suho travo “ napisati samo s
štirimi črkami? — (Ako napišeš: seno.)

*

Vrh strmih gor sem jaz doma, vsak v dolih
tudi me pozna, na zemlji jaz povsod stanujem,
na morju ladje prekueujem; kako se imenujem?

— (Veter.)

VII. Punktiranje

121

V starejših časih je imelo punktiranje ve¬
liko veljavo in pri vsaki priložnosti se je upo¬
rabljalo kot preroška veda.

Tudi danes je še v veljavi v družinskih
krogih, toda ne toliko v isti veljavi, kakor
v starih časih, ampak zgolj iz zabave. Odgovori,
kateri se najdejo na podlagi punktiranja, vzbu¬
jajo radi občo veselost in za nas nimajo več
tiste veljave, kakor nekdaj, da bi nam prero¬
kovali prihodnjost.

Kako pa se ima ravnati pri punktiranju?

V prvi vrsti mora vprašanje, katero se
stavi, prav soditi k razmeram in okolnostim, v
katerih živi oseba, ki stavi vprašanje. Kajti tudi
tukaj velja izrek: Kakršno vprašanje, takšen od¬
govor. Ako bi rad odgovor na vprašanje: .Ali
mi je prijatelj zvest v sili in smrti?" naredi
najprej 8 vrst pik ali črtic, katerih ne smeš
šteti. Lahko narediš tudi tako, da sežeš v vre¬
čico z zrni, lečo, grahom itd. in izvlečeš 8-krat
manjše številce dotičnih zrn in jih zložiš v
8 vrst. V vsaki vrsti jih bode toliko, kolikor si
jih vsakokrat zajel.

Nato so prešteje število pik (črtic, zrn itd.,
kar si ravno rabil) in poleg vrste se naredi
ena ničla, ako je število neravno, ali pa dve
ničli, ako je število ravno. Ravna števila so
vsa tista, ki se dado brez ostanka razdeliti na
dva dela (deliti z 2), vsa druga števila so pa
neravna. Ravna števila so: 2, 4, 6, 8, 10, 12,
14 . . 36. 38 . . 52 itd ; neravna pa so; 1,
3, 5, 7, 9, 11, 13, 15 . . 33, 35 . . 51 itd.

122

Dobitek — torej ničle — prvih štirih vrst
se napiše drugi pod drugega, dobitek poslednjih
štirih vrst pa poleg prvih štirih tako, da ste 1.
in 5. vrsta v eni vrsti in tako dalje 2 .  in 6.,

3. in 7., 4. in 8. Razvidno je v tem primeru:

. =00

. = ‘0

. =00

. =0

. =00

. =0

.......  =0

. =00

1. vrsta 10 pik 00 — 5. vrsta 8 pik 00

2. , 7 „ 0 —6. „ 13 „ 0

3. „ 12 „ 00 — 7. . 7 „ 00

4. .. 9 „ 0 — 8. 12 „ 00

Ničle imamo zdaj v dveh skupinah in te

dve skupini se nato združite v eno. Seštejejo
se ničle dveh druga poleg druge stoječih vrst
in naredi se kakor prej, namreč pri neravnem
številu se naredi ena, pri ravnem pa dve ničli. n. pr.:

1. in 5. vrsta 4 ničle, torej 00 ali . .

2. in 6. „ 2 „ , „ 00

3. in 7. „ 3 „ , . 0

4. in 8. „ 3 „ , , 0

Na ta način se je prišlo k eni izmed 16
sličic, katere ima vedeževalna tabela in kjer se
mora ta sličica nato poiskati. Debelejše tiskana
števila pomenijo število vprašanja. Ako hočeš
torej imeti odgovor na 8. vprašanje, poišči število
v 8. vrsti pod zpornjim znamenjem : :  in našel
bodeš 1. Ta številka pomeni število tabele, kjer
dobiš poieg znamenja j :  odgovor na 8. vprašanje,
namreč: „Ne zaupaj celo, dokler nimaš popolnih
dokazov nehlinjene zvestobe 1“

123

Vedežetfalna tabela.

124

Vprašanja.

1. Ali se mi bodo želje izpolnile?

2. Ali mi .bode izpolnitev želj prinesla pravo

in vztrajno korist?

3. Ali bodem dosegel kdaj bogastvo in mi bode

sreča zvesta do konca dnij?

4. Ali bode imelo nameravano potovanje zame

srečne ali nesrečne posledice?

5. Ali bodem dosegel s tem, kar nameravam,

korist ali škodo, ali morda pridem v ne¬
varne okoliščine?

6. Ali bodem dobil blago (posest) nazaj, katero

mi je bilo ukradeno, ali ob katero so me
ogoljufali ali katero sem izgubil?

7. Ali bodem zopet ljube obraze videl, od ka¬

terih sem se ločil?

8. Ali mi je prijatelj zvest v sili in smrti?

9. Ali misli ljubljena oseba name in mi je

zvesta ?

10. Kakšnega moža (ženo) bodem dobila (dobil)?

11. Ali bode zakon, katerega menim skleniti,

zame srečen ali nesrečen?

12. Bodem dobil (dobila) dečka ali deklico?

13. Kaj pomenijo sanje, katere sem sanjal?

14. Ali bodem dovršil svoje opravke tako, da

bodem zadovoljen?

15. Katere lastnosti mi manjkajo, da nisem do¬

volj ljubezniv in krepak?

16. Ali je bolezen smrtna ali pa še imam upanje

do zdravja?

125

Odgovori.

št. 1.

j Tvoja srčna želja se ti bode gotovo izpolnila.

j.' Našel bodeš prijatelje in pridobil si bodeš
naklonjenost visokih oseb.

j • Čeprav ne bodeš dosegel prevelikega bogastva,
vendar te bodo mnogi zavidali radi stanu.

\\  'Potovanje, katero nameravaš, zna se nesrečno
končati.

j: Tvoje nameravanje je neumno in ne bode
prinašalo nič dobrega.

j; Tokrat se zna reč obrniti še na dobro in
znaš svoje dobiti nazaj.

Upanje se ti bode gotovo izpolnilo; ali prej
ali poznej, to bode kazala prihodnjost.

j :  Ne zaupaj celo, dokler nimaš popolnih do¬
kazov nehlinjene zvestobe.

j. Ljubček (ljubica) te ljubi zvesto in odkrito¬
srčno.

j. Hranljiv, priden, ljubezniv in brez nevolje,
ako voliš previdno.

Ti še ne poznaš sreče zveste in poštene
ljubezni.

Dvojica te bode razveselila.

Pazi na premoženje, da je ne izgubiš.

;. Pogumno na delo; današnji dan ti prinese
srečo.

j; Zadovoljnost z malim ti pristoja, požrešnost
in pohlepnost ti prinaša kes.

Naj te skrbi ne navdajajo preveč. Upanje
se ne zvodeni vedno.

126

Št. 2.

; Ne žali se, niso vse bolezni smrtne.

\-  Zdaj se ti še smeji sreča, poznej morda ne več.

r Uporabi ta trenutek, ki se ti nudi; sreča je
opoteča.

j! Ne brigaj se za zavidnost, kajti tvoja sreča
je trajna.

Tvoje potovanje je za zdaj zastonj, brez¬
koristno.

j; Varuj se nerodnega početja, h kateremu se
nagibaš.

j’ Nikdar več ne bodeš zaželjeno videl.

j :  Marsikateri grob na novo ozeleni: ne vprašaj
dalje.

Smeš se trdno zanašati na pošteno mišljenje.

j. Ljubezen je čista in zvesta in prihaja iz
srca.

ji Zvit, prekanjen in hudomušen je tvoj pri¬
hodnji mož (žena).

j • Ako naglo snubiš, ne bodeš se kesal.

Sinka bodeš dobil (dobila), ki ti bode pri¬
našal mnogo veselja.

i. Usoda hoče, da skleneš s svojim sovražnikom
mir.

j; Sreča ti za zdaj ni mila, ne obupaj, pozneje
se ti bode lepše smehljala.

j; Vztrajnost in pa zaupanje v bližnjega ti
koristita.

m

Št. 3.

Ljubezen do bližnjega in skromnost delata
te povsod priljubljenega.

Bolezen se izboljšuje in se bode kmalu po¬
slovila.

:• Tvoja želja je skromna, zato se bode tudi
izpolnila.

Prihodnjost ti je prikrita in zato ti je pri¬
krita tudi tvoja usoda.

ji Marsikateri mož, ki je pošten, se bojuje s
pomankanjem in silo; blagor ti, da si
marljiv in srečen.

Na potovanju preži mnogo nevarnosti, a
smoter želj se lahko doseže doma.

Čeprav zna biti škoda majhna, vendar ti
povzroča velike skrbi.

Ne zaupaj vsakemu samo na obraz.

Videl bodeš prijatelja, predno se ti bode
sanjalo.

j. Vzgajaš si kačo, ker je tvoj prijatelj hinavec
in nezvest.

Tako čista kakor zvesta ljubezen ti je na¬
menjena.

j: Če ne gre vse takoj po volji, izgubiš notranji
mir in zadovoljnost.

I: Ne brigaj se za govorice drugih ljudij; za¬
konski stan bodi zate srečen.

;. Hčerka bode kmalu navdajala hišo s svojim
krikom.

j; Čakata te prepir in ne volja, vendar ne po¬
slušaj na govore podpihovalcev.

;; Tvoje nameravanje je videti preveč predrzno,
vendar ti je sreča mila.

128

Št. 4.

j Kar počneš danes, šlo ti bode po želji.

ji Zaupaj prijatelju, ki te v zmotah spravi na
pravo pot in sledi mu.

j- Bolnik bode kmalu rešen hudih bolečin.

j j Veliko nagleje, kakor upaš, bode se vse dobro
končalo.

j; Gotovo in brez truda se ti bode želja izpolnila.

j; Podedoval še bodeš lepo premoženje.

j' Drugokrat bode šlo bolje: ako pa potuješ
zdaj, bodeš se gotovo kesal.

j :  Svojo reč si začel umno in previdno; ta od¬
govor naj ti bode za zdaj dovolj.

j :  3odi prihodnjič previdnejši, sicer te bodo
zvali bebca.

j. Odišli so in ne mislijo več vrniti se.

I:' On (ona) ti je tako zvest, da bi rad (rada)
zadnji kosec kruha delil s teboj.

j; Nagnjenje in prijazno obnašanje ne bodeta
dolgo trajala.

j: Zvest in dober, poleg nagel in ognjevit.

j. Lastno ognjišče bode ti prineslo mnogo do¬
brega.

j; Lep, čvrst in zdrav deček, kateri te bode
navdajal z veseljem.

j; Tvoja usoda se bode kmalu izpremenila na
bolje.

129

Št. 5.

Tvoj sovražnik so kesa, o čemer se bodeš
kmalu prepričal.

Izvrši z veselim čutom, kajti na pravem
potu si.

Kdor se preveč zanaša na lastno glavo, pri¬
godi se mu, da zadene večkrat kozla.

Skrb se noče rada umakniti, zato je po¬
trpljenje za zdaj najboljše sredstvo.

Opusti, da bi se ti želje izpolnile, ne smeš
upati.

Ne prinaša nam vse samo koristi, premno-
gokrat pride mesto koristi škoda.

Prava in trajna sreča ti ne cveti, vse je le
prazen in blesteč sij.

Odpotuj kmalu in požuri se z opravki, kajti
poznej je tvoja navzočnost potrebna doma.

čeprav ti preti nesreča, sreča ti jo bode
kmalu izbrusila;

Tatovi so s svojim plenom že dolgo čez hrib
in plan.

čeprav so želje drugih po tebi, vendar so
zastonj.

Zvit lisjak, poln prilizovanja, hinavščine in
hudobije.

Ljubezen je odkritosrčna; plačuj jo z enako
protiljubeznijo in ne bodeš se kesal.

Iz udovskega stanu, toda prijetnega in bo¬
gatega.

Usoda čaka te mila, brez skrbi in sile.

Zapomni si, da bode gotovo dvojica.

9

130

Št. 6.

| Sina dobiš, ki bode dospel na visoko sto¬
pinjo ugleda in spoštovanja.

Velika in nepričakovana sreča te čaka.

:• Ako nisi previden, znaš trpeti škodo,
j; Preveč mrzel (mrzla) si; lepše bi ti pristo-
jalo, ako bi bil (bila) nekoliko prisrčnejši
(—a) in uljudnejši (—a).

Cela zadeva je videti kritična, toda pomiri
se, kajti ne preti nobena nevarnost,
j; Tvoja odkritosrčnost ti bode nakopala mnogo
sitnosti.

Za mnogo bo sreča, gledai toraj z jasnimi
in nemotnimi očmi v prihodnjost.
j :  Edino marljivost in delavnost peljeta do
cilja, torej mirna kri!

:. Mnogo sreče te čaka ob tvojem življenjskem
potu, ako se bodeš potrudil, biti hranljiv
in bodeš zmerno živel,
j. Tvojih skrbi bode kmalu konec,
j! Ne vstraši se truda, tedaj bodeš svoje kmalu
zopet dobil.

j: Tvojemu prijatelju se godi v tujini dobro:

nazaj se bode zopet vrnil bogat,
j: Zvest (zvesta) ti je onkraj groba.

!•• Brez velikega ljubkovanja in poljubljanja se
je že marsikatera srečna zveza sklenila za
življenje.

j; Kreposten (krepostna), štedljiv (—a) in zve>
(—a), a ne preveč duhovit (—a).

H Dobro premišljenemu sklepu za zakon sled
pozneje tudi srečen zakon.

131

Št. 7.

j Stori odločilen korak z zaupanjem; prinesel
ti bode srečo in časti.

Prebrisan deček, katerega vzgojiš h kreposti.
;• Nadloge in srčne bridkosti se bodo kmalu
približale in se naselile v tvoji hiši.
j; Kdor stori vsikdar to, kar je prav, naj se
ničesar ne boji in naj ostane zvest svojim
načelom.

;i Bodi trden in neomahljiv in ne daj se pre¬
motiti.

ji Ni še vse upanje izgubljeno; dobra in zvesta
postrežba zna še vse obrniti na bolje,
j' Kdor leta s svojimi željami previsoko, ta
asj-ire upa mnogo.

j :  Z lahkim trudom bodeš dosegel to, kar te
bode vodilo k velikemu veselju,
j. Velika sreča ti ni odločena, nasprotno pa
tudi ne bodeš nikdar trpel sile.

I  Tvoje nameravanje bode srečno dozorilo,
torej le odpotuj z lahkim in veselim srcem.
:i Bliža se ti nevarnost, ki te zna zadeti, ko
se je bodeš najmanj nadejal,
j; Ako bodeš zvit in prebrisan, se ti mogoče
še posreči, da dobiš svoje nazaj,
j: Tisti, ki so ti presrčni, bodo kmalu prišli,
j. On (ona) je nestanoviten (nestanovitna) in
slanega vedenja, umakni se torej,
j; Vse druge bodeš izpodrinil, ako se bodeš le
prav trdno postavil na noge.

\\  Mnogo od ljubosumnosti nadlegovan, torej
vedno prepirljiv in nevoljen.

9

132

Št. 8.

j On (ona) bode sicer ljubezniv (ljubezniva),
poleg pa vendar poln (polna) hudomušnosti.

P Takšne, kakršne so zdaj zadeve, je najbolje,
da jih pustiš pri miru, dokler se razmere
ne zboljšajo.

j- Deček mehkega srca, ki te bode razveseljeval
in tolažil.

\\  čaka te veselje, ki te bode vzradostilo.

j: Danes imaš srečo, torej ne odlagaj na po¬
znejši čas.

j; Imej več zaupanja v samega sebe in ne daj
se preveč voditi po drugih.

j* Zaupaj v telesno moč bolnikovo: ne umrje
se takoj.

Tvoji načrti se bodo izvršili v tvoj prid.

;. Usoda ti je nastlala pot s trnjem in zapre¬
kami, s katerimi se imaš boriti.

; Ti postavljaš svoje gradove veliko preveč v
zrak.

:j Vsako upanje se ne izpolni v življenju in
marsikatero delo je videti zastonj.

j; Ni vse zlato, kar se sveti, škoda je odkrita.

j: Ne bode šlo prav lahko, čeprav bi še bil čas.

;. Svojega prijatelja bodeš videl še le čez leta.

j; Ti si mu (nji) nepozabljiva (nepozabljiv) in
ostal (ostala) ti bode pod vsakimi pogoji
in okolnostmi zvest (zvesta).

Veruj, da ljubezen, katera je zvesta in prava,
ne pozna nikakršnih zaprek.

133

Št. 9.

I  Ljubljen si v veliko večji meri, kakor se ti
dozdeva; marsikatera solza se joče za teboj.

\'-  Njegov (njen) značaj je prepirljiv, ljubi razpor
in hoče zapovedovati.

:• V začetku ti bode zakon prinašal boje; ko
pa minejo ti, bode se ti godilo bolje.

j j Deklica, ki se bode lepo razvijala in razcvi-
tala, pripravila ti bode mnogo veselja.

j: Star znanec te bode razveselil s svojim obiskom.

j; To, kar si tako presrčno želiš, bodeš težko
popolnoma dosegel.

j' Ako ne bode tvoje oko pazilo na vse, bodeš
imel velike izgube.

Nestrpnost bolezen le še shujša, in bolezen
se bode umikala prav počasi.

Samo nekaj časa še potrpi, potem se bodo
vse tvoje želje izpolnile.

Sreča nikdar ne pride sama, sledi jej razno
veselje.

U  čeprav si bogat, vendar znaš svoje imetje
izgubiti, ako bodeš zapravljiv.

h Tvoje nameravano potovanje ti ne bode pri¬
neslo mnogo sreče; v domovini je lepo.

\-  Škoda, ki si jo trpel, se ti ne bode povrnila,
a naj ti bode v koristen uk.

!. čez dolgo ali kratko časa bode se ti škoda
povrnila.

j; Nič ne bode predolgo trajalo in videl bodeš
zopet svojega prijatelja.

j; Ne zidaj preveč na naklonjenost svojega pri¬
jatelja, sicer bodeš goljufan'* in osamljen.

184

Št. 10.

j On ti je zvest, torej zaupaj mu.

j: Ljubezen ne tiči vsikdar pregloboko v srcu.

:■ On (ona) se bode moral (—a) mnogočesa
odvaditi, predno bode sreča popolna.

i' Ako ne odstopiš od zveze, katero hočeš skle¬
niti za življenje, bode zakon nesrečen.

i: Deklica, modrooka, rumenolasa in živa kakor
veter.

j; Sanje so prazne pene.

." Sreča tvoja je močno opotoča, bodi torej zelo
moder in še bolj previden.

j :  Bodi resnično moder in dobro premisli vse,
sicer se ti pripeti, da bodeš trpel škodo.

j ;  Trpljenje bolnikovo ne bode trajalo dolgo;
kmalu mu bode bolje.

j. Pomiri se in imej potrpljenje; tvoje želje se
bodo izpolnile, a še le v daljšem času.

ji Sreče bodeš v mali meri deležen; le pre¬
vidnost zna ti izboljšati položaj.

j; Mnogo takega bodeš imel, da se bodeš rad
ž njim ponašal.

j: Odpotuj, a ne upaj preveč in bodi z malim
zadovoljen.

j. Modro oko bodi plačilo za tvoje delo.

j: Kar si izgubil, izgubil si za vselej.

jj Česar se človek včasih celo nič ne nadeja,
prigodi se večkrat prav rado; zatorej te
bode veselo svidenje prijetno iznenadilo.

135

Št. 11.

Mn ogo let bode minilo, predno se bodo ljub¬
ljene osebe zopet videle.

On (ona) je tako zvest (zvesta) kakor čisto
zlato, zato mu (ji) zaupaj.

Ne ponašaj se z neminljivo ljubeznijo, kajti lju¬
bezen je včasih podobna sreči, ki je opotoča.

Jaz ti ne morem povedati mnogo dobrega,
torej skušaj sam.

Nakladaš si veliko skrbi na ramo; ako jih
nadvladaš, zna se ti dobro goditi.

Deklica, materi podobna.

Obrekovanje in zavist bodeta ti prinesla
mnogo srčnih bolečin.

Kdor upa, ta doseže.

Ne ogibaj se preveč družbe, sicer se ti zna
pripetiti, da bodeš naposled celo osamljen.

Tokratni slučaj je sumljiv, toda previdnost
bode ti pomagala.

Tvoja želja se ti bode sicer izpolnila, a pri¬
nesla ti bode prav malo koristi.

Zavidljivci ti trosijo na pot trnje mesto rož.

Ti bodeš našel na svojem potovanju več,
kakor bodeš iskal ali si želel.

Kdor nebu zaupa, ni zidal na pesek.

Tvoje blago še ni celo zgubljeno, samo tatu
se mora uloviti.

1B6

Št. 12.

I Dobro shrani, da se varuješ škode.

\'-  Tvoje upanje na vrnitev in snidenje se bode
težko izpolnilo.

:• On (ona) ti je v ljubezni in zvestobi na¬
klonjen (naklonjena).

j j Ljubijo te samo raditega, ker te lahko izko¬
riščajo.

Ne lep in ne zapeljiv, toda priden in do-
brovoljen.

j; Vsak začetek je težek, toda kmalu si bodeš
oddahnil.

Sin, ki bode očetu celo podoben.

i :  Prijateljstvo ovija okrog tebe vez, ki ti je
dozdaj bila neznana.

Danes ne bodeš zadel in samega sebe varal.

j. Ti prerad odkrito poveš svoje mnenje; bodi
previdnejši.

Čeprav mine ta bolezen, vendar ni upati na
dolgo življenje.

j; Skušaj pozabiti srčne želje, ker so zaman.

Dosegel si majhno prednost, a zmaga še ni
tvoja.

j. Ako si ljubezniv, pobožen in dober, si bogat.

j; Potovanje prinaša mnogo koristi; le lenuhi
ostajajo doma.

j j Reč bi bil drugače obrnil in izvršil, ako bi
jo bil prej premislil.

137

Št. 13.

j Pomanjkanje potrebne previdnosti prinaša
mnogokrat škodo in jezo.

j; Vse na svetu je minljivo, tolaži se s temi
besedami.

;• Ne upaš zastonj na vrnitev, samo potrpeti
moraš nekoliko.

jj Njegova (njena) prijaznost je odkritosrčna in
prava.

j: Čeprav je ogenj za zdaj videti plameneč,
vendar bode naglo odplapolal.

j j Lep, živahen, polen burk.

Kruh in čast najdeš, kaj še hočeš?

; ;  Močen deček bode kmalu razveselil tvoje srce.

Sreča ti v loteriji ni mila.

i. Sreča ti ponuja vedno le rože in nikdar ne
trnja.

i| Pazi, kaj govoriš, da se obvaruješ škode.

j; Bolezen se bode kmalu umaknila krepkemu
zdravju.

Srečnež si, ker se ti bodo vse želje izpolnile.

;• Naglo se odloči: le takrat imaš srečo.

i; Ako si pobožen in delaven, bode se ti do¬
biček množil.

i! Pojdi po svetu in kadar se vrneš, osrečevala
te bode zvesta ljubezen.

138

Št. 14.

j Podaj se mirno na potovanje, kajti vršilo se
bode vse pravilno.

j.' Kar bodeš zdaj počel, razletelo in razbilo
se bode prav kmalu v pene.

;• Nekoliko bodeš še dobil nazaj, ako te ne
bodo drugi ob to spravili in te ogoljufali.

Ljubljene osebe se bodo vrnile m bodo
mnogo dobrega delile s teboj.

On (ona) ti ostane zvest (zvesta) in gotovo
ne bode izgubil (izgubila) naklonjenosti
do tebe.

j; Prijazne besede si ne smeš tolmačiti, kakor
bi jih narekovala zvesta ljubezen in ne
prenagli se.

j' Lepote in denarja ne manjka, vse drugo se
bode samo od sebe našlo.

Ni napačno, kajti poleg lepote in dobrih
lastnosti računaš še lahko na denar.

j.- Deček, kateri bode delal družini čast.

j. Za kar bodeš prosil, ne bodeš dobil, toda ne
bodi si raditega v skrbeh.

j j Tvoj načrt bodeš izvršil le pol in pol; a ne
odnehaj in vztrajaj.

j; Ne bodi preveč zaupljiv vsem, ki se ti bli¬
žajo s prijateljskimi obrazi.

j: Potolaži se, smrt bode šla mimo in ne bode
žela.

;• Tvoje želje so tako predrzne, da jih nebo
ne bode izpolnilo.

j; Ker si delal iz pohlepnosti, ne bode dobička.

Na potrebnem za vsakdanje življenje ti ne
bode manjkalo; kaj hočeš torej ?

189

Št. 15.

Usoda ti je naklonjena, a le takrat, ako se
ne bodeš prevzdignil in bodeš ostal skromen.

Na svojem življenskem potu bodeš doživel
mnogo veselega; sreča te čaka.

Slabo bi se ti godilo, ako bi te nebo ne va¬
rovalo.

Poštenje je najboljše premoženje; to bode
spoznal tudi tat.

V daljini godi se tvojemu prijatelju dobro;
vrnil se bode kot prejšnji poštenjak.

Ako se zanašaš na prijatelja, bodeš dobro
zidal.

Ljubljen si, a tudi drugi so ljubljeni; zatorej
bodi previden.

Črni lasje, temno oko in goreče srce.

Izbral si si srečno, potrudi se torej dalje.

Dobil bodeš deklico, ki se bode kazala du¬
hovito.

Sovražniki ti nastavljajo pasti in ti hočejo
škodovati, bodi torej previden.

Vse se ne bode posrečilo, a ne izgubi poguma.

Hrani v mladosti, da ne bodeš trpel po¬
manjkanja r starosti.

Bolezen tiči globoko, ne bode se rada umaknila.

Po trudu in velikem delu dosegel bodeš
svoj cilj.

Imel bodeš srečo in mnogo uspehov.

140

Št. 16.

j Poštenje in skromnost dajeta notranjo zado¬
voljnost.

Dva pota sta ti odprta: reven, pa pošten ali
pa bogat, pa nečasten; izberi si prvega.

; • Vsako potovanje ne prinaša željenega dobička,
j.' Primerjaj korist s škodo in vedel bodeš, kaj
imaš storiti.

H Kar tatovi imajo, je premnogokrat izgubljeno,
j; Ljubezen te bode spremljala do starosti.

;' Naj reče svet, kar hoče, zanesi se na zvestobo,
r Njeno (njegovo) srce in njene (njegove) misli
so vedno k tebi obrnjene.
j ;  Nepokvarjen, dober, toda nekoliko otročji,
j. Zveza bode ti prinašala mnogo koristi,
j. Deklica vesele narave te bode kmalu razve¬
selila.

i; Ne pripisuj sanjam vrednosti.

Ni vsak dan srečen, bodi torej previden.

;. Ako hočeš daleč priti, bodi uljuden in spreten,
j; Predno mine 14 dni, bode zopet šel po
opravkih.

j j Sledi vedno dobri stezi in dosegal bodeš
svoj cilj.

Kazalo.

Stran

Predgovor.. • 3

I. Kemično-fizikalične spretnosti. 5

II. Spretnosti s kartami ..38

III. Računarske spretnosti.80

IV. Burke in šaljivi poskusi.89

V. Razni poskusi.97

VI. Zastavice.103

VII. Punktiranje  121

V založbi Antona Turka

knjigarja v Ljubljani, Dunajska cesta št. 7.

se dobivajo sledeče knjige:

Zlatarjevo zlato. A. Šenoa. Roman. 356 str. Cena 1 K 80 v.
Zmaj iz Bosne. I. E. Tomič. Povest iz Bosenske zgodovii
230 str. Cena 1 K.

Pred nevihto. J. Turgenjev. Novela. 96 strani. Cena 60 v.
Marjetica. Idila. Spisal A. Koder, 256 str. III. natis. K l - 20
Materina žrtev. Pripovedka iz Dalmacije. Cena 1 K.
Gozdovnik. Spisal H. Majar. I. del 1 K, II. del 80 v.
Beneška vedeževalka ali prokletstvo in blagoslov. Pove
65 strani. Cena 40 v.

Skozi širno Indijo. Povest. Cena 80 v.

Na indijskih otokih. Povest. Cena 70 v.

Mrtvi gostač. Povest. Cena 48 v.

Ciganova osveta. 65 strani. Cena 40 v.

Hedvika, banditova nevesta. 78 strani. Cena 40 v.

Cvetina borograjska. S podobami. 128 str. Cena 80 v.
Srečolovec. Spisal H. Majar, 84 strani. Cena 40 v.

Pravljice. Spisal H. Majar, 84 strani. Cena 40 v.

Elizabeta, hči sibirskega jetnika, z barv. podobo. 100 stran i
Cena 60 vin.

Pra Diavolo. Povest iz roparskega življenja. 102 str. 60 v.
Rinaldo Rinaldini. Zanimiva roparska povest. 98 str. Cena 60
Mnsolino, ropar Kalabrije. Zanimiva povest. 102 strani. Cena 70 v
Požigalec. Zanimiva povest. S podobo. 80 str. Cena 48 v.
Pariški zlatar. Povest. 92 strani. Cena 60 vin.

Beligrajski biser. Povest. 56 strani. Cena 32 v.

Cesar Jožef II. Povest. S podobo. 88 str. Cena 48 vin.
Devica Orleanska. Historična povest. 102 strani. Cena 60 v
Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja av
strijski. II. pomnoženi natis. Cena 60 v.

Turki pred Dunajem. Zanimiva povest. Z barvano podob;
120 strani. Cena 60 v.

Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1.1809. Z barvano po¬
dobo. IV. pomnoženi natis. Cena 60 v.

Fran baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov. 80 str. Cena 40
Viljem baron Tegetthof, zmagovalec na morju 1. 1866. Z b»*
vano podobo. 103 str. Cena 60 v.

Burska vojska, 92 strani. S podobami. Cena 60 v.

Cvetke. Spisal H. Majar, 72 strani. Cena 40 v.

Dvoje povesti za slov. ljudstvo: Krvna osveta — Kmetsfr
vstaja. 48 str., cena 36 v.

Sv. Genovefa. Povest. II. natis. 88 strani. Cena 48 v.



.

0*J^Č Jz \/lKJZjJ(^