Zaveza in — Družba sv. Mohorja. Odgovor odbora Družbe sv. Mohorja — glej zadnjo štev. Učit. Tov.! — ki ga je prejela naša Zaveza na svoj dopis glede na Pregljevo po vsebini in obliki nič vredno _povest" (Preslepljeni in oteti), omenja tudi mene. Zato se mi zdi potrebno, da zadevo nekoliko pojasnim, in sicer popolnoma kratko in popolnoma stvarno. 1. Za razpisano nagrado nisem konkuriral kot ucitelj in mi odbor tudi ni prisodil prve nagrade kot naprednemu ucitelju, temveč kot pisatelju _Treh rodov", ki so se mu zdeli kvalitativno boljši od odklonjenih spisov pisatelja Meška in drugih. Ako sedaj odbor s tem dejstvom dokazuje svojo naklonjenost do naprednega učiteljstva, kažoc na mojo napredno učiteljsko zavednost, je to jako neokusno, ker nisem jaz od družbe kot napredni učitelj nikoli ničesar zahteval in se ji kot tak nikoli nisem vsiljeval. Pisal sem zanjo — v prvi vrsti na prigovarjanje rajnega dr. Sketa — ker sem bil mnenja, da je Družba sv. Mohorja nestrankarsko kulturno in književno društvo, kjer je mesta vsem kulturnim in literarnim delavcem, ki mislijo pošteno in delajo resno. 2. Polemika, ki je nastala potem, ko so izšli moji -Trije rodovi", med tajnikom in društveniki, priča, da reklamujejo klerikalci Družbo sv. Mohorja zase in da ne marajo nestrankarstva. Samo slepota takih fanatikov ne more ločiti osebe od stvari. Monsig. V. Podgorc, tajnik Družbe, mi je dne 25. oktobra 1909 pisal: -V stvari občudujem Vaše fino opazovanje ... Upam, da nam zopet kaj napišete ..." Fanatikom ni bilo treba nič opazovati, ker se jim je knjiga takoj, ko so jo dobili v roke, izpremenila v — liberalno pošast! 3. Isti duhovni gospod mi je pisal dne 16. aprila 1910: „ . . . Torej pišite zopet kaj . . . s kakim pseudonymom za nekaj časa, dokler Vam nekateri duhovniki Vaših grehov ne odpustijo . . ." Torej: gospod Podgorc ni hotel imeti mojega sodelovanja, ker sem učitelj naprednega mišljenja, sicer bi mi ne svetoval skrivanja za tujimi imeni; ampakbržkone sije želelmojega sotrudništva zato, ker so bili moji spisi po volji Mohorjanom — izvzemši fanaticne duhovnike. 4. Ker pa mi moje prepričanje in poštenje ne dovoljujeta slepomišenja in skrivanja, čeprav bi bil zato še tako bogato honoriran, sem odgovoril povabilu gospoda Podgorca — z molkom. Ker jim je na poti moja pripadnost napredni učiteljski organizaciji, naj sedaj z njo zase ne delajo reklame, saj so mi satni svetovali, naj zatajim svoje ime! Naprodaj nisem za nobeno ceno in pod nobenim pogojem! Kar se ostalega odgovora, oziroma zagovora odbora Družbe sv. Mohorja tiče, je mnenje to-le: 1. Tudi spisov tovariša Kostanjevca in Trošta ne sprejema Družba zato, ker sta pisatelja po stanu ucitelja, ampak zato, ker sta dobra pisatelja. Tako dokazovanje naklonjenosti do naprednega učiteljstva je prisiljeno. 2. Monsg. V. Podgorc, tajnik Družbe, je poznal spis dr. Preglja, preden^ je izšel v tisku. To trdim apodiktično. Ce treba, dokažem! 3. Trditvi, da bi bil prof. Apih odobril spis, ne morem verjeti, ker je bil prof. Apih socialno in literarno preveč izobražen mož, nego da bi mogel odobriti tak nestvor. Prof. Apih seveda sedaj ne more več govoriti, ker je — mrtev. 4. Imenovati Cankarjevega -Martina Kačurja" v eni sapi s Pregljevim pamfle- tom je za olikanega človeka nedostojno. Cankarjev -Martin Kačur" je umetniško delo — tragedija bednega učiteljskega življenja, BPreslepljeni in oteti" — krivično imenovana povest — pa so ploha sirovih besed, ki jim vihra spredaj in zadaj iz tendencioznosti perjanica sovražnosti, nadutosti in fanatične prismuknjenosti! 5. Kdor ponuja ali pa celo morda zagovarja tako hrano v desettisoc porcijah, ta nima sam nobenega okusa; a podpiranje njegovega otrovalnega rokodelstva je z moralnega stališča nedopustno, torej bi bilo tudi neodpustno! V Idriji, 24. februarja 1913. E. Gangl.