Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 131 novi tiski – na kratko KRAS – Voda in življenje v kamniti pokrajini Andrej Mihevc (ur.), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2006; 564 strani Prispevki v pri čujo čem zborniku so slovenski delež pri raziskovanjih Krasa v okviru evropskega projekta o gospodarjenju z vodnimi viri, ki sta ga vodili univerzi Cranfi eld iz Velike Britanije in Allicante iz Španije. Naši strokovnjaki so sodelovali v delovnih skupi- nah, ki sta preu čevali soodvisnost med naravnimi viri oziroma so se osredoto čili na socio- loške in kulturne pogoje sedanje uporabe vode. Dr. Marija Stanonik na primer razmišlja o vodi in dodaja razpravo o pojavljanju vode v slovenski besedni umetnosti; dr. Naško Križnar in Rado Mahni č ter Eda Belingar pišejo o že zamrli tradiciji ledarstva, dr. Maja Godina Golija o pridobivanju in gospodinjski uporabi vode, Marija Ton či č Štrancar o vodnih virih med Starodom in Materijo, dr. Mojca Ravnik pa o vodi v etnološki dediš čini Bržanije. Ker ta ve čdisciplinarni mednarodni projekt ni namenjen le krasoslovni stroki, je celotna izdaja dvojezi čna. TINJSKA ROKOPISNA PESMARICA Slavistično društvo Maribor, zbirka Zora, Maribor 2006; 391 strani V Sloveniji in na ozemljih, poseljenih (tudi) s Slovenci je evidentiranih ve č kot 250 zbirk slovenskih cerkvenih pesmi, ve činoma zapisanih oziroma prepisanih v 18. in 19. stol. Ve č kot 150 jih je nastalo v Prekmurju in Porabju, preostale na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, posamezne tudi na zahodnem robu dosega slovenskega jezika, kjer je v dvojezi čnih okoljih ogrožena slovensko govore ča skupnost kazala še posebno trdoživo, samoniklo jezikovno ustvarjalnost. Tinjska rokopisna pesmarica, po Kalobskem rokopisu in Martjanski pesmarici tretja natisnjena rokopisna zbirka, obsega 98 cerkvenih pesmi, ki sta jih leta 1839 zapisala ali le prepisala Jožefa in Vincenc Ledwenko iz Rakol pri Tinjah na Koroškem. Urednica knjige dr. Martina Orožen je poleg uvodne besede prispevala kulturnozgodovinsko predstavitev in študijo o vsebinski, slogovni in stilisti čni ubeseditvi pesmi, najve č zaslug za objavo pa gre koroškemu rojaku, jezikovnemu zgodovinarju in dialektologu dr. Pavletu Zdovcu. Pavle Merkú: KRAJEVNO IMENOSLOVJE NA SLOVENSKEM ZAHODU Založba ZRC, ZRC SAZU; Ljubljana 2006; 216 strani Skladatelj, slovenist, imenoslovec in etnomuzikolog, akademik Pavle Merkù je pri čujo čo slovarsko urejeno monografi jo ozna čil za kompendij svojega štiridesetletnega toponoma- sti čnega dela, usmerjenega zlasti v preu čevanje izvora in pomena krajevnih ter ledinskih imen na obmo čju Trsta in njegovega zaledja ter v Terski dolini. Izid knjige – uredila sta jo in izbrano gradivo s sodelovanjem avtorja leksikografsko obdelala Metka Furlan in Silvo Torkar – v mati čni domovini je pomemben še zato, ker je bila glavnina Merkùjevih razprav, med njimi o toponomastiki ob čine Devin Nabrežina in Terske doline, doslej ob- javljena samo v Italiji in deloma tudi samo v italijanš čini. Avtor je tudi ob tej priložnosti ponovil svoje znano nasprotovanje uveljavljeni praksi geografov in kartografov pri zapi- sovanju krajevnih imen, ki vodi v izgubljanje nare čne pristnosti in pestrosti neknjižne slo- venščine, ki se tako po obdobju nasilnega poitalijan čevanja nadaljuje tudi v našem času. Drugi članki ali sestavki / 1.25 Iztok Ilich novi tiski – na kratko Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 132 OVČJA VAS IN NJENA SLOVENSKA GOVORICA / VALBRUNA E LA SUA PARLATA SLOVENA Slovensko kulturno društvo Planika Kanalska dolina, Ukve, in Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2006, 230 strani Zbornik je sad raziskovalnega tabora Kanalska dolina 2003, na katerem so udeleženci pod organizacijskim vodstvom mag. Nataše Komac – z dr. Vero Smole tudi urednice publi- kacije – raziskovali nare čno razli čico slovenskega jezika, ki se je v živem govoru ohranila sredi jezikovno pisane Kanalske doline. Uvodnima nagovoroma Rudija Bartalotha in Igorja Jelena sledijo pojasnila in zgodovinski pregled Nataše Komac Ov čja vas skozi čas, Mateja Šeklija Hišna imena v Ov čji vasi, Petra Jurgeca Foneti čni opis govora Ov- čje vasi ter najobsežnejši besedili, Fonološki opis govora Ov čje vasi in Nare čna besedila iz Ov čje vasi, ki jo je prispevala dialektologinja dr. Karmen Kenda-Jež, avtor sklepnega prispevka, Ustno izro čilo Ov čje vasi, zbrano v Reziji, pa je Roberto Dapit. Besedila, izvirna in vzporedno prevedena v italijanš čino, spremlja izbrano slikovno gradivo. Bogdan Novak: PESEM O KRALJU MATJAŽU Cankarjeva založba, Ljubljana 2007; 318 strani Bogdan Novak, avtor vrste knjižnih uspešnic, je tukaj po motivih iz slovenskega pesem- skega in pripovednega izro čila v 8.332 štiristopi čnih trohejih po svoje upesnil venec le- gend o dejanjih ogrskega kralja Mátyása Hunyadija - Korvina. Ti viri sicer nimajo veli- ko opraviti z zgodovinsko faktografi jo o osebnosti tega razsvetljenega, a tudi zvija čnega srednjeevropskega vladarja, a so v ljudskem spominu kljub temu vzpostavili in ohranjali neko vzporedno, ni č manj resni čno resni čnost: podobo dobrega in pravi čnega kralja, ki bo, ko bo stiska najhujša, znova prišel med ljudi in jih odrešil. Novak se je v svojem epu oprl nanje in jim ponekod, v modrovanjih o ljubezni, zvestobi in drugih ob če človeških temah, dodal še nekaj pesniške svobode. Spremni esej Ep ne more umreti je napisal aka- demik Taras Kermauner. Marija Stanonik: PROCESUALNOST SLOVSTVENE FOLKLORE Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2007; 504 strani Povezovalna misel novega dela Marija Stanonik s podnaslovom Slovenska nesnovna kulturna dediš čina je zavzemanje, da bi slovensko slovstveno folkloristiko uvrstili med znanstveno verifi cirane discipline s svojim predmetom, terminologijo in metodo in da ji ne bi bilo prihranjeno samo zbiranje gradiva. Avtorica z vidika procesualnosti predstavlja zakonitosti sodobne slovstvene folklore ter prvi č na enem mestu prikazuje njene trans- formacije. Predstavlja torej spekter vprašanj, ki vabijo slovensko kulturno (samo)zavest k premisleku o prevrednotenju slovstvene folklore kot besedne umetnosti, ki spremlja človeka vse od nastanka jezika in je po iznajdbi pisave (p)ostala ne le umetnost nare čij, ampak tudi ustvarjalnost, ki nikakor ni povezana samo z ruralnim okoljem, saj v najrazli č- nejši pojavnosti spremlja današnjega urbanega človeka.