Večni gospodovale« »Vse teče!« je za klical pred 2500 leti neki grški modrijan. Hotel je reči, _ da vse razpada, izginja, se zopet pre-snavlja in obnavlja. Nič ni stalnega, nič gotovega, vse je bežno, začasno. Kakor nastane obroč, ki ga povzroči kamen na gladini mirn-jočega jezera, se ra: širi ter zopet izgine v gladini, tako se rodi in umira življenje. Nastane, se vzpne in se zopet izenači^ z neznano, vseobsegajočo neskončnostjo. Toda grški modrijan se je motil Ne teče vse. Ne izginja vse. Ne razpada vse. Je nekaj stalnega, nespremenljivega, večnega. Je struga, po kateri teče, kar je spremenljivega. So neka tla, na katerih moremo stati brez straha, da bi padli in izginili v neznane globine. Vidimo, da se sedaj bolj kakor kdaj uresničuje kratek izrek grškega modrijana: »Vse teče.« Ogromni veletok dogodkov vleče s seboj ves svet Človek išče trdnih, nespremenljivih tal, pa i ih ne najde. Ne najde iih? Pozabil je nanie. Znamenie, ki ga je Evropa častila in priznavala stoletja, je znamenje tiste stalnosti, ki jo vsi iščemo. Zdi se. da je prišel čas, ko bo Evropa zopet prešla na tista trdna tla. v katera so pred 1900 leti zabili znamenj« večnega gospodovalen. Poštnina platano v gotovini. M \ wh/ vmm 0TB ^ cewa c ojso Uo>) #joI f u2> V Ljubljani 19.novemb A J ' ^ r # _\ / Celo 54 . Stev. 47 ŽIVALI ZJUEDAVKE Pred nedavnim smo brati o živalih, ki žive v sožitja z rastlinami ali drugimi živalmi. Danes pa si ogiejino drugo obliko skupnega življenja, ki pa ni »ako ;x*štena kot simbioza ali soiitje, ker fi>m na izkoriščanju enega po drugem. Da ;rotane kaka žrvai zajedavec ali «razit. je ^iovoij, da pozabi na svojo socialno Jolino6t, Jati bližmemu kar itiu „rrt in da rnisii --amo nase. Takih primerov aatdemo v človeškem žrvljemu veiiito. Recimo, ko kak ,'oepodar samo izkorišča svojega delavca, na piacilo, ki tu ™ ga moral .iati, pa ;«poinoma pozabi. lžnost in bi ne liotel delati, preiemal bi pa plačo ia delo, ki ga m opravil V rastlinstvu ia živalstvu najdemo '»kih primerov zeio veliko. Daie bi se msati velike n obširne knjige o tem predmetu. Ko se je kdo oprijel zajecavstva. ne neba .'-lepa. marveč se krčevito drži svoie ;mt, iokier ji ne zseea vsega živ-ijenu ali loaier ga ue prisilijo poseone razmere, da .opusti svojega „'osta. Parazit, /ajeoavec ne deia drtsrega, kakor ie srka hrano, samo jé. Zato izgubi organe za ^rbanje, za čut ;n cesto celo prebavila. ker sprejema ase ie pripravi ieno iwano. Zgodi se reto, 'ia se telo zajedavca ;x>potnoma spremeni a dobt povsem drugo obliko. Dobro razviti so !e Trgam, ki mu služijo za opri jem :n za zsesavanie. Pa še eno nagnenje maio zaje-davet v seoi, n sicer prav močno nagnjenje pomnožiti čim bolj svoj -arod. /:ikai leta ? Vzrok i« v tm. ker o bai za teda vri v veliki nevarnosti, da rs pndeto laliko Jo gostiteeia in se radi tega :nnogo z2ioua muči. Rastline n živati se namreč krčevito otepajo zaiedavccv. mnogo jih mičito jx>3oet»e. Jrvge živaii, celo zajedava imajo voie zajedavce. Zito »e zgodi, da med tisoči «jčec. ki :ih vrže zaiedavec v svet. morda eno samo nride do novega goMileija. vsa ostaia so obsojena v ;»gjn. ^atetiavce bi mog+i razdeliti v zunanje in notranje zajedavce. Oglejmo si nekatere zunanje zajedavce, o je :aie, ki škodujejo naravnost človeku \li megovetnu jospodarstvu. Med n/ciUim poznamo precej zajedaveev. Za nekatere 'eh ;e značilno. Ja izgubljajo knla: ctrug-i so zaitdavci sami. zopet drugi pa samo jtrenaaajo /aieaavce. V spiošnem bi mogli reci, da patiajo em metulji vseh vrst, muhe, kobilice, uH. «stenice, bolhe, Ia povzročajo človeku precejšnjo "kouo txxlisi na njegovem zdravju ali na njegovem ,-oopodarstvu. Te živaii izsesavajo kri čtoveku in živaiim. aH pa srkato rastlinam, ki jih čtovek goji. sok m jih tako uuičujeio. Ta uničujoče delo opravljajo xxiu»i kot razvne živaii ali Mot üönke. Zarije» 6e v živaii ali ras t K ne n na-prevtjajo škodo skozi vse leta Kazen tega prenašajo nekatere žuželke iiude uoiezni. Zgodi se, da zadošča ena ama vrsta teh živali. .Ia umči vse pridelke enega leta aH pa ceio pokrajino. VčaBih noren» z žalostjo ugotoviti, kako nenadoma ..re v tnč ves pridelek sadnega drevja. wta aH poliia; vdimo, kako pograjalo živaii. za katere smo s« :oi»ko trudili, vidimo izumirati cele vaai, umirati ljudi, ki smo jih imeli za zdirave >n krepite. Ogietmo si najprej žuželke, ki pnstosijo naše geapodarmo. Našteli ìxjmo vsaj nekatere koci-W*ce. Te živati napadajo rtove m ;>o4ja. sadno in gozdno drevje, pa tie le, da mučijo jirideiek, marveč „'a včasih tudi zastrupijo, kot n. j*, rast-šknke uši in trna tišica. ki povzročajo ni drevju razne .iociijive zraetke, ki ma jo za posledico fiogia -astKne. Nt korcaiaah povzročajo jfcodo: ličinke rjavega hroiča. potiske jxAaöcc, trtnn uš, gosenice oaimne ovke, mramorji, druge so se vrgle na ttrte. ki jih uničujejo v veliko škodo gospodar-«*»«: 'ako rjavi iirosč, razni prelci, kobüice, preta-Bičarji, rtSSbkrji, beiini: druge planejo p cvetja, kot n. pr. različne mohe, ntókirri. ki irtejo jai-äeca r cvet, ki radi tega zamre aH pa pridejo iu-čfcike imenovanih žnželk v plod. ki rtdi tega ne dozo« popolnoma a« p« ima siab «tu». Naročnikom in bralcem „Domoljuba ! Četrta Knjiga »Slovenčeve knjižnice«, znamenita zgodo« vinska povest Podkmo^kl gospod ki io je spisaia znana pisateljica Dolores Vieser, je izlla. Stane le 5 — lir. Kupite jo ! Dobite jo v vseh trafikah in knjigarnah in pa pri našem zastopniku v VaÜ fari. Tudi za deželane ni primerneiSega branja, kakor so knjige »Siovenceve knjižnice«. Za mai denar si vsak lahko oskrbi lepo knjižnico I Hdor se ofevezm narod aa vsa zMrM »Slaveaftrre kntttntcc« lahka plačate name v aapret BMseCaa in da zala dobil 23. HniHta, kl paplsafe zimeatc CsHlmav in u Do Dottala Uastnraaa vdiki beli iTiuiit Z8HH|! Ta knjiga bo za vse tiste, ki niso obvezno naročeni na vso zbirko »Slovenčeve knjižnice« stala 20*- lir. MM Ba- roCnMi »Slaveoceve hatltalce» t« Dana pa «afilli za aattrado zastoal. Naročite se «ta »Slovenčevo knjižnico« pri našem zastopniku v Vaši fari ali pa direktno pri nas z dopisnico na naslov »Slovenčeva knjižnica«, Kopitaneva 6, Ljubljana, na katero napišite : »Neodoovedliivo naročam vse knjige prvega letoika »Siovenceve knjižnice« (24 knjig), katere bom plačeval mesečno v naprej«. Naročilo podpiš.te in dodajte Vaš točen naslov. Po položnici pa pošlnte po možnosti večjo vsoto ozir. najmanj 10'— lir, kar odgovarja mesečnemu predplačilu. samo $e do 23. L m. lahka narod le na zMrfea »llavenCetre kntdnice«, zala ae aitatene! vsa» reiten aantčnlM Slo», kalilnice« lahka MM indi .Slovence* koledar* za ottadnostno cesa U— Dr, ko sicer za vse drage stane 2«*— lir. 1. decembra bo izšla nova knjiga »Siovenceve knjižnice«* ki bo na|bolj primerno Miklavževo darilo, to so „Pravliicc naivečie češke pisateljice Božene Nemcove. — Prelepe »Prav« Ilice« bodo najlepše branje v vsaki družini za stare m mlade« Dobili jih boste v vseh trafikah in knjigarnah, pa tudi pri naših zastopnikih. Najbolje pa je, če naročite vso zbirko knjigi Naročile »Slovencev koledar« Ompref, le «a 25. fr m. imate Se cast Zastopniki poftlflie seznam naročnikov kotedono pravočasna, najkasneje «a 27. L hl lih maramo imett v rokah t Pazite torej, da boste seznam naročnikov »Slovenčevega koledarja« resnično poslali že 25, t. m. iz Vašega kraia na naslovi UPRAVA »SLOVENČEVEGA KOLEDARJA«, LJUBLJANA* Kopitarjeva ul. 6« JVC j JOŽE RAZOR 1 q2q) peg ne gremo >V Ferrol, kamor smo ie brzojavili po oboro-feno spremstvo. Tam je vojno pristanišče bele armade. Tovora se bomo znebili, takoj nato pa nadaljujemo pot v Severno Ameriko.« Tovor, ki ga je paruik izložil v Španski vojni luki Ferrolu, je bil res zelo dragocen in velik. Zastopniki bele armade, ki so na tem odseku že od začetka vstaje čvrsto držali oblast v svojih rokah, so z velikim veseljem prevzeli orožje; zlasti prve dni, ko se evropske velesile Se niso vmešavale v Špansko državljansko vojno in Se ni tekla reka orožja, tankov in letal, od vseh strani preko Španske meje, je bila količina orožja predrago-cona. Poročnik Gabier je dobil veliko priznanje, prav tako GraSič in Alvarez. Medtem ko se je parnik mudil v pristanišču in odlagal tovor, je GraSič vodil sam s seboj težko borbo. Iz razgovorov z Alvarezom je spoznal, da se bijeta v Španiji krSčanstvo in komunizem. Sklep, ki ga je naredil doma, da opusti dosedanji borbeni način življenja, je bil v teh dneh pozabljen. Kazdalja in čas sta že zabrisala najhujSe. Ze pred dnevi je začel misliti na to, da bi se pridružil Španskim narodnim vrstam. Vsa teža gneva, vse življenjsko razočaranje, ves obup, v katerega je padel po tolikih nesrečah, vse to se je zdaj usmerilo proti gibanju, v katerem je videl resnični in skoraj edini izvor vse svoje nesreče, proti komunizmu. Upal je, da bo kot vojaSki zdravnik mogel vsaj nekaj koristiti tiBtim, ki so prevzeli lepo in plemenito nalogo, da branijo vero in civilizacijo pred navalom boljSevizma. Vendar ga je od tega sklepa zadrževala ena stvar: prijateljstvo do mladega Španskega časnikarja. Težko se mu je bilo ločiti od človeka, ki se mu je že v nekaj dneh skupnega bivanja tako priljubil. Tem dvomom pa je naredilo konec povelje glavnega stana iz Salamanke. Alvarez je bil od vojaškega poveljstva poklican za izrednega vojnega poročevalca in takoj dodeljen armadi generala Yagtieja, ki je s tujsko legijo ter z maroškimi domačinskiml četami prodiral po dolini reke Tajo proti Madridu. Ta kolona je imela nalogo, da od južne strani pritisne na prestolnico ter spotoma osvoliodl branilce toledskega gradu Alkazarja, ki so že od začetka vstaje junaSko kljubovali naskokom komunistov. Imela je tudi važno nalogo, da preseka na dvoje vse ozemlje, ki se je razprostiralo južno od Madrida in ki je bilo v rokah rdečih čel, obenem pa privede ojačenja nekaterim oddelkom Španske lalange, ki so se ponekod Se vedno branili pred komunistično premočjo. S tem ukazom se je GraSič odločil. Alvarez je bil njegovega sklepa vesel. Ze čez nekaj dni sta odpotovala proti jugu, da poiičeta zvezo z oddelkom slavnega Yagueja. Kraji, po katerih sta potovala, so bili sicer t oblasti generala Franca, toda po deželi je vendarle Se vrelo. Komunistične tolpe so Se vedno uganjale nezaslišana nasilja. Na lastne oči je gledal UraSič razdrte in požgane cerkve, na lastna ušesa sliSal jok ljudi, ki so žalovali za ustreljenimi ali drugače poklanimi svojci. Cim bolj sta se bližala Estremaduri, tem bolj so bili vidni znaki pustošenja. , . »Značilno za ljudstvo je, da je bilo ponekod komunizmu zelo naklonjeno; silna komunistična propaganda ga je potegnila za seboj. Toda brž po nastopu komunistične revolucije je videlo, da je prevarano. 2al je bilo to spoznanje v velikem delu Španije prepozno. Kamor koli prodro sedaj čete generala Franca, povsod jih ljudstvo sprejema kot svoje odrešitelje.< »In kaj mislii, bo uspelo üetam generala Franca, da v kratkem priključijo vso Španijo nacionalistični vladi v Burgosu?« »V začetku smo mislili, da se bo to zgodilo v teku nekaj dni ali vsaj nekaj tednov. Toda podcenjevali smo moč nasprotnika in njegovo divjo navduSenost Sedaj pa se je položaj popolnoma spremenil. Španija Je postala mednarodno pozo-riSče boja med raznimi velesilami, in s tem se bo borba podaljSala. Mi bi ie Madrid osvojUL ie ne bi naiega prodora ustavile fanatično navduSene mednarodne brigade, Id jih je komunistična inter- roman nacionala v naglici zbrala po Evropi in jih poslala v Španijo.« Pot se je začela dvigali. Pred njima je letalo pogorje Sierra de Pena, ki loči pokrajini Leon in Gstremaduro. Avlo je drvel po ozki vijugasti cesti, ki je v vedno ostrejših ovinkih lezla navzgor. »Kačunajmo na vsak primerit pravi Alvarez in pregleda avtomatsko pištolo. »Po tem gorovju se še vedno skrivajo močni komunistični oddelki, ki skušajo dobiti zvezo s četami, ki so utrjene na pogorju Sierra de Gredos in od tod zastavljajo pot prodirajoči armadi generala Yagueja.« Ljudje so nezaupljivo gledali nanju, ker so sumili, da sta morda rdeča Spijona. Toda kakor hitro so spoznali, da sla na narodni strani, so ju prijazno pozdravljali in jima šli n« roko. V Tamä-mesu, majhnem mestu sredi slikovite gorske pokrajine, sta dohitela pogrebni sprevod. Očitno je bilo zbrano skoraj celo mestece okrog krste. Oba je nenavadno veliko število pogrebcev iznenadilo. Ustavila sta avto in zvedela, da pokopavajo župnika, ki so ga boljševiki pred dvajsetimi dnevi mučili in je zdaj j>o silnem trpljenju izdihnil. Mož, kl je to pripovedoval, je dejal, da je pri pogrebu mnogo ljudi, ki so bili navzoči pri mučenju župnika in niso niti s prstom mignili, da bi ga rešili iz rok boljševiSke tolpe. GraSič si tega ni mogel razlagati. »Pozneje seveda so se jim oči odprle,« je pripovedoval mož, »in mesto Tamames, nekdaj bolj-Seviško, je danes zelo krščansko. Toda treba je bilo župnikove krvi, da se je spreobrnilo. Župnika so mučili zverinsko, a on je prenašal trpljenje kakor svetnik. Zlomili so mu rebra, ga suvali s puškinimi kopiti in ga končno postavili pred zid. Toda streli iz puSk so ga le nekoliko ranili, pač pa je padel poveljujoči miličnik, zadet po nerodnosti. Župnik se je sklonil k njemu, ga vprašal, če želi odvezo, mu jo na pritrdilen odgovor dal, se obrnil k miličnikom ter rekel: »Zdaj spet lahko streljatelc Miličniki so res streljali, toda streli župnika niso ubili. Na pol mrtvega so ga pustili na moriSču. Mesec dni se je župnik v hudih mukah boril s smrtjo in končno podlegel.« Podoba župnika, ki svojemu morilcu da odvezo ter nato reče: »Sedaj spet lahko streljate I«, je Grašiča Se dolgo spremljala. »To so resnični junaki. Samo tisti tako umira, ki ima živo vero, mirno vest in trdno prepričanje, da bo po smrti deležen pravice in usmiljenja.« »Španska duhovščina umira za svojo vero ln za svoj narod. Ce vsi odpovedo, duhovščina ne bo odpovedala. Ce vsi zataje svojo narodnost in se vržejo v naročje boljševiSke ljudske fronte, duhovščina tega ne bo nikdar storila. Večkrat v naši zgodovini se je zgodilo, da se je postavila na čelo naroda in izgnala tujca iz dežele. Danes so to nalogo prevzeli drugi, toda duhovSčina je vendarle ohranila ljudstvu krščansko in narodno zavest Le na tej podlagi je bila vstaja možna. Zal nam je Ie to, da ko bo iz te krvave borbe vstala zopet velika in svobodna Španija, ne bodo nje veličine in svobode mogli uživati njeni najzaslužnejši borci, ki so v tisočih preliti svojo kri na oltar vere in domovine.« ... Alvarez je govoril v ognju, ves prelet od nestrpnega pričakovanja, kdaj bo prispela ura, ko bo tudi on lahko doprinesel svoje napore y dobro domovine. GraSič je občudoval njegovo veliko ljubezen do domovine. Večkrat spotoma je na tihem ponavljal zadnja leta svojega življenja in vselej si je moral priznati, da je premalo storil za svojo domovino. Spanci znajo vse drugače ljubiti domovino I Ob vzgledu mladega Spanca je tudi v njem zagorela sveča ljubezni do domovine, obenem pa je vzljubil domovino prijatelja, ki je bila v usodnem trenutku toliko močna in pogumna, da je stopila na težko in nevarno pot državljanske vojne, da izloči iz svoje srede odpadniitvo in 8mI°Avto Je prevozil hriboviti predel ln naglo hitel po dolini reke Alagona že v sami pokrajin Estramaduri, ki je od komunistov zelo trpela Tu sta potnika zvedela za važno novico, da »e je četam generala Franca posrečilo zavzeti mesto| Badajoz ob portugalski meji (Nadalievanie sledi.» Odkod trdota tekla f 1 Ali veš, kaj povzroča trdoto kovin? Ali si ža i ?J „T3.1'1: kai Povzroča trdoto jekla in jeklenih zlitin? Najbrže še nikoli. Skoraj neverjetno se ti bo zdelo da ogljik, torej tista prvina, ki je znana v kristalni obliki kot diamant, v nekristalni pa kot ogljik, povzroča trdost jekla. Ce malo premisliš vso stvar, se ti ta navidezno nerazumljiva trditev ne bo zdela tako zamotana. Spomni se, da si zagotovo sliSal pregovor: trd je kot kamen, in kateri izmed kamnov je najtrši? Dialant, to. rej prav kamen, sestavljen iz čistega ogljika. Sedaj, ko «mo opozorili na ta dejstva, boš veliko lažje razumel vprašanje trdote v različnih kovinah. Ogljik se kemično veže z železom, in sicer v razmerju 1:3. Trije atomi, t. j. najmanjši, kemično še obstoječi delci železa, se spoje z enim delcem ogljika v spojino, ki jo kemija imenuje cementit Ime spojine — cementit X že samo pove ia raz-kaže njeno vlogo v celotnem sestavu zlitine. Kot neke vr3te cement se razleze po vsej kovini in s svojo trdoto poveča trdost kovine sploh. Toliko o trdoti kovin, zlasti pa jekla na splošno. Oglejmo si sedaj še en izjemen primer, t. J« kaljenje. Prav zagotovo veš, da tisti material, od katerega zahtevamo prav posebno trdnost, kalimo. Kaj je kaljenje? Kaljenje imenujemo postopek, pri katerem zvišamo trdost materiala na ta način, da material segrejemo na temperaturo okrog 800* C in ga nato hitro ohladimo v mrzli vodi, olju, zraku, slani vodi ali podobnem. Kaj e to hitro ohladitvijo dosežemo? Na videz ničesar posebnega; toda če ves pro-ces zasledujemo pod mikroskopom, opazimo velike spremembe. Prvič: ogljik, ki je bil poprej izločen med posameznimi kristali železa, se je v njih raztopil in 9e pretvoril v že zgoraj omenjeni cementit. Drugič: cementit, ki je sorazmerno zelo groba spojina, je razpadel v finejše kristale mar-tenzita, t. j. drobnejše, še trše zmerne kristale« ki trdost Se bolj povečajo. Sedaj nam ostaneta še dva širši javnosti manj poznana primera povečanja trdnosti kovin, in to! cementacija in nitracija. Cementaci ja: Ce segrevamo pri visokih temperaturah železo skupno s snovmi, ki rade oddajajo ogljik, in če je železo potrebne kemične sestave, začne to sprejemati ogljik in tvori se cementit; ta pa zopet na način, ki smo ga že opisali, deluje in izpopolnjuje svojo nalogo. Ce se ti je pokvarilo kolo, si prav gotovo opazil majhne kroglice iz kolesovega ležaja. Danes hočemo ustreči tvoji radovednosti in ti bomo razložili, zakaj so te kroglice tako trde, da, če n. pr. po njih udariš s kladivom, 6e sicer raz-bijejo, toda udarec se na kladivu pozna. Njihove izredne trdote ne povzroča že prej omenjein ogljik, temveč njegov sodelavec — dušik. Ta pojav imenujemo nitracija. Nitracija je popolnoma enak proces kot cementacija, edino s to razliko, dai železo segrevamo pri Se višjih temperaturah ia ne s snovmi, ki oddajajo dušik. Dušik pronikno v železo, se z njim veže v spojino, imenovano železov nitrid, in to povzroča trdoto kroglice, le-žajev in podobnega. Mož ni človek, dokler ga žena ne krsti. Mož se meri od nosa gor. Mož se od ušesa gor meri. Mož so skrije v brado, ženska pa v ruto. Moške roke so le moške, a ženska je ženska» Možje se vežejo z jeziki, voli s Stnki. Kar je žena, to Je mož, pravi svet Ambro». Ne zaupaj možu, ki ne zna, kaj delal Ni vsak moški, ki klobuk nosi. Pava lepša perje, ženo mož. Petica — mož. Pogaja se po cigansko, plača po moško. Pohvala — možu poguba. Pridnemu možu lakota le v hiSo gleda, a * nj° Rajši* hočem polegino leti, kakor porednega moža vzeti. Star mož piti kupi, mlad kožo lupi. Ti si toliko mož, kolikor te krojač dela (samo po moški obleki). . Tobak za moSke, pa kava za ženske, to ]• hišni mir; če tega ni pri hiši, pa Je prepir. Tudi modri možje včasih greše. Ko/ ¥ t L .1 kotaUr DraèW «v n Ke*. 1M2 k IVrerjeBiki m; .£*ra: bruita rt. Motata v Ljubljani tut MikkiŠičevi «**U 14 Vi*) ta Ž.V rK>v*»hr* K.tor c» ta hffs dne »e bo «hip»! ia »«m ne bo sportati. A» f» ta sam prVÌ tskat. «sa p» tam* jy»d*l: etanf*-. » h>^>rtmm Hetaarttiko:« PaKV- kani tyvVi prikd*».- fcidt jxx e aaht-aiite- [wie. ka-ton h B»j poverffaiki ae prerrw iVttar d W lefBKVi ohstoja ia ** If-rutoo. .v-.kjir N" v-ocH! saVrijanc-,. praznuje letos {Ulcv&ii pri l taWjaai <1 letrAaja ihirka t LjaKiaai je dal» čr-rih lit V kit A V:.1 ' s»' rhr»!i Lj«Mj»nJ»r.-. v «tUiVi: r.iirf r. e*. ItaiV** hr d Kant » »ajčjimi Voìk-*®!* > i.-T.ivr V čas-ii je ittS« tmU sttvr. i. v f »to.- i. priA^TKv. tatae ttcv^s. T.- ve!;» T*.ii a 1> Sw t»k?»r. k Itikvt l «r TPArrnv ,V SS" p.*.>.v-i>r .i s:-.-|vi5»K: ta s4r -*-V,v\Y srs-f-t-h t t-.TCskl 1JK~wA r».k. Vr.ror» r« Tu.-., r« V rt c.-. > ;.i .t .'V ~ K-. sf Vatba »k.V. .- T.i rrii; ?..W ti.t.ri v\4 trn f p» * ì»t.4; V:.- aaVì )r:- -1 ,•-ej!.-«ar.a Äty.-j*. v tt pr;- h .rs- T.-VV t * OV ▼ nrr>Mr.-. .-.» s,- rt srhs: MTV>»»-t -.t »rinfr vw «r.-- ü V Trikrat m1 loa:. enfili • jt >r»BA Ai r ; ,V*' k, i* * izpita tu f >f i .-».-rs;tw\ če St ivj« ta;j :»t I. s» w* *f»»r. iVi»A »ti. mw. f.sejtj« i.vv, r» kar arttr a»ro.isia v h Trzatev v Dalmaciji. Letošnja trgatev v Dalmaciji je v glavnem končana, razen na otoku \ >11 in polotoku Peliešcu. \inska trta je obrali!» k- prtHvj dobro. V nekaterih krajih je btl» sicer irrite v za 30 odstotkov sjabsa od Utiske. \ondar je na še kljub temu Dalmacija urideiaU leios okoli b*\000 hl vina. Od t." ko-hč-me odpade večina na kraje, ki so pod itali-i»a»ko dbUsijtv lrgovina s starim vinom je h;'s pro.l trgatvijo raimemma slaba, ker je i»n\t vma v inozemstvo skoraj docela odpadel. Si»rers » ,ts» ima Dalmacija še v zalogi okoli ^JO—VO vagonov. Cene staremu vinu so bile v Stan ku p«d trgatvijo za črno 5S0—éttì. opolo »W. s» taio pa 440—40t1 lir hektoliter. > ostihk a»ln)»unskik krajih je bilo staro vino neV.ùiko orBfjše. t Vrse4a nov k-a. ?acrehška mestna občina jt objavila v .-»ijvhìkik dnevnikih, d» bodo inxN: t MČvcka òt'Ofiahr» vsi Zagrei>č»ni dovolj aaa&u. k 14» ktea*. k :tn»yo prostora z* 5x590 ctsfK -t i» Hrvjisum t TvekN».-» .i A^kanov aa aaerebškem vse- a- M.r r.-jÄ, iiakAask. odrodbi re ta tìv .i.», »»et marveč imecotal sam jv^ j - ^ N .1 -. o.iK» t», tr»ja S» i lea. t \ Ni. KrvaöAj s. do nadaljniepa ir < te ii. t K ,i.t»i-sk. bankovci, kakor t« i fv "vV i .* H iitz ur ves os,uh Ì-VC-.. t Km u p-j > « (v prv4f«ar>.krca >«l4 v a. \ s»e.-v t Mit* r»koos.tr ocrt'.ii«f p-rtsvei-treci a. r.»-:-sc<« c» Hrvatskem prt\tcc ta p-X- ret HRSJ-' rt S1.BI usti ki »£ tji- i Rf n. ti » niataii« c.iaio»si> k: * fp tf dsi popravil». Strelki SPBHTIiE^ OROBTÌHE sr rtišil: i. iva kajù-jcak. šr talj l,vt«iw> p» jo. Č* »f «f i>» i'«rvM«v k> na» sv., ff« r^.- irf pA-ata. OiUjvt r .Ti pt srrfò» i. rn.^AOf i wii: v _ Vf so A/f< .sur .v" cri. ,-v: k*- i V -» *»>* .kt. Vrč.«*. Car se-v ' .n p-- • Niioajieiša i IA VAS Jt ' TA TAKOJ SAJSOČTTE SLOVENCEV KOLEDAR/ s v aerčjn Srk»>e. v kraievskena »s r»':»-sken ftir»tc. je hhrt af«P rfsak^v pokli- At s: II VK pi Si rfcJ'i.j.4 * d: fi rr tithrin «f fiK.jt h- »* Inani FtTf.vM.jf J Irr s» Iroir»..-. * Ser » MKO^HV i*f»TM iwatar. 'kti»t «V.-4» » v .«M t -t i jer-t in rt ■»..v! iB,M.«.rrv-»w t»»«-rviii» i* kaVfrit ta.-*, V **>. èf.ftakr fo 5 V-:» t liter dr>f-«-i»r. r>: t ftr T let k (it «r tak i- ir i* snyrjü »er f V» » tiT-a P—IV- p.' r Ar i -V čt— t:—t ri»»r«-i>a CVrtV- ir»K"ij>f S.-.Š.- rtr-AfV. »fi drofT n—.»» >-'•*-!..-* T m^fktrr.irat. č TV ptesrut Slevenor» Trehiriip v Djsaisa kK->ii4.K Vt ieiu Kftn-f». Rii»»-ik. Rjhtrsi; S»»ti tr Por.lBtik kriina it t minkeit «.»ran: ss uiìiii ras ir pwerj tredòla irr »t mit ne Baili salasi, ir» al. pa aaioiiàn pr. EBanfir. t Canyri tajski wij aa taeaa^ka dekìrta jc msi£j»o»jp s.rl»».c ieasu Orukvo v Bc<- V Planici gradijo zim.ki stadion. Planica l. znana jio vsem svetu po svoji »umiki tkakalniti ki je največja na svetu. Zgradil jo je ljubljanski inženir Stanko Woudek. Ogrocnna skakalnica let na wvero<-m pohočju Pocce In je vHja od ljnK. ljanskega nebotičnika. Ko je »koül t. ige« prii smučar na planiški tóakaJmci čei 100 m daiet i» globoko, ai bilo 6a«op»a na svetu, ki ne bi ponJ èal o tem inamenitem dogodku Medtem koto skakaii na drugih smuikih skakaln^ah le do » in 80 m. je omojočila odlična skakalnica v Pluitj «4o vnsto skokov te« 100 m. na.boiji. med iti. k alci. Se«!>ef Göring. pa je Mei celo 118 m dalej m postsvtl s teci p'.an'lk: in svetovni r»kord. Ii Planice poročajo n^mši Uiti, d» Sodo pri-Ted'li todi lo i.nw velik?- sttkilne t<-V.me. Ker pričakujejo velikega ofeiaka. b»jo trredil' do ilu. kalnice novo oselo. pnoator za pledaj«- p« bodo wiiiopoteiBO prearadu'^ Dos »j so oéoo».i X000 kubičnih r>e<-ov remije, kiteeo ao okra^ doskočišč» m doàili tako d; »to» tr.Dir.- u 10.000 ptedalre» Pto^-Sor pol sk»»»:«-10 m preuredili tako. da ho lahko t'uiil polet: tod. k« i »dion ta »►jotnetoe ji :»hsoa'J«<-*e leànie. Ob alukalnem mos*c ta 4P m woka trihofi» za ^«t-*» n iport-»• poroči »-alce. Vi tr««EB ho nix s te!f fcv»M!v. d» tado iara-kt-ji foš. ai. poročila c b s^eiacr.als i rt m tveta kar i Ura swsta V Planiri hcAs ar-» -, »k tod. note prape u Rik ia sìaletr.. k t m- twj tek-rrtf «n»oča- < » V-Mré- tede«, o kt*.*r»sr Scbo tndr nsi poroča :o taèelkoni narra r "Stade,•ef» leta T LjiHjni » »».M«v?- Ti V.—:i:h ig BStTf».Th>»5àLt »itwwskli S V je »«l«v d» ima-»c S^i^rttr tr. atV*». 1 »• lakko mer «e i zujtaijšnr e» rr?4if« r»,- «yaeteüir* M IMS.V ' ■ i. .1-1 • alali» t IV» » M in&Lr* tiR-r ntr fc-rj,>- • k» -rt,—ur * »l«»a «aša inavii*. « ir »1.»* ir kar.i l t.-« « rst-m v,t»f>r,i. » V» taS*Mt.«v 3» «aàr^M ntat.-i, ». jnvvfU r-Kfi.:. »irs-srr si v»«»,-»ttTii vft---t • »» TV- Rn: 1 IH-ilii» t-c».■mw -V» f 4 "rtJVKiti.ir KtaiRBii m »ni •< m- ' f"1- Si. m? si-hrt Zt s-vr.IT s:-ntw«n? s.r..r n *r *mr»r »-rf Tu-em. da Ir wositói oc tri u tu t--t.iv t taicra^iia tairzaKfca pnoaòa rt- »»a Oc. cur sr bat,- rx-if:-tisfcf rèOrrtuifcf posi»ir moi' pi*a»eTa. Vero postai»« posìnf.je sie r.» rirnsftr-t ncc r-rrsrjf >rj£üa«».c ps-strt « 11 nt ! •{ iwvsie t * rèojt <»■«»» sfc»V»wt«r» « riantri t.i C-rim «fcrs ir tnirai ifcte. ò» taif. » tanta; n>:,rnr m nt„ or iJI a. t fv>i t i i>bi imimfc» » sii. LeBhrti pri Ve- | iiir. Vrnr: w mu * su.ir i 1 wniiiki». i vtaii» «i» «t k 11t mot f.-tiaaei il Mar ta Lnao. ^•KBCcva MKMca" ctiiif » naiteràt n. Ba^ewet ibirc» Bri ir nh-aa>f «Benins Vsaka fer.iipa alane la J te *art»»iif «* ta sSlr-rrnV^r tn;ä- nusrK lato. T-^idB»» taJa. T Una» v*- n « S. »c. t «Aafc saio."- snu noerfaroi a iusnir tantaj. ni? rotr>"9(B. ."bmiu jv m »oč-uitiun yti>i»i» rTtiiia » "„auiioin u. BBVt>di» mà Sw- f »*r>eìri»n ■ jt èttdf- oluskak, 4f» ir» ni Sri Sairrstrm Vr.r ir ^^^iZJ1'1 ^—trrt Hr.iBBthnT..-1'a r rr TrtriV rtrüt M' Dra»S r itrantinsk onim « naac- v Dr».rr utoni 2r irai- «-sar alikia^r. »r«»«. ki ta «Tv-.i ratr canrv Soreje ituU. h m* »t^rt-ie®».. ». n«K> t -««E»k po- »?t»i in»* 3 U :>V» »«.i-^ti» r ! .»ali rt teic-adt* na «rt^rt Pe Ä.rörTB*« m p—<-ac t cj'^k tait porta- aiwfv :--j!e»wji tufüni» » ifii.'t. VtBfs» kf»ltji*i>»aja ae rprìiaS c v-sle h»t>rti. "e «> dr^alte na aiWi* rimi-jastit tt.iršok:fc Jf-tal»o dt t:•'< rt p-I' "ch1 jec rits*- t d"» .rt. V " ir.it k r* i» !s!ti-t:ne rrfS' Tv-rair t» A ar »" 'is kf- t-T;s oc Ba-"hoi.»rA tf+aen lt d-t* it »k« potrebujejo it If mrf F tvSomi j» » mn li kttaàttiì » prair-icr. D>a s-mtaarvke narmakt «ta pädia v K-dar »o n. 7o «s Rei Orai. tara:> « prvak » tinsi, tatntvnan -.i. 11 f.bm. nn uča- Kine fflki-tocr». Irtošn p-vak v sur j-mrjt teii t» Badie si esali e t» aperti- cWta« * V* j Itai n» JapoHtasa V òtée-i. T zià*;.*}N—ct W rt» k> ie oc slr-ect veti msa «mau..no roto-ta-v. x» kete«. riaóa turi Jarwffi J*is«naTie- Pn leàmsii se rinate srvrasaK)0 ttkr rlasno m meto. d» aooii »t a I» \a sntnšno žet» pedaurv »prijili pn^ne radio slušalke, k tata «nocočsle t»l»' šar.p psditaaef» ;>M;k» rotohort- t»;močnfj!i' moi. JrArničaa 4 i mati ie ma.i»»-i>ci 9o»»»»i- * «r>adt u» tvV.^f taksarte v Enef- K» zadnjem tiimiriB v Omrt je p-emarsl pf* n»k* Vttarfoe Ma-kre r»r«-h*Bi. m m p-ii-orii pr" f h 'iakr je imét* àrretìm,-- krneli «ir intm _IrV!-i,- u RrSkr^ri ii m TvnhP dr smrti Hi j lastnik* re j p vrans i in SlemV Prrl initr» slrv fttskrr» Krtrtvi fera pr»* Glede n» aiata ttww. k •mihvk« reden pMet »«ta« n« «r ieven ta-t. w «klei»!» Sov* sk» noeomesi* nei», d» oditi t* teiok a«*»-meint tekme na »taf'.w> Ifi t m 0 nad»!>evMJ« prvrnatvMiik tetrta — ta vs-rnif neodao " tamc pojwial: pritadnpE ^ rr»taTi V l.mhi jir, tw »mrli: kfrsV-ecii tria»stni Itami. 1» Smiiìet to,. R««- -------r- — »T Pobil dp «ITTTV ____nsw m -rr,,,«, ____ . kmJi " " nM' I ^^ ^^^ WrffMia m. Volk. «0f^ fakr - T S. T^ó^r^giuì. * kodi * ■ Kir: " ^ ' " --------- {iii indu n n-rjim. hiika ♦eifvw * 1» K-rvm» i .^ntav roj Bata,k Xa: pefcvajo v mirai ( IZ Tržaške in Goriške pokrajine^ p Dve porokL V Volčah pri Tolminu sta se poročila gdč. Ivanka Podreka iz znane Podre-kove družine in g. Fr. Perko, avtotransportni podjetnik iz Gorice. — Pri Sv. Luciji ob Soči sta se združila za življenjsko pot g. Julij Tratnik, sin vcletrgovca, in gdč. Marija Marega iz ugledne županove družine. — Obema paroma obilo sreče! p Vesel« svatba. Iz Kobjeglave na Krasu smo zvedeli, da so tam obhajali veselo in zgledno svatbo. V sveti zakon sta stopila Marija Re-har in Anion Grmek. Oba sta bila člana Marijine družbe, ona dekliške, on fantovske. Druž-benice in tovariši so jima priredili prav slovesno ohcet. Ker je ženin tudi cerkveni pevec, mu je pevski zbor zapel pri vstopu ▼ cerkev in potem pri sv. maši. Dekleta so pa svojo so-yrstnico pri vhodu v cerkev sprejela z lepim nagovorom in ji izročile bogat šopek. Med sveto mašo je spregovoril tudi g. župnik Drašček, ki jo poudaril važnost svetega zakona in izrazil svoje veselje, da poroči dva člana Marijine družbe, kar je za Kras izredna redkost. Pri gvatovski gostiji je bilo prav zabavno in polno vedrega smeha, čeprav ni nič škripala harmonika, ki se mnogim zdi nujno potrebna. p Svinjaka koga. »Slovenec« z dne 14. novembra 1941 je priobčil: Pred tedni smo poročali, kako občutno škodo prizadeva letos nnšim kmetom po Banjški planoti in Kanalskem okraju sploh še nepoznana svinjska bolezen, ki nosi na sebi vse znake nevarne kuge. Tudi iz drugih predelov dežele se čujejo žalostne vesti o tej bolezni, ki pobere mnogo prašičev. Iz Zg. Vipavske doline nam sedaj poročajo, da so tam «aradi te bolezni prepovedani vsi živinski sejmi. Pojavila se je že na Slapu, v Podzagi, v št. Vidu in tudi drugod. Številni kmetovalci so bili že hudo oškodovani. p Davčna izterjevalnica zapustila Vipavo. Goriška »Cassa di Risparmio« (nekdanja MontJ — ima v naši pokrajini v zakupu pobiranje davkov. Zato ima ▼ -večjih središčih v podeželju svoje podružnice. Tako davčno izterjeval-nico je imela tudi v Vipavi. Proti koncu minulega meseca je bila pa ukinjena. Mnogim je ta sprememba zelo neprijetna, ker bodi) morali zaradi svojih davčnili obveznosti hoditi v precej oddaljeno Ajdovščino, nekateri so pa kar zadovoljni, ker se bodo davki vsak drugi mesec {»obirali v Vipavi in v Št. Vidu pri Vipavi. p Kislo vreme. Ob koncu oktobra smo se kar nenadoma znašli v hudi zimi. Naneslo je »nega, kakor ga ljudje ob tem času ne pomnijo. Vsa dežela s Krasom vred je bila zasnežena in v nekaterih višinah po Cerkljanskem in v idrijskem okolišu ga je bilo meter visoko. Proti vzhodu ga je toliko nametalo, da so bile onemogočene avtobusne zveze iz Gorice skozi Postojno v Ljubljano in iz Gorice čez Goro v Idrijo. Samo najožji goriški okolici, Brdom in Spod. Krasu je še ostala prihranjena zimska odeja. V začetku novembra je pa pritisnil jug in z njim megleno, raokrotno vreme. Sneg je začel kopneti in se umikati na visoke vrhove. Sedaj nas že nekaj dni tlači sivo zadelano obzorje, prepreženo z nizkimi oblaki in vlago. Dnevi so brez sonca, noči temne; včasih dežuje, včasih pa samo prši, pravo kislo jesensko vreme. Vendar v marsičem ugodno, ker je pregnalo prezgodnji sneg in številne neprilike, ki so z tijim v zvezi. p Iz Belega pri Grabnem v Brdih. Pred ne-dolgim je umrla dobra mama našega cerkvenega ključarja. Pintarjeva mama je bila zelo blaga žena. usmiljenega srca za vse, ki so jo prosili kakršne koli pomoči. Bila pa je tudi globoko verna. Kljub precejšnji daliavi do farle cerkve je čisto do zadnjega nedeljo za nedeljo točno prihajala k sv. maši. Prav tako ni zamudila nobene sv. maše, tudi če je bil delavnik, v podružni nozenski cerkvi. Tudi za okrepčilo g. župniku je poskrbela. Vsa srečna je bila, ko je na Petrovo v svoji hiši lahko Pogostila g. dekana iz Biljana, ki tudi v to podružnico točno prihaja praznovat cerkvenega Patrona. Spremili smo jo k zadnjemu počitku na farno pokopališče ob udeležbi več duhov- nikov in velike množice ljudstva, ki je prihitelo iz vse soseske, da počasti spomin tako spoštovane krščanske matere. p Prezgodnja zima. Iz Sp. Idrije poročajo: Za Vse svete in Vernih duš dan smo dobili kar preveč snega. 2e samo tu pri nas v dolini ga je bilo več ko 40 cm, višje v hribih pa celo čez meter. Nekaj nenavadnega za ta čas. Sneg je preprečil, da ljudje niso mogli grobov dragih rajnkih tako okrasiti, kakor so imeli navado druga leta. Upamo, da so bolj toplo molili in bolj z duhovnimi šopki krasili. — Mnogim je zametlo zelje, repo, sploh kuho, ki so jo imeli še zunaj. Če sneg ne skopni, bomo morali prašiče poklati. Mnogi tudi nimajo še potrebne stelje in drv. Pa drva, pravijo, se bodo še dobila, ker en konec večkrat gleda izpod snega, za drugo bo bolj težko. Vendar pričakujemo, da bo sneg še odlezel. Saj je že začelo deževati. p Poizkuse z novim gradbenim materialom, v katerem zelo odporno steklo nadomešča železo, so naredili v Italiji. p Orgle so obnovili v baziliki sv. lusta v Trstu. Izvedli so splošno čiščenje in napravili novo napravo za crescendo. p Zlato poroko sta obhajala v kapeli tržaške mestne ubožnice 79 letni Franc Marc in 76 let stara Ivana Marčeva. p Nagrade za iskanje in izkopavanje rudnin. Ker so potrebe po surovinah vedno večje, je vlada že pred časom razpisala visoke nagrade za lastnike rudoslednih dovoljenj, ki bi bili pripravljeni začeti s poskusnimi izkopavanji. Nagrade znašajo od 10 do 50 tisoč lir. V celoti je vlada določila v te namene znesek pet milijonov lir. p Racioniranjc stročnic, krompirja, jajc in mleka ter sira v Italiji. Z veljavnostjo od 1. novembra bo ruzdeljena v Kraljevini nova živilska karta, ki bo omogočala nakup stročnic, krompirja, jajc, mleka in sira. Nova karta bo v štirih vrstah, za otroke do 3 let, za dečke in deklice od 3 do 18 let, za odrasle od 18 do 65 let. Karte se bodo ločile po barvah. Odrezkov bo imela vsaka karta 228 z arabskimi številkami, naročilni listi pa bodo nosili 4? rimskih številk. Te karte se v kraljevini že razdeljujejo. Za nakup stročnic bo služil bon št. 1, za krompir boni od 10—18, za jajca od 22—25, sir od 34—37 in mleko od 76—106. p Med spanjem je umrla. V Oseku na Vipavskem so 5. novembra zjutraj našli mrtvo v njeni postelji 73 letno Frančiško Toplikar, sestro bivšega oseškega župana. Pokoinica je skoraj vse svoje življenje službovala kot priznana kuharica v raznih odličnih goriških družinah. Na stara leta se je vrnila k bratu na rodni dom in je tu v miru in pobožnosti prebila zad: nja leta. Bila je poštena, dobrosrčna žena ki je imela blago srce za reveže in cerkev. Pokopali so jo ob številni udeležbi vse duhovmje, ki jo je spoštovala. Večni mir njeni dušil Preostalim toplo sožaljel p Požar npepelil kmečko hišo. V noči od 4. na 5. november je izbruhnil na Vratih pri Čepovanu velik/požar. Posestnici Luciji Bratuž je zgorela njena hiša. Skoda je velika. Pri gašenju so se požrtvovalno trudili sosedje in rešili pohištvo in obleko. Sreča v nesreči je bila, da je bilo okrog 70 cm snega. Velika nevarnost je namreč bila, da bi se ogeni razširil na hlev. Ker je pa streho pokrival debeli sneg, je bila nevarnost lahko preprečena. Gasit so prihiteli tudi čepovanski gasilci. Na kraj nesreče so dospeli precej pozno. Zaradi visokega snega je bilo težko dobiti vozno živino za brizgalno. Morali so šele iskati konje. Zopet se je zelo očitno pokazala potreba, da bi čepovanski gasilci dobili motorno brizgalno, ki jim je bila že ponovno obljubljena. V hribovitem čepovan-skem okraju, kjer snega nobeno zimo ne manjka bi bila motorna brizgalna neobhodno potrebna, kajti v visokem snegu jo je skoraj nemogoče prevažati z živino. ^^^^^^^^ Ali si se že naročil na najboljši tednik »Domoljub«? nekaj zanimiuQsti Od delavca do umetnika. Najslavnejši pevoi sa začenjali svojo slavno pot kot navadni ročni de« lavci. V mladosti ni nihče slutil, da bo postal sla« ven mož, saj ni imel nikakih šol za seboj. Pomi* slimo samo na slovitega italijanskega pevca Čaru« zo, ki je bil v svoji mladosti zidarski pomočnik, a ga je neki glasbeni profesor »odkril«. Bilo mtt je takrat 22 let, a v 30. letu Je umrl. Njegov im« presarij je postal večkratni milijonar, a Caruzo sam je zapustil svoji hčerki 10 milijonov lir. —i Šaljapin je bil nekoč nosač na obali Neve v Petnx gradu. Profesor Jerov se je nekoč sprehajal pO predmestji ruske prestolnice in slišal iz krčmo prelep bariton pijanega delavca. Jerov je vzel V. šolo Saljapina — in nekdanji obalni nosač je po« stal čez noč eden najznamenitejših pevcev in ml« lijonar. Zanimiv poizkus. V ranih jutrih zablišči rosa po travi, listih in drugod v tisoč biserih, ko sonce posije na njo. Rosa nastaja vsled ohlajenja zračne vlage in se začne ob raznih predmetih zgo-ščevati v kapljice. Množina kapljic, ki se na po« sameznih stvareh nabira, pa ni povsod enaka< ampak se zelo ravna po barvi doticnega predmeta. Zelo se rosa nabira na zeleni barvi, zato so včasih zjutraj listi drevja i. dr. tako zelo rosni« Se bolj se rosa nabira na rumeni barvi, ki postane še bolj mokra. Na rdeči in črni barvi pa so rosa kaj malo nabira in ostaneta skoraj suhi. —i Pobarvaj primerne deščice z raznimi barvami, a: vsako samo z eno. Položi jih preko noči na prosto. Zjutraj zgodaj pa poglej in začudil se boš, kako različno rosne so. Grška reka Aviao teče v svojem spodnjem delu šest ur na dan navzdol, šest ur navzgor, vsak trinajsti dan pa stoji. Temu je vzrok spreminja« joča se gladina Egejskega morja, kamor se izliva imenovana reka. Odkod imamo pomaranče? Največji pomarančni vrtovi v Indiji so bili starim evropskim narodom neznani. Pomaranče so prišle po Arabcih ali po križarjih v Evropo. Iz Indije so jih prinesli leta 912 v Perzijo. Tam so jih imenovali »Nareng«. Že v Zahodni Aziji je pomaranča izgubila mnogo svoje žive barve in sladkega vonja. Pri selitvi v Evropo Je še bolj obledela. Kljub temu so jo v Franciji krstili za oranžo, holeč s tem označiti njeno zlatorumeno barvo Or namreč pomeni v fran-cogčjni zlato Tikov les — najboljši les. Tlkov les slovi po vsem svetu zaradi svojih izrednih lastnosti in vsestranske uporabnosti. Se mnogo bolj je uporaben kakor naša smreka, trpežen pa neprimerno bolj« Tikov les raste v indijskih pragozdovih, drevo samo pa je visoko do petdeset metrov. Njegovo deb« lo je ravno in gladko kakor sveča in šele visoko gori, trideset in več metrov nad koreninami, so NAROČITE „slovenccvo knjižnico" " T A K O J I prične nerazsežna krošnja — a tudi od tod daljo do vrha ostane deblo večinoma krasno ravno. Ti-kovo drevo je tudi zelo lepo, ko cvete, in zanimivo je, ker ima skoraj en meter dolge liste. — Tikov les ima izredne lastnosti: V vodi je najbolj trpežen. Ko drugi les že davno strohni, on še vztraja. Zato je najboljši za gradnjo ladij. V toplih južnih morjih, kjer noben drug les ne vzdrži, delajo i* njega morske pomole, kjer pristajajo ladje. Pa so ne upira samo vodi, ampak tudi ogenj se ga n® prime rad! Se trohnoba se ga «udno ogiba! V Indiji so našli že do dva tisoč let stare kose tiko-vega lesa, ki so bili še vedno zdravi in trdni. Tudi bele mravlje, k| požrejo vse, kar nI iz kovine — in uničujejo tudi lesene zgradbe — tikove-mu drevesu ne store ničesar. Najstarejše »tenis« igrišče se nahaja pri Hampton Court palači v Londonu. Zgraditi ga ja dal še kralj Henrik VIII. leta 1530. Avtomobilske tovarne Laurin in Klemeni v Mladi Boleslavi se ponašajo z letno proizvodnjo od 10.000 do 30.000 avtomobilov vseh vrst. 5J cäraa & >IXIMOUTB«, dne 19. novembra 1941-XX. jSlev. 47 Fraac«ski ifndec Saša Gntrr Je zx>k\V il v JKM-. Uve irxf. p.v >.. K,- tr.K firt&tok.'.. t-'tt, raliua. w »*>)r. .v.t rat I fWMkUrja. PTT-.VUX-.1 « rr. u r>tfv«Vjn i Km«- ij Hf ii. y tv- KV ri->i. I vsK4.lt: ti* X»v r-s * nwe»«-»*«: »tot rv.-> in-Mati. d» «f * i*: Ai MüttrntKjl sr**«. .V ; vnt Vi p-»pii pi w r**3av-r»s*■ vrsAi-'f '. ti «f k»:« -.-> -e* a»-- j r* V f~f la f-li iawt tic ir : * .-v^-iyv- ai r mnr rwVre res:», -».- « , — «v ftst'.-^ M fit »v- pf>k*!.-r '< m >» hi." i r«st»vT»Ser — >IU< K jvtt*-; Gct-r. >J»I «n- ' r*tìv>;r.k kit-or r. '< Lac X» (w^-tT rt« ti .' rji 4 Hnkrr.tifcr » sfp-A»j r* v- T Sr«i!i. .v tf.-rv.-T _t .1 w : f.- - àf»' (W io Otiene-n w r* t k tv?-, ir. ìt>c;;. h». stu.; itn, aif.-«rä fr a ri ir rvvrtnt-l e htì. &t. r»n. fsif f.- r -ii- \ Si- ra:-, * tù» .W" ti v-W .x ye aarmem. t.vnc-L-i ; r-rt r. Te tt s. fe la-.' mV« i- ifi a * K v! {•> Kfwtis esitv> p-.ts^" K.-> tet j, Liti-. jr è*a >Kjk:u-«W4. tjpn, . «tt nir pu-frs*-.. > tj. 1 Sop f r ni- wr-.p i V. ixi.r-». dii «e x; tnd. Si'.ifi .--^vìi-ctr i FV>1 Bilijoa» Lilomeirov jt prehodil 62 lelm rvvje.Vtk p.vmoocii Bern enulo Valentini v bb- i . Treau. ..... \ te*rs»jstK»ski jsdrsici hoče iz pristanka » fo-^i^ài Lizboni prepluli Arlantski ocean .«-«Kar».. vt:i\l,ia H. D. Meise Teuien. Vrjreanai at more aijti odjemalcev zi svoje iik-^t u. t: otre j o zniiJio: S5 milijonov slo-« i-oru.-e 2> jreiijoBOT »totor plen-ce in 8 mi-à vx»m « w< «wnttTfi Ubx Zinil vojne je t*ar-ev" ukkuL r»ji'ii rt j* nrU*. ki je 1000 krat več^ od nalcoa. ä> «trovili »readacaancL »eah.tr funt* t» »ir«4e i»4ei««»li »ot^ral-fi' i^uuf. t: KBopočtj« fcuaarje 1U.C slik v &«-kaiNii r^» kadi rtffbu ti »>ke tif.-av*. jbJ àmibt >£ape tAl Corn- D« t ó* i«a « ^o! »litij, ki via» bo It Ice f>~>or.i.t ka.iit-sJu tr.t-*: «-pi oc -iiii.irfi pri-òrjL». m*j*é» t trfim.}tm proii ra»eai »r»i»n x MM^e. i'iisicu:t xavod » li.-Jtrn. n»k»r.i« >fir»f aaiesin*» - r-e-i1fik»a»j Wt»>r» r»v. sjrvv »»anapeNee »*. V.- »it- V- »?>A>.if t- fr iMsd drn-» r-rr-tt i ,-a.r* >T rrw-ij. »« t».v: i »v « V.i v»- s- « k-» > .-a » ».i» r» J-vi t A 01 : «f rta ;z >T I«\,v »f w— j : rw>>. . iit t»- «f t-i -i t H h»si. l ač- .t j t «.il I MS-TW- 4h-in > Bovi» aru « r—< r -'hi t. u- i -r« v j,.j D. < O i*f Nut T ti. 14» K u:* 11-1 » «tu. It i.il». i Mnèaa'o n. m.— i n.ir.LHK . « jh^i^ ič.i-. iu. e-»tJ-» ai« « j.-Äi. » «..u aiara^ *B sàeac — «-•in u -skn. » >•- * » v Desi, a « kftuv». i.t sina. t jua« j ^ ,-jjj ^ tJi_ «ki«, vii.^ u atj u c-iar «iiritii. -—d rt -i * tJn.MlO. ti uu;-! IX Jt » last (! iwüf. yw'ir is-iin« Kakor« » lapuha, ^tt. «.a« • Ust«-.- h IHKfiacH-a^ ualu t.aaj m « JLnr-.i:. ^ i^ .•■•t« ati «--».V u w K n.üiitn kKii OSIltN..,:. . T*i £1 il "f li i? tli. r- na» -m, nv.-i: un kntiai «,-r : -. .t-c-uf*« »■ ui tiim ti»*.f luhcrj n-f-a« »«^ i«Tia IA-! -Bit V» «n ar sna sni«fÄ vsta-.. '« -sii. a ivi.t; i» 6-omì-' " J I».:t U cu u. jv.tfn '-Mi-k, .ijo^ 4-opz M.iii -Tam pr*v imi»«. » «e » w : nj. m t. u t* «jmjto, jcfinat.< V..u -E» nt faBNni « - V1£!W.43M fc-Llt. I: . «.'la T^l. w snu D'".. ( < ^mtllmn. Jc'v.-j, ii w p- i« Ej m a, w i.-Muini.-i. « kater- » ;n«i ruàft» r»t.w n-trau» osa .j s«pl»Sl» TtW, m h t ; iwsi/ ji tori.m'üi v3ai ht^ n t—ipnit "" ,limt: ' » òf ib Tìinfi m.'t -"ti.,, p aaJiiU Ä.L !w»V'if « tr-f?.-i ut huntwft. t » 1* ÄV&. ai inu-u o«iu:-w« n iS icTüt. inuuik f» liiiiit« ocni.-p» w. mniiu tìit « V» « m ri»* « r>»tr»ii»i nt-i»t ijinrhii» «e or«č r kpbilire SKM1 iiuòeir f-oz nana. r*. «,rr«tan v *pnv\r :m» j«k>i'irc> , r~t+ «».«-v o:t* òr 3-4 w-ta Xetatert d-uij»f ■ »ivi* óe Jf «-Tli. H^» i»~r»—»r T.t v :«ar-mstf Vzbodae lud:»t 5tu-.* i* ar.-?-. - flcwet. k: ;tu tu Sì X» jc. -, mie i r; ®. » e orv-r --ij-.^ i- *»» rt? Li .e Trfrf Tir.hijj» :<*,"> rnuK-r .»i-ac. mSamre /t otx.iei nu,iž».rsij' recez: -■* " ne-.-trr.tT~ w r>-išati jt'.srr «-rr - a ts i^Hfiiaat nunni 'irštejt ^strnjsi». * i-ntr « j« )II(i>: jMiro.-rr v V n^ji. hr nt:-, J.-. n|inrn. «tfrawztiSti rre*«*i n,-"' !'J "la| nt p-n« if tV n « »rii To- l.mk. i.r «r ip-rclrdnval ramf t: sr i> irl -.T.iif TT-ni~*rii jMpci p,- »j<-r un aaiwas ttT-jfairiii »iii.f— mae bo T«4f k z :ìr re hr« kim( t ii* b« v nrretr 'rti SI StOf.TM- V Ig Jjj. P rja jtoien Ker «r je pp- Kar«*.! Te-rdsti«-i nrf^-«; * I:n »ni v lèK-.rp u Dt^trm V» snaa.ii. «-flikr rainnsti u fVvKkiV «-1-Ì. Tl IV eWw-rrl fckib« " nashrv, <-nrn.r«a» n i fit •• , skr» «tra..» r«W urtór.-» „ * UlfJ aÉTM^t «»«M, „ kM^À. xUT ■«. ai w>«M»iia - kanj», atae«* <»••»'■ •« naji «- SI f. ruske ir ras::iR«,ki xrt '. ttzjt }f i, * amrjižken Tdsast nj^4" ™ »^w Toi-'r—Rerli» priprav'>» F' skoa. !«;mu .r iz .«k , ^ » d» lin«'! «eàrvaUa t* niatr n kuntrskeni motu Hir-rt. Uko nam tok*mi, pndejo v kri. kjer po^rojÌ v tklepib m mii»cah revmatične int-keije p, drupe bolezni. Tudi v mlečnih otro^.h „ lahko tak» mlekrijska lei»ča. pn aiu i» tet*o tr^ba itrtri., re v bi» 'Jtut tu a ml^vit ie Wrtije u>r>ei®o dcvriit: lz uK, ^ raav^lco. d» je temelj,to leèee.e tok, .n »talni kt«:rol» ne urno n»iboi>še *r«invc u ohr»ut(t iJruJi »ob. teoiref d» lo čeato octejii.t tudj i»». rerBjitjčciii boiezzti. Latfu kri — idra*il» P« krvi to Of.il.. sdrav&iki prj t^minmk fesu» obit»« e-, Ux.:.., raij)o. - K« k»ti«: «Utttek r»»; urier», kak£»r m ..»» .^a pn ..ttdefc. ki liiini.o nc'nnia 5>t inimt - mi - Zato ,t vai-z-j . ivnike liiiitati. kak» b. itriovala vjfcrac»-, i-;e krvi : - m-.aa.x-.ijL Takfee potki»« tcnperUkMi ="•"1 ' » ititi, n» it*»,»*- ;*>.ii.itriiao- at-iTVMdš*. k.jiA- X«.t -kjtii kr. poM-bao dofaro «-; -,» na po-i' .-i/ twn, to zate- melsaho." i ir civzemati i-i-i ste» kri W ,i£n jo vtaajji.j i ile. l'o-kin.f k .f, i» aas. t ta jo«^. u. ,. uJ-.ake. Z e.1» (iotrji.. e-sf-et. virai..« ti dunajski »triža. kiiniaa n^.azravi» » iratji, u-avikm, k. ótkntz » .fUr.v v ki:.h ianih ic-nie«r4ia neti» meč mt-,»* atlèti su (-v-'^nji ia deìo«-aa5ea j-*er t«r iti-** »e je aamnf p:, po-fk-ü'-j v Mvrjiea čt-j srp?« patrd/ > Pri po-e» ts n»f--.z bnèsiiitw t;-j™ ki tolte o6je-kt:-«ac «e »VKi-,--. izholj.' «a.-e -»^'re-v-rt K»r-a. fte rrf. Se.;: k . k. jik ..e t7»Ä)t> »o tt iLko popravili, i» <*» i*bk» bres o^rnK— :i uvoda t »»»ca»je iiilnjt t lan JLak Fnnco ia rop« ?:t«' »-edef v.c» t»a ic tn«. T» ìaraiatisi po-»•premer je seveč» — mešate. rnrdčasa» a»:«itrv. \ rrvk; ftrróit'i f osi-viTve. k-, jt vefijsaB» trajna, ie i; : is: i» !K- Foto-rr T jrec. i ijt>tjt« M-Wacft o'f ztEzsa. zlasti p» r i.TČ^rit M~:tra L>uw»»i Jf'-iri jo Ut k o T{-£jk pi nsor» rrnpj tudi trio pcvitrefc e. sprvV-.ki a»jrr*-j oè <■«;.: .t s» 'furia, c.ièii-ttv mtej liarrDa -.z vscV-jejo rei ir»'t» trrc oMajti 5a»>e- _ O.' ■ t « .-poč. oh.i».-no ki»» ii »c pri »eittt S ü« J i .t»U hlaiaaf-.jft, k»k<- :ci. t iri.r.t pr> me jjzr. p«» al 3ftt. t mcii- -'"•>-- * jedi. pow b»? v krut... fri ft-hust-ns u-pie-jt Iv àaàc k »rko i-' r rtv: Tv.mvtrr. Kiierecisk i) ma1«" a « Jtrv t psrcw.ltv.1. hATZt- v k".- ll kn i jf mne,v» tprtrS. v etviu s pi-«;-3 fcnfceir ji jt> uk-^i nviiU iwwj IWC»» V Vntifir t J*1' nar Irti « liti.i. 1 r .n-t- j k» irsi, tu «tm»i~*m. »irt« «ctKEO J--» i -« ', j tn de feiri ifc» * jw.Mii pevtt »Ni« ni kaj prijazen, ne,t je pritrjeval Mataj. »Ali pa ni dobre volje danes? Morda «a pa bole zobje? Star je že.« v »Oh, Matajev, saj so bili tvoj oča Se dosll starejši, pa ao bili ves drugačen. Radi so se kaj pomenili s človekom. Kakor sem menda že rekel, dober možak so bili in pa moder, moder! Poleti so unerom narobe sedli na klopco pred biSo, tako da so ti gledali v zid. Zato jih pa tudi skoraj nikoli niso opikali sitni komarji, ker si je mislila mrfes: Ta človek ima tako kosmat obraz, da mu ne moremo do živega I Tako so znali stari Martin goljufati nadležne živalce in se jim smejali, pa saj eo se jim lahko) Ako jih je pa včasi vendarle oktal kakSen star, izkušen komarec, ga pa tudi niso preganjali ali celo morili, ampak prizanesli so mu, rekoč: Kako bi le mogel biti tako nečloveikl, da bi stregel po življenju bitju, ki se po njegovih žilah pretaka moja krilc »Rad tem pil turova laica .. .« »Res je, smilila se jim je vsaka muha,« mu Je pritegnil Mataj. »Nekoč smo imeli kodravega psa, kl je bil prav rad na gorkem. Ono leto je Pa norela grozno huda zima že o svetem Miklavžu. Pa to dejali: Naš kodran Se zmrzne v tem strupenem mrazu, toliko prezeba siromak. Pa so prijeli reveža in ga lepo čedno ostrigli do kože. Zdaj, so dejali, zdaj si bo mislil pes, da Je poleti in nič več ga ne bo teblo tako hudo* he, he I In lej, Kodranček nam res ni zmrznil, četudi je bilo ; tako mraz, da je vse pokalo. Zlezel je skrivaj ' v peč, ki smo jo kurili iz veže, pa so je tam zaduSil na gorkem, ko smo bili mi v Zaplani pri j maši.« »O, prekanjen je bil Martin — malo takih celo na Telebanovem! In močan Je bil mož, da hI ga trije drugi komaj porinili iz gostllnice.« »Kaj pa, ali matere moje pa ne boš hvalil kar nič, Andraž?« »Kako lih ne bi?« Je kliknil Hudoplsk. »Odkar nosim hlače, Se izlepa nisem videl prijaznejše žene. Ko sem Se pastirčeval, sem rad pil sinova jajca, da sem Imel potlej gladkejše grlo in ua sem lepie prepeval na paši. Jemat sem jih hodil včasi tudi k vam, Bog ml odpusti te grehke, JaJec je bilo takrat po osem in Se več za groS. O, takrat so bill Se časi, Matijče, takrat, zdaj pa •»i vse skupaj nič. No, kmalu po Veliki noči so ")» pa zalotili vaša mati, ko sem jo hotel popihati s ukradeno robo. StraSno so bili jezni name I Zažugali so mi: Čakaj, ti dehor, ti nemarni, Potrem ti vse kosti I Jaz pa čez pioti Prebito so me obrenkall, posluSal sem jih za ograjo. Silili pa niso nič za mano In ml tudi niäo skrivili nobenega lasu na glavi. Samo načeto velikonočno svinjsko kračo so mi zagnali skozi okno na hrbet, k0 sem se obrnil, da bi unesel Sila in kopita in zaplenjena jajca. Hvaležno sem pobral Se gnjat. i resneto je bila dobra I Preskrbljen sem bil dva, ,r' dni s kosilom in z večerjo. Vse žive dni bom pomnil to. in če M učakal Metuzalemova letal« »Verjamem ti, Andraži Naša mali so bili nagle jeze, pa le redkokdaj. Vame so včasih tudi zadegali poleno ali kar jim je bilo pač pri rokab.« »Rekli so mi večkrat: Andraž, Andraži Ti boš bogat, ko bo pes rogati In uganili so, prerokovali so ml živo resnico. Zdaj mi pa le spet na-:,•„?. ?a zvrnetn kozarec v spomin tvojega očeta! iotlej izpijem pa še enega v spomin tvoje matere, zakaj oba sem imel enako rad in zameriti bo ne bi hotel nobenemu.« Mataj je ustregel takoj beračevi želji in mu pomagal piti tudi sam. »Kako se pa že kaj imaš, Andraž?« je vpra-Sal po kratkem molku. »E, slaba mi prede, slaba, ljubi Matija!« je tožil Hudoplsk in vlekel goste obrvi skupaj. »Ko so živeli moji starši, Bog jima daj luč nebeško obema, takrat so mi še pele ptičke! Pozneje sem imel pa zmeraj le slabo srečo. Vse mi je Slo pod zlo. Človek uganja, Bog užene. Marsikaj hudega sem izkusil na svetu, dobrega pa malo. Osem let, pet mesecev in Štirinajst dni sem nosil tele na hrbtu. Primaruha, lahko rečem, da sem bil najboljši kaprol, kolikortudi Jih je kdaj imel sedemnajsti regiment in kolikortudi jih bo še imel. VidiS, zdaj me pa tuja vrata tolčejo po petah! Ometel sem dosti sveta, obhodil dosti kraljestev in mest. Prebito mi je bila marsikdaj huda za nohti. Slaba mi je pela, kakor Santovemu psu, ki ga vse lovi, siromaka. Vse sem prebil, samo breskovih peSka mi Se niso drobili na glavi, kakor se pravi. Pa tudi zdaj se ne morem nič hvaliti. Godi se mi Se slabše kakor prej. Tako hoden nisem več, tare me udnica. Šestdeset let pa še nekaj več, to niso mačkine solze, Matija!« Verjamem, Andraž!« »Pa prejšnja leta je bilo še kaj dobička na sejmih in božjih potih. Dandanes pa meče samo-pašni svet revežu le tiste polovičarje, tiste ficke v klobuk. In marsikdo ne da čisto nič, četudi bi ga vrtal v koleno! Dandanes, ko je vse dražje, bi morali tudi nam prosjakom povišati dohodke, ne? Muči se ali se ne muči, denarja je premalo ali pa nič. Zdaj pa izhajaj, če morešl Hudo je hudo, Matijec! Kaj se mi mara, ko sem tak reveži Večkrat tudi malo obupam, saj ni {uda! Obupati je bolje, kakor skočiti v vodo, posebno če ne znal dobro plavati. Tako, zdaj pa moram piti Se v spomin tvoje rajnice matere, da ne pozabim!« Mataj mu je zopet nalil in ga podrezal: »Dobro znaš pripovedovati, Andrai. Le povej mi še kaj, če veS!« »Oh, Matijče, pripovedoval bi ti lahko dva meseca, tudi tri, pa Se ne bi bil pri kraju!« se je pobahal in mencljal kozarec s koščenimi krivimi prsti, preden ga je vzdignil b ustom. »Pa ne da bi imel celo tiste ,Crne bukve'?« »Imam jih, imam, dobro si uganil,« je naglo pok i mal berač in si obrisal brke. »Črne bukve imam shranjene na visoki gori v skalni razpoki. pa .Kolomanov žegen' tudi! Rečem ti pa, Matij« — nikomur ne nosi tega pod nos, sicer äkodujeä meni in sebi! V teh bukvah Je dosti čudnega itt skrivnega, kar ni znano navadnim ljudem. Le po« 5™.,me; Matijec: marsikaj vedo berači, ker ob« ™ v!L T'"' toda >**> Andrai Hudopisk, jaz vem več kakor vsi bera« vsega sveta!« Držal ee je častitljivo in učeno, Mataj pa ga je verno gledal ia poslušal. »Pegaste roke imaé, vedež sil Povej no meni» samo meni, kaj znaš vse! Nazarensko rad pcelu« sani take reči.« »Žive vozle znam delati, kruh znam učuditi, da ne vzhaja...« H »Pa ne da bt znat zagovarjati tudi kačji pik?« se mu Je Mataj živo zaletel v besedo. »To bi bila meni prava malenkost!« se je od« t Rekli to ml: Andrai. Andrai, ti boi boaat. ko J bo oca rnaat!' >Pa ne da bi imel celo liste ,Crne bukue'?e,1 rezal mogočno. »Pa kač se sploh ne bojim nič. La čakaj, da ti povem! Na Veliki Šmaren je tako! svet dan, da še gadje ne smejo laziti po zemlji« Kvišku ti zlezejo vsi, proti kraljici nebeški. Nal ta praznik sem ležal pred dvema leloma pod ja* blano, kar je cepnila kača z drevesa name in mei pičila semle v laket. Škodovalo mi pa ni nič, ken sem dobro zavarovan tudi proti najhujšemu kačjemu strupu. Pojedel sem namreč kačje srce na' tešče, še preden so me vzeli k soldatom.« »Ali je bilo kaj hudo ostudno?« »Hm, klobaso imam rajši. VeS kaj, Matiče", narodi, naroči zdajle vsakemu eno! Bova lagljtl pital Mlinar ravno spet prihaja semkaj.« Matija je bil zadovoljen s Hudopiskovino predlogom; zahteval je dvoje klobas in še pijače. »Andraž, ti se menda ne bi bal niti vešč?« jtl povzel iznova. »Kar nič ne! Veš, Matija, čebula jim strašna smrdi, čebulal Zato jo nosim zmeraj nekaj s seboj v malhi. Posebno moč imajo pa čarovnice ali vešče zvečer pred Svetim Tomažem in Kresom, pai tudi na binkošlno nedeljo. Takrat najrajši lazijoi po polju in kujejo lunino zlato v cekine in jih mečejo v bele rjuhe.« »In budo so nevarne, kajneda?« »Seveda so, lej ga t Delati znajo take pogače»« ki razneeo vsakega. Peko jih pa iz samih modrasov, slepovožev in zelenih kuščarjev. In slano! znajo delati pa točo!« »I, saj resi« se je domislil Mataj. »To so mf pripovedovali tudi moj oče. Kako pa delajo ona babnice točo in slano?« »Mleka in žita, vode in soli natneSajo in čudnih korenin. To čobodro izlijejo na polje, pa je.« »Kako pa je vendar to, Andraž, da nisi Sel nikdar nabirat onih cekinov, ki so jih metala vežče v rjuhe?« »Tisto zlato bi dobil le nedolžen človek, mena se pa tiSŠi zmeraj preveč grehov. Ampak naredil sem drugo, Matija! Vedel sem tole: kjer božja mavrica pije vodo, tam je vreča denarjev, pai vreča uši; kdor se po golih kolenih priplazi da tja, koder se upira mavrica, dobi oboje.« »Pa si kaj dobil, Andraž?« »Nič. Le poslušaj I Na levi nogi mi Je zlezla hlačnica do podkolena, ne da bi bil kaj oparal. Pa ni bilo nič. Drugikrat sem Sel pa v ris, klical hudiča.« »Bes te pianta] I« te Je zavzel Mataj in udaril po mizi. »Ali si —« Iz :zgitmfc-^èiSac.' -« t f —««*'' '' ' " J.'.' ,• „-iT-r ■ - Ore/ w painiku. f Holandski ribili tt dm/o. ■varčevali f prostorom vod. t zgornje nadstropje namesto «loonir samt nekaki. gret kakor pr kurnikiii fako je trebe pohištvo teliti »kor; oknt. zakaj pt tel itopnical nt b šio. Holandci »t rad. drže oonit ln nt begajo po nepotrebnem po ultcat, ie gostilnah, zakaj ko pride èiorek po teb skroninil stopnicah i stanovanje jt Tesel, de mu n; treue spe: lesu navzooL Meste nt bloditi: tc je duic hoiaiidskim mestoni posebne potezo lakoic je to kt »o hoteli postaTitj meto tc vzei. kos vode jc obda! 7 nasipon. de s< jt osušiia; potlej to tam zgradili niiice Hoiantbke menit niso rustie od znotraj na/vet. mar vet v osredotočenih puntili., zate nimajo predmestij. Na zelenem pazniku st čisto nepričakovant pojav: rdeče uit-itect ker jt pristno bolaniisko Od mesta do mesti vodijo rovnt cesie z drevoredi. Pole): cest so kanali, ki neskončno Où mesta do mesta vodijo ravni kanali, ti pa niso v zemlji, kakor drugod, marveč ta-korekoč nad zemljo. Gladina vode je nad gladino tal, voda teče zgoraj in ljudje «i jo nekako tlačijo navzdol. Ladje jim plavajo skoraj nad glavami, vendar imajo Holandci trdno zaupanje v svoje nasipe in v svojo vodo. Da boste vedeli: tu teče voda nekako narobe, namreč od spodaj navzgor; z niže ležečih tal. Iz njihovih kanalov se črpa v reko in prelive. Zato imate ob kanalih cele drevorede vetrnih mlinov, ki ne meljejo zrnja, marveč vodo. Črpajo jo iz manjših vod v kanale, iz kanalov v prelive, iz prelivov v reke, a iz rek odteče ta voda sama kakor po naravni poti Dandanes večina teh mlinov ne mahlja z rameni in ne melje vode, marveč je samo še nekaka prisjiodoba Holandske. Zakaj vodo črpajo z elektriko. Del holandskego metta Utrecht. Eolandtki kmetje. V mislil nam je Holandije. A' ožjem ponenti ima te une pokrajina na zapadu med Zuiden-skim morjem ui glavnim izlivom reke Maast. v širokem porieoti pt označujemo z imenom Hoiandij« ali Nizozemska celotno kraljevino Holandije je žeto rodovitne dežela, njeno ozemljt ieii večinoma poc morsko gladino m jt rad tega zavarovane pred morskim pt>-p lavam: 7 narrp: L>ežeia je preprezene 1 mno-gam kanait u. jezer. Holandije je goMo naseljena 111 bogata države 1 krasno razvito živinorejo in svetov-noznanim napretìiiim TUnarstvom ir cvetličarstvom kot obmorske dežele -.me Holandije polno industrijskih 11 pristaniških me«:. Politično te razdeljene ne SeTerno Holandsko z glavnim mestom Haarlemom m Južno Holandsko s prestolnico Hoacom Velike holandske zanimivost se stara meste n pr Delt, Gonda. Leidet. Označujejo jih asov: tihih voii« 111 stare, iz opekt zgrajene aledraie 1 iesenim- oboki; paradne mestne hiše in hišice, opremljene z v«o šaro pizdave-pe in boga lege meščanstva, častitljive mestne tehtnice in stolpu« vrata, ribje tržnice etaro-daTna vseučilišča in tihe ulice s svojim, kanali. Hiie »o TČasih nagnjenr kakor stolp; r italijanski Pis.. ker »t zgrajene na pesku ter stoje ne kolih in «o za t«- ponekod komaj dva metre široke. V tej deželi vode ni peska je vsake ped trdnih ta! hudo dragocena. Da bi Mlin na veter. Spomladanska pesem med tulipani. Pogled iz zrakoplova na mesto Haag. Ker jim manjka zemlje, so začeli Holandci osuševati Zuidersko močvirje. Z ene strani prade nasip, ki je dolg trideset kilometrov, a je prava igračka v primeru s širino vodne f ladine. Po tej igrački vozijo majhni vlaki vedski granit, vsak dan kakšen meter dalje. In ko bo to končano, bodo napravili »redi morja reko in sredi reke otok. Potlej se bo to morje izčrpalo in čez kakšnih trideset let bodo prišle sem na pašo — črnobele krave. Holandce pa že sedaj skrbi, komu naj raz-dele novo morsko dno. Kmet iz Friskega ne mara zapustiti svojih pašnikov in lukar iz Haarlema se noče ločiti od svojih razorov. Treba bo deseietij, preden bo iz slanega lešnika postala rodovitna in suha prst. Majhni vlaki na igračkastem nasipu pa vozijo neugna-no dalje in holandski narod gradi dan za dnevom delo, čeprav bo šele bodočim pokoljenjen» Srineslo kolač eira in tulipanovih čebulic, ki ajejo pridnim Holandcem že danes milijonska vsole dobička. Poroka itmdskem. PruUm&l Witerdamu. Valja je svojo fepico vrgla k nogam in njeni lasje, spleteni v kite, so se spuščali preko njenih slabotnih ramen. »Ta soba ie preveč žalostna,« je nenadoma dejala Valja. Prav kakor jaz. pogrešaš ludi ti si srečna ... zelo srečna... Ali ni tako, moja ljuba Nadgiè?« Valja skuša najti odgovor v očeh svoje prijateljice. loda Ia je okrcuila glavo vstran in globoko vzdihnila. Parmi a kavkaiktft plula. BpUaJ M. D» Cavana. zraka in sonca... Prav nič nimam rada mesta... Sita sem že Istambula.« Po teh besedah se ie zleknila v blazine ln položila roke pod glavo. »Življenje ie tukaj tako žalostno in enolično. Tako zelo ae dolgočasim. Nobena stvar me ne razveseli; nič mi ne ugaja... Mogoče «e tebi posreči da me razvedrit in raztresei, Nadgiè.« »Saj ste komaj prestali težko bolezen. Valja, in zato vsa ie muči utrujenost. Prav zato ste »Tako ialoitno le tukai življenje ...« lako malodušnl. In vendar se mi zdi, da Imate vsega, kar je treba, da bi bili srečni.« Pri teh besedah je Nadgiè tiho vzdihnila. »Misliš?...« je vprašala Valja z žalostnim glasom. »Tako vroče mi je postalo... Prosim te, Nadgiè, vzemi pahljačo, da me nekoliko ohladiš.« Nadgiò pa je vzela pahljačo in jo ponudila ležeči deklici. »Nočeš mi ti storiti te usluge?... Zakaj si tako neprijazna? Prinesi mi vkuhano sadje, ki je tam na oni mizici... Pusti vendar svoje delo, ker mi gre že kar na živce... Pripoveduj mi raje kakšno zgodbo in zapoj mi kakšno pesem. Potem boš pa plesala « Mala Nadgiè se je veselo zasmejal*. »Vse naenkrat?« je vzkliknila in vstala. Sla je k mizici in prinesla tovarišici zaželjeno sadje. »Ce bi vam holela ustreči, bi morala imeti deset rok, deset nog in deset jezikov!« Sedla je in ponudila tovarišici skledico. »Misliš, da sem muhasta?« je zaskrbljeno vprašala mala Turkinja in pogledala prijateljico s svojimi temnimi očmi »Res ie. da te včasih mučim, toda kliub temu le imam zelo rada. Prinesi ie eno skledico in vzemi a sadja kolikor hočeš .. Ne moreš si nili mislili kako zelo te imam rada... Kai bi bilo z menoj, če bi ne imela tebe?... Ti si mi rešila življenje.« Valja ie vzdihnila in segla s srebrno žličko v kristalno skledico. »Zavedam se, da tem v breme tistim, ki so mi najbolj dragi.« Nadgiè se je medlem dvignila in sedla na divan, k nogam avoie tovarišice. »Tudi jaz vas imam rada,« je deiala. »Nemalokrat si očitam, da tem z vami premalo potrpežljiva. Dobro te zavedam, koliko vam dolgu jem. Kaj bi bolj postalo z menoj brez vaše ljubezni in brez dobrote vaših staršev, ki ravnajo z menoj kakor da bi bila njihova hčerka, iz uboge deklici. katero so vam nekega večera privedli vso objokano in strto od trpljenja in strahu?... Ali te še spominjate?.. .< »Da. spominjam se...« Valja se je dvignila iz blazin. Pritegnila ie k sebi temnolaso glavico svoie torarišice in poljubila. Nalo pa ie nadaljevala: »Se se spominjam!... Toda ne misli več na to. dnmical Poaabiva. pozabiva na one temne dni. ki so se izgubili v preteklosti... Saj sedaj 7' »Srečnal...« je tiho deiala Nadgiè in iz oči ii ie odsevala žalost. »Ali more kdo bili srečen, èe je izgubil mater?... Ce nimaš več družine in ne boš nikoli več videla domovine, katero ljubiš z vsem srcem?« »Ne govori tako, moja mala... Ne govori takol... Dobro veš. da te tukaj imamo vsi radi, da smo vsi tvoii prijatelji, tvoja družina, tvoja domovina. Mnmica te ima zelo rada. oče je ves vesel, kadar ob svojem povratku zasliši tvoj smeh In stari oče. ki je tako strog, ti je še prav posebno naklonjen.« »Res ie. Valja, vsi ste tako dobri z ubogo tujko. Vsi se trudite, da bi mi napravili življenje lepo... Ne. nisem nehvaležna... Vse vas imam srčno rada ... vse, razen .. .< »Razen?« »Razen Našie.« »Misliš Našio, mojo zamorsko dojiljo?« »Čutim, da nti je sovražna. Njene oči me povsod zasledujejo in se hudobno bliskajo... Prepričana sem. da me sovraži.« »Nikakor nel To si le domišljaš.« ie dejala Valja in skomizgnila z rameni. »Jaz nisem do danes še ničesar opazila ... Zakaj nai bi te vendar sovražila?« »Ne vem./. Mogoče ie to ljubosumnost? Prevzela sem v vaši hiši mesto njene hčerke, ki je biia troia najliubša sužnja. Mogoče ie vzrok prav v tem.« »Ti nikakor nisi moja sužnja. Moia mati le je kupila, da bi mi dala prijateljico, tovari-šico mojih let. ki bi prinesla nekoliko veselja ubogi deklici, ki je vedno bolna in ki se dolgočasi. Vzgojena si bila skupno z menoj in prav tako kot jaz. Moja zaupnica si moia sestra ia nikoli se nočem ločiti od tebe... nikoli... Moja si za vedno...« »Kakor sužnial« ie zamrmrala Nadgiè z žalostnim smehljajem. Cez hip pa ie nadaljevala: »Kakor sužnia, čigar suženjstvo pa je sladko... Zaliio vas te moie besede... Toda jaz sem rojen» svobodna, od svobodnih staršev. Moja mati je bila iz kneževske rodbine ... in moj oče ji ie obljubil, da me ne bo nikoli prodal kot sužnjo ...« » Vem... Toda ugrabili so te. te zvezali in ti zamašili usta, da nisi mogla klicati na pomoč. Oddali so te trgovcu, ki ie vodil celo karavano suženj.« »Jezditi smo noč in dan,« ie nadaljevala Nadgiè. »Spali smo pod fetori« »Vedno prihajajo na ta način k nam deklice iz Kavkaza. Lepe so in dobre, zato hodijo trgovci tja panie,« ie pojasnjevala Valja. Nadgiè pa ie žalostno gledala pred te in obnavljala tvoje tpomine: »Končno smo nekega večera dospeli v neko pristanišče-.... Zagledala sem mnogo ladij. Spravili so nas na eno izmed njih in nas od- »Vem, da me tovraii.t peljali po moria. Spominjam se. da je morja bilo nemirno in da se je ladia nagibala na atran . . Druge deklice so se bale, meni pa ja to zibanje bilo všeč. Kako lepi to se mi «deli ogromni valovi. Bili so kakor visoke gore. Pozneje se je nebo zjasnilo in zagledali uno Cari« grad, ki se ie kopal v sončnih žarkih.« »Ali ni to meato lepo?... Ali te ni prevzela njegova krasota?... Povedali so mi da nn vsem svetu ni nobenega mesta, ki bi bila tako lepo, kot ie naša prestolnica.« »Imela sem tedaj komaj sedem let. Sama megleno se spominjam vsega. Bila sem vsa obupana, ker to me iztrgali iz kroga mojih dragih. In vendar se ml zdi, da mi je ves nemir in trušč v pristanišču ugajal. In potem sem zagledala kupole, minarete in številne palače. Zdi se mi, da me je pogled na vse le krasote razveselil. Izkrcali so nas in nas posadili v kočije... Kaj se je potem zgodilo, vam je znano... In taka se je moje življenje hipoma popolnoma spremenilo Živeti se mmorala v zaprtih prostorih, medlem ko sem poprei živela vedno v prosti naravi. Odvzeli so mi vse, kar sem imela. Saj ste vi lako hoteli. Počesali in oblekli to me. knkor sle hoteli vi. Obleko, okraske in vse so mi spremenili... In celo imel...« Dekličin glas je bil spremen jen. Žalostno se je smehljala in komaj še zadrževala solze. »Izgubila tem ime tvojih otroških let.« j« nadaljevala, »oi.o ime, ki mi ga ie dal moj oče, ki me je prevzemalo od sreče, ko ga je izgovarjala moja mati. Sedaj mi vsi pravijo Nadgjè in nemalokrat te mi zdi, da sem postala tujka sama sebi It Valja pa jo je hotela pomiriti: >In vendar je Nadgiè zelo lepo ime. Sama sem ti ga izbrali* Pri sat je navada, da vtem sužnjam spremenimo ime... Kako si te ime« novala prej? Popolnoma sem ie pozabila.« »Tamara... Toda lo ime sem izgubila z« vedno. Nihče več me ne bo tako imenoval. Veste, Valja, včasih, ko zvečer ležim v postelji in se spominjam vsega, kar sem izgubila, teduj si tiho ponavljam to ime in zdi se mi, da ma kliče moja mamica: Tamara... Tamara I < »To je kavkaiko ime, kaj aefe vprašuj« Valja. »line georfijske kraljice, katero so t, davnih časih njeni podaniki častili kakor svet« nico... Kako ljubko je to ime, ko ga ti sama izgovarjaš. Njegov zvok prikliče v spomin gore in potočke, man in gozdne cvetlice. Doni kakoc odmev v gorah in kakor grom v gorskih vrhovih. Je obeneui sladko in trdo. Kakor gruljcnjfl golobčka je in kakor šum hudournika, ki drvi v dolino... Nadgiè, ali hočeš, da te bom odslej klicala s tvojim pravim imenom, da te boa imenovala Tamara?« Nadgiè je odkimala. »Ne, Valja, moje ime je ostalo lam gori Pustila sem ga mamici in ostalim mojim dragim« Tamara je bila kavkaška deklica... Nadgiè j« Turkinja. Svoje ime ljubosumno skrivam kakor mulo opanko, katero sem imela oni dan, ko ma je doletela strašna nesreča, da sem izgubil* prostost in domovino.« »Ali mi boi pokazala svojo opanko?« j« vprašala Valja. V tem hipu se je dvignila zavesa, ki j« ločila sobo. kjer ita bili deklici od ostali» prostorov. Na praga se je pojavila samorka w soke postave, v dolgi pisani nalji. P1SCACKA OTROŠKA PRAVL3 CA Strmi pol vodi liod skozi temen gozd v Gorski kot Ob potu je med trnjoin opaziti le inalo cvetic. Drobni ptički prepevajo; èe na ugledajo mimoidočega, plaho odfrce. Prva hiša skromne vasice je star mlin, zato pri: Mlinarjevih. Ljudje vedo pripovedovati, da vidijo vsako leto na sveto noč, odkar je nova gospodinja v hiši, sedeti ua osi mlinskega kolesa grbasto žensko. — Dokler sveli luna in se ulrinjajo zvezde, biva ta prikazen tod. Ko ura odbije polnoč, zbledi očem. Stari škilavi Miha, jesihar, ki je ,rvi sosed Mlinarjevih in ki se z Mlinarico nič kaj ne razume, ve prerokovati, da bo lažnivo jezikuljo, prevzetno Mlinarico, zadela nesreča. • * • Čez dolgih pet let je pri Mlinarjevih v zibelki prvič zajokalo. V belih pleničkah je ležal droben lantič. Klicali ao ga Jurček. Mlada mati je z'tijiin vsa srečna vedno pogosteje posedala v senci domače lipe. V naročju je pozibavala svojega ljubljenčka. Kadar je kak kmet pripeljal žito v inletev, je odbrzela proti njemu. l'o nekaj besedah z njim je obrnila po-guvor na svojega Jurčka in često končala: kako zelo ga ljubim, ker je tako lep. Ni še dodobra shodil, ko je oče na svojo veliko žalost opazil, da je Jurček grbasl. O tem je prepričal še ženo. Ta, sicer stara novica, ju je zadela kol da bi udarila strela v jasno. Mlinarica se s sinkom ni več tako rada mudila pod košato lipo. Tudi prišlecem se je rajši umaknila. Vaščani in drugi, ki bo po opravku hodili v mlin, so se vpraševali, zakaj ni Mlinarice skoraj nikoli videti? Slednjič so vsi zvedeli, za kar je poskrbel Skobčev Miha. Govoričil je i neko privoščljivostjo: »Pri Mlinarjevih imajo pa grbčkal Saj sem vam pravil, da ho ona pošast, sedeča na mlinskem kolesu, prinesla hiši nesrečo!« • » * Ko je Jurček postal Solarček, so se iz njega radi norčevali, zlasti nekateri součenčki. Nagajali so mu še kljub učiteljevim prepovedim. Jurček se je sčasoma dobro zavedal svoje hibe. Bil je nežnega čuta. Prav zato mu je bilo obnašanje mučenrev, posebno včasih, v veliko trpkost, ki jo je znal potrpežljivo prenašati. Ko je Jurček dobil sestrico, je bil že toliko močan, da je lahko gonil na pašo sleherni dan tri debele Dime. Poteze Metkinega obrazka so povsem sličile Jurčkovim. Zaradi te podobnosti so se starši sprva bali, da bo najbrže tudi hčerka njim le v žalost. • * * Jurček je končal a šolo. Ostal je pritličen, po-flal čokat in še bolj grbasl. Zato so ga jeli prezirati celo domači. Jurčkov edini prijatelj je bil stari piskrovez, Matija, ki je sameval v leseni, s slamo kriti kolibi. Jurček ga je obiskal sleherni dan, prav od zgodnje pomladi, ko je pričel pasti govedo, pa do pozne jeseni, ko ga je jelo zadrževati pusto vreme. Piskrovez'1» ob toplih dneh popravljal posodo kar zunaj pred koliko, Jurček pa je pazil na krave, ki so mulile travo lam po bregu. Matija mu je pripovedoval prikupne pripovedke in mične pravljice celo o rojenicah in so-jenicah, ki so nekoč določale novorojenčkom usodo. je pravil. S svojim pripovedovanjem ga je popeljal v bajno kraljestvo palčkov ter v gradove k začaranim kraljičnam. Ni čudno, da je Jurček včasih kar pozabil na Dime, da so zašle na sosedovo, ko je svojega pri-povedovavca tako pozorno in vneto poslušal. Včasih se mu je celo zazdelo, da je vse to lepa. Čista resnica ter kot da se sam igra s pritlikavimi palčki in da že sam hodi po prelestnih gradovih. Kadar sta sedela v izbi, je Jurček kaj rad piskal na dolgo, ozko piščalko, ki je sicer imela svoj prostor konec precej črvive mize. Čez nekaj let je bila Metka brhko dekle. Nič manj kot njena mati je bila ničemerna tudi ona. Po nekaj tednih težke bolezni je umrla. mati. Nova žalost i Jurček in Metka ostaneta siroti. Oče je bil še bolj potrt. In gledoč sinku v obraz, ki je bil že itak otožen, «e mu je zdajci zazdelo, da je preko njegovih oči razlita ena sama solza. Dva dni po materini smrti je dečko spet gnal krave tam mimo lesene kolibe. Matija, videč ga, ga nagovori: »Jurček, dva dni te ni bilo; kajne, mame nimaš večl?« Pritrdil mu je le z glavo, kajli žalost mu je zaustavila besedo. »Ko bodo krave na paši umirjene, pa pridi semkaj, moj prijateljček, da se bova kratkočasila!« Spet je hodil dnevno k piskrovezu. Minilo je precej časa, ko Jurček niti enkrat ni poprosil strica, da li sme malce piskati na piščal. Zato mu je nekega dne sam dejal: »Jurček, ali si na piščalko čisto pozabil? Ali ne boš več piskal?« Tožno mu odvrne: »Se bi piskal na vašo piščalko, a danes... Stric, li smem vas nekaj prositi?« — In uprl je vanj svoje, ko oglje črne oči, pričakujoč, kaj poreče starček. »No, Jurček, le nič se ne boj! Kar razkrij mi svojo željo! Če bo le mogoče, ti rad ustrežem, saj sva stara prijatelja.« Z novim upanjem je pogledal strica, prijel piščalko, rekoč: »Kajne, stric Matija, da bo ta piščalka moja, ko boste umrli?« »Jurček, komu drugemu naj bi jo dal kot tebi? Kad te imam in ti znaš najlepše piskati nanjo« Deček se je globoko oddahnil... * * * Polelje se je poslovilo. Nekaj prvih slan je opalilo drn in strn. Listje je poruinenelo. Zavel j» jesenski piš. Dnevi paše 60 se krčili in redčili. Starček v leseni kolibi je slabel in močneje pokašljeval. Ko je nekega dne uvidel, da ne bo mogel več iz postelje, je rekel Jurčku, ki je pravkar sedel na vzgožju njegove postelje: »Ljubi Jurček, vzemi s police piščalko! Odslej naj bo tvoja! Kadar ti bo dolgčas, zapiskaj!« Jurček ves srečen, a obenem zaskrbljen, vpraša: »Stric, saj menda še ne mislite umreti?!« Sivolascu je bilo že kar vseeno, zakaj počutil se ni dobro, zato de: »Danes menda še ne, a lahko da kmalu, kajti bolan sem In moja starost je tudi že na višku: končal sem osetn križevl« Dečko se je za lepo piščalko iskreno zahvalil. Sonce je davno zašlo. Jurko je moral z govedom domov. — Ločitev pa je bila ta dan obema nekako ležka. Noč je bila kratka. * * • Na vzglavje JurČkove postelje so se vsipali jutranji žarki. Božali so kodrolaščka in ga zdajci poščegetali v oči, da se je prebudil. Zaspanec je pregnal z meiicanjem oči. Domislil ee je, kaj se mu je to noč sanjalo. »Joj, hodil sem po vrtu ob lično urejenih gredicah in trgal čudno lepe, krvavo rdeče rože. Imena jim ne vem. — Pravijo, da pomeni cvetje v sanjah smrt kakega znanca.« Pri fari je zazvonilo. »Kaj da danes tako zgodaj zvoni?« — Vstal je, se oblekel in stekel po dvorišču. Zvedel je za novico: Umrl je piskrovez Matija. Jurčku se je stemnilo pred očmi; v prgili ga je zabolelo. Bolestno, napol glasno je izustil: »Saj to ni mogoče!« Vaščani so ga šli kropit. Tudi Jurček je Sel z njimi. Ob parobku gozda je nabral dehtečih ciklam. Nad drobnim cvetkami se sklanjajoč so šopek rosile njegove solze. Danes je Jurček plaho prestopil prag stričeve kolibe Prizor, da pred njim leži mrtev stric Matija, ga je kar prevzel. Zazeblo je še njega, ko je k njegovim mrzlim nogam položil šopek ciklam. Kolena so mu klccnila. »Stric, stric zakaj ste me pustili samega na svetu?« — Ob njem se je milo razjokal, nato pa ihteče molil: Oče naš... Nebo so prepregli težki oblaki. Pričelo je deževati. Jurček take dni ni hodil na pašo, pač pa je očetu kaj malega pomagal v mlinu ali pa je iz mehkega lesa izrezoval vsakovrstne oblike, v čemer je bil pravi mojster; za težka dela pa nt bil sposoben. Nada)jevanje Ra a 8trani spodaj. j IZ BAZNIH KRAJEV fr Dečja vas pri Trebnjem. Oni dan je peljal drva iz gozda lß-letni Stranar Alojz. Po klancu je držal konje pri uzdi. Pri tem je fantu spodrs-nelo in je padel pod konja. Konj je stopil na Slrajnarja in mu hudo poškodoval vrat. Nato je šel čez nesrečneža še težko naložen voz, ki je fantu večkrat prelomil obe nogi. St. Vid pri Stični. V ponedeljek, 10. novembra sta šla v Ljubljano k poroki Sever Franc iz Malih Pec in Ilovar Marija iz Doba. Ko sta se vrnila domov, nista našla pogrnjene svatovske mize, ampak mrtvaški oder, na katerem je ležala mati ženinova Sever Marija, rojena Žagar. Bila je 70 let stara in dogo časa bolna Sin je ravno zato hitel s poroko, da bi imela l.oln;i mati pomočnico. Dve. hčerki sta usmiljenki. Ravno med poroko je mati izdihnila svojo dušo. Bog daj biagi rajni materi večni pokojl Novo mesto Naročnikom »Domoljuba«, »Bogoljuba« in pa »Slov. doma« sporočamo, da sprejema še naročila ia »Slovenčev koledar« podružnica »Slovenca« v Novem mesta. Isto tako se lahko še naroče na Slorenčevo knjižnico, katera se plačuje mesečno r podružnici. Samo do 25. novembra je Še čas. — Naročnino za vse naše časopise lahko poravnate v Slovenčevj podružniri. — Iz zbirke Slovenčev« knjižnice so še na prodaj po 5 lir III. knjiga »De-klira s prisoj — Anže« in pravkar prispela četrta knjiga »Podkrnoški gospod«, zgodovinska povest. Za mali denar prelepo berilo za razvedrilo v zimskih nedeljah. Velika Loka. V naraslo Temenico je te dni padla 8 letna hčerka nekega tukajšnjegu posestnika. Vsa obupana je skočila mati v vodo hčerki na pomoč. Ko sta se že potapljali, se je pognal v vodo črnosrajčnik Celata Aurelio in obe rešil gotove smrti. Cast in hvala mul Sv. Križ pri Litiji. Ono sredo je gorelo v štorovju. Tam je imel hišo in zidanico Zupun Jože. Ko je bila že vsa hiša v plamenu, je pri-hitel Mrzel Jože in rešil otroke iz goreče hiše, ki je popolnoma zgorela s poljskimi pridelki vred. Je okrog 10.000 lir škode. — Naši šoli sta dodeljena bivši upravitelj šole v Zidanem mostu Torelli in bivši nadzornik krškega okraja Petje. Cvibel pri Žužemberku. Na poledeneli zasneženi poti je na povratku domov spodrsnil 40 letni posestnik Mrvar Anton in si zlomil nogo. Mirenska dolina. Novi zdravnik dr._ Pepi Jaklič je prišel v Št. Rupert iz Sarajeva. Zdravi v bivši hiši Al. Jakliča. — Nu Straži je umrl 38 letni orožnik Jože Beve iz Trstenika. Naj počiva v mirul — Pošti v St. Rupertu so priključene vasi: Podboršt, Požarče, Orehovica, Ovseno. Leševje in Nunski log. Dolenja vas pri Ribnici. Nov oltar z bre-zijonsko Marijo Pomagaj je blagoslovil ono nedeljo knezosknf dr. Rožman v Ribnici. Zdaj so se odločili farani naše vasi, da postavijo Mariji na čast kapelico že spomladi, in siccr na cesti, ki vodi iz vasi v župnišče in cerkev. Moravče. Pri Firmu v Drtiji pri Moravčah je junček motovilil okoli skednja, ko se je pasel. Pri tem je vtaknil svojo glavo v slamn-rcznico. Ker je ni mogel rešiti, je začel skakati, s čimer so se rezila zavrtela ter juncu prerezala vrat. i _ % ^ * Pikra ocena. Nek slovit šaljivec je obiskal slikarsko razstavo. Storil je to predvsem na že jo nekega slikarja, s katerim se je Beznanil. Ob sledečem snidenju ga slikar prosi, naj mu ocen njegove slike, ßaljivec se je odkaš\;al: >H n, dragi mojster, če sem odkrit, moram pripomnili, da so bile vaše slike skoraj edine na razstavi, katere si je človek lahko ogledal.« - Slikar se le branil pohvale: »Res? Vi se prilizujete.« - »«'kakor ne,« odgovori šaljivec, »pred drugimi slikann jo namreč stalo stalno preveč ljudi.« Resnico je povedal. Sestra vpraša bratca, kt hodi v prvi razred? »Kdo izmed vas pa najbolj zna v šoli?« — Bratec modro odgovori: »Učiteljica.« ß, p St. Viška gora na Tolminskem. Akademičnl slikar Tone Kralj Je pred kratkim dovršil slikanje v naši iupni cerkvi sv. Vida. Po njegovem načrtu so se tudi UvrStla razna popravila in spremembe v cerkvi. V oceno umetniških slik Toneta Kralja bi se bilo preprostemu dopisniku predrzno spuščati, vendar moram omoniti. da je notranjščina naše iupne cerkve zdaj krasna. Nekaj posebnega je mogočni obok, ki se s temno-modro barvo neba in svetlimi krogi dviga nekam gori v neskončnost. In to nebesno prostornino preseka kot tanka črta krvavordeč križ, ki svetlo-rumeno izžareva ln veže obe sliki na straneh v nekako celoto: na levi smrt sv. Vida na natezalnici, ko mu angel v drznem zaletu z neba nudi mučeniško palmo In krono, na desni pa angel rešujo sv. Vida lz posode z razbeljenim oljem. Nad korom je poeebno ljubka slika na levi strani, ki predstavlja sv. Vida med levi v rimski areni. Na desni strani Je pretresljivo izraženo bičanje «v. Vida v ječi. Sliki nad stranskimi oltarji kažeta vsaka po prizor lz življenja sv. Vida. V prez-biteriiu sta dve izredno lepi sliki na alenali: na evangeljskl strani rešitev sv. Petra lz i??e, na listni strani Izpreobrnenje sv. Pavla. Na oboku je umetnik posebno izrazilo naslikal skupine ange- Nekai zanimivih Najmanjšega človek» na svetu imajo v nekem londonskem cirkusu. Meri 45 cm, ima nad 30 let »n se rove princ Domsin. Minuli teden je pritlikavec zaslovel po vsej Evropi. Časopisi so namreč sporočili, da je nuli princ nenadno izginil iz cirkusa in za njim ni 6leo možu, ker se tako bolj uresničuje božja volja, ki jo je Bog razodel v sv. pismu. Ce pa hočejo posamezne žene, ki čutijo za to poklic, poseči v javuo življenje, sem prepričan, da bodo storile mnogo dobrega. Svojega posrednega vpliva ne smele podcenjevati. saj vas ne ponižuje. Tudi Odrešenik je storil prvi čudež na priprošnjo svoje Matere, Pilatovo vest so vzbudile besede njegove žene. V svetovni zgodovini ie žena s svojim vplivom postavljala in podirala prestole. Ve. ki vas kongregacija vzgaja ob sončnem zgledu Brezmadežne, najvišjega vzora žene. bi morale resneje vzeti na videz tako malenkostno pisemce. Ne razsipajte lahkomiselno svojih besed in pisem. Beseda, pisana ali govorjena, je merilo naše duše. Pazite nase, če ste zaljubljene. Ce vam je srce prepolno, zaupajte rajši svojo skrivnost duhovniku, tu vaše skrivnosti ne bo nihče zlorabljal. Kajti nič v življenju tako hitro ne ugasne kakor plameni, ki jih vžge ljubezen. Ostane le še kupček pepela. Kako morale zahtevati, da bi vsakdo ta pepel spoštoval?« XI. Prijateljstvo. Neko popoldne je Štefka pričakovala svojo novo prijateljico Marjetico. Veselila se je njenega obiska in premišljala, kaj vse ji bo povedala. Odkar je Marija vstopila v samostan, je selo pogrešala prijateljico. Želela je nekoga, ki bi jo razumel in ljubil. ... Z Marjetico sta se spoznali v kongregaciji in sta kot prijateljici dobro vplivali druga na drugo Obe sta stremeli za višjimi življenjskimi cilji. Nt jima bilo za površno zunanjost, nista hlastali za prazno zabavo. , , _ „ .. »Bog daj, Marjetica,« pozdravi Sletka prijateljico. Prijazno si stisneta roke, objemanje m drugo razkazovanje prijateljskih čustev ni pnjalo "^"zopet'rni'üneta razgovor o Metkini zaroki »Gospod pater ima prav, ko trdi, naj bo dekle v svoji zaupljivosti previdno, posebno, kadar je »ljubljeno. Vendar mi samo dnevnik ne zadošča, ueueia potrebujemo človeka, ki nas razume.« »Prav imaš Marjetica, za nas je prijateljstvo res življenjska potreba. Seveda ne mislim «mm neločljivih prijateljic, ki se potem, Ro so si povedale vse skrivnosti, v jezi razidejo Mislim na resno prijateljstvo, ki je flqveku zaklad io Na- »Marsikatero prijateljstvo pa ti je lahko v pogubo. Za Roziko bi bilo gotovo bolje, če ne bi bila Berte nikoli poznala. Najprej je posnela Ber-tino obnašanje, potem Se njene nazore. Berta Ji je posojala slabe knjige, vod o jo je v kino in na izlete s ivojiml dostojnimi* tovariši.« Jernei Kopitar, slavist in Franc Miklošič Slovencem «ta se rodila v prejšnjem stoletju iva velika jezikoslovca, katerih imeni n« bosta nikdar itginlli il znanstvenega svata. Njuno delo ni ostalo samo kot last našega naroda, ampak j« prillo v posest svetovne omika. Ti slavni imeni sta Jernej Kopitar in Franc Miklošič. Jeraej Kopitar sa ja rodil dn« 23. avgusta 1790. leta v Kapnjah. L. 1790. ja šel v Ljubljano v šolo in se j« tako dobro učil. da ja bil prvi med 250 učenci. L 1799. je priiel ta domačega učitelja k baronu Žigi Cojzu in potem ostal pri njem ta tajnika, ki^ižničarja in nadtornika rudninska tbir-ke osem let. Kar mu je poleg službe ostalo ie mnogo časa, sa ja temeljito bavil t jetikoslovjem. le tgodaj ja tačel dopisovati « češkim jezikoslovcem Dobrovskym. Cojtova hiia ja bila tbirališče vsega ljubljanskega učenega sveta. Dober Cojzov prijatelj ie bil pesnik Valentin Vodnik, ki je bil hišni strokovnjak ta slovenščino in tudi druge slovanska jezike in ki je nameraval napisati slovnico in slovar. Toda bil ja pri delu precej počasen in j« slovar dognal samo tako daleč, da ja mogel javnosti naznaniti, da ga namerava izdati. Tedanji vojaški poveljnik Ljubljane grof Bellegarde, ki je odhajal v Kotor, j« pustil v Ljubljani svojo hčerko in naprosil barona Cojta, naj ji priskrbi učitelja za slovenščino. Cojz določi za inštruktorja Kopitarja. Ker ni bilo takrat pripravnega učbenika, je začel Kopitar pisati v francoskem jeziku slovensko slovnico. Prva poglavja slovnice so mu uspela, zato ja podražil Vodnika, kdaj misli pa on izdati svoj slovar. Vodnik pogleda 5—6 pol Kopitarjevega rokopisa in tbode Kopitarja, kdaj misli izdati «vojo slovnico. Nato je šel Kopitar hitro vprašat tiskarja, ali bi mogel zalotiti in hitro iztiskati slovensko slovnico. It nagajivosti je skušal Vodnik delo tavirati, češ da nI slovnica popolna. ker ji manjka nauk o skladnji stavkov. Baron Cojz pa j« posredoval pri tiskarju v Kopitarjev prid. Slovnica je izšla 1. 1808. pri Kornu na 460 straneh. Prinesla je Kopitarju prvi ugled med učenimi krogi. Pri Cojzu si ia prihranil večjo vsoto denarja in «a podal na Dunaj študirat pravna znano«ti. Toda pravni študij mu ni bil posebno pri srcu. Cez dve leti je bil izbran za presojevalca slovanskih in grških knjig in kmalu nato se mu ja izpolnila davna ialja, da bi prišel ta knjiiničarja v dunajsko dvorno knjilnico. V prošnji, ki jo je pisal sa mesto knjiiničarja, poudarja svoja tnanje slovanskih jezikov in latrjuje, da bosta njegov talent, podprt po Ukreni ljubezni do znanosti in njagova poštena volja delala čaat visokim pokroviteljem. Sam pravi, da bi hotel postati domači zgodovini to, kar j« Muratori italijanski zgodovini. L. 1818. je postal Kopitar tej knjižnici četrti, lata 1827. dragi, 1. 1844. prvi njen varuh in dvorni •vetnik. Neumorno delovanj« mu j« nakopalo ja-tiko. Umrl ja na poti ia Rima 11. avguata L 1844. Njegovo najznamenitejše delo ja »Glagolita Qozianus«, v katerem je priobčil Klocov glagolski spomenik in brižinske spomenika. Udeleževal se j« tudi abecedne vojaka, ki {a nastala zaradi »metelčice« in je stal na strani Metelkovi, kjer aa je zbirala tudi večina kranjska duhovščine proti Čopu, Prešerno in drugim. Kopitar fa bil prcdvaem jezikoslovec, toda njegovega pomena kot jezikoslovca na smemo presojati po tem, kakšen pomen imajo dana« jezikoslovci ia njihova znanost na narodovo življenje. Dane« «o kolikor toliko vse panoga omika razvit« in jezikoslovje ima danes tisto m««to, ki mu v zboru znanosti omikanega naroda (re Za Kopitarjevega življenja j« bilo to dragač«. Jezikoslovna vprašanja «o razburjala v«o javnost, podobno kot dandanašnji politični prepiri. Zgled ta to miselnost ja abecedna vojska. Ko je Ho za to, kakšna bo slovanska abeceda, ae j« v tridesetih letih prejšnjega atoUtje vnela ostra borba med taborom metelčice ia njenimi nasprotniki, če bi hoteli govoriti o današnjih izrazih, bi rekli, da so bili za mcteläco klerikalci, proti njej pa liberalci. Ni bilo pa zanimanje za jezikovna vprašanja znak vseh narodov v takratni dobi, bil je to 8» tipičen slovenski pojav. Slovenci smo sa takrat narodnostno prebudili in prvo, kar nam j« bilo treba je bil äst in izglajen jetik, ki bi bil sposoben, da se v njem ustvarjajo tako velike pesniška umetnine kakor tudi pišejo znanstvena dela. Takratni jezikoslovci niso zato samo jezikoslovoi, ampak veliki buditelji in organizatorji narodnega življenja. It tanimanja ta slovenski jem k ja vtklilo zanimanje za slovansko slovstvo in končno za vso usodo dragega slovenskega ljudstva. In v tem je Kopitarjev veliki in neprecenljivi pomen za Slovenstvo. Kopitar je bil tudi prvi. ki je dosledno uvajal ime Slovenci, Slovenija, namesto prejšnjih pokrajinskih nazivov kot n. pr. Krariec itd. Kopitarjev «lavni učenec in nadaljevalec učiteljevega dela j« bil Franc Mlkloiič. Rodil «e je 1. 1813 v Radomerščaku. Kopitar ga j« po dovršenih ukih v pravoslovju in modroslovju spravil v službo dvornega knjižničarja na Dunaju. Po Kopitarjevi smrti je Miklošič dosegel to, po čemer j« Kopitar zaman hrepenel. Na dunajski univerzi te je ustanovila stolica za sloveuaake jezik« in Miklošič, je postal 1. 1849. izredni, I. 1851. pa redni vseučiliški profesor. 2e v tej dobi j« imel Miklošič med jezikoslovci spoštovano in cenjeno ime. Objavil je več samostojnih jetikoslovnih študij. L. 1848. so se posvetovali člani dunajsk« akademij« znanosti in umetnosti o tem, da bi se razpisala nagrada za najboljše jezikoslovno delo; nekateri «o predlagali naj se nagradi nemška slovnica, Nemec Wolf pa je predlagal nagrado 1000 goldinarjev za slovansko slovnico; nagrado j« dooil Miklošič za svoje dalo o primerjalnem giasoslovju. Na oanovi tega dela je bil imenovan za rednega člana akademije in po smrU tajnika Wolfa za tajnika t« najvišja znanstvene ustanov« v tedanji Avstriji. V«č-krat j« bil tudi d« k an filozofske fakultete in L 1854. celo rektor dunajskega vseučilišča. Miklošič je imel ogromno znanje «lovanakih, romanskih in indakih jezikov. V dvorni knjižnici j« imel na razpolago obilo virov za Itudij«, ki jih je znal temeljito izrabiti. Mnogo j« tudi potoval po Turčiji, Italiji. Franciji. Nemčiji, kjer j« raziskaval rokopisa ondotnih knjižnic. L. 1857. j« potoval v Istro. Leto prej v Dubrovnik, kjer j« preštudiral arhiv« inizdal o njih slov«če delo »Srbski spomeniki«. V mladih letih j« bil Miklošič v najožjih stikih s takratnimi pesniki in pisatelji slovenskimi, udeleževal ae ja političnega življenja, bil j« I. 1848. izvoljen za poslanca, L 186. pa je postal dosmrtni član gosposke zbornice, kjer je bU poleg slovenskih Škotov edini slovenski zastopnik v tej zakonodajni ustanovi, ki odgovarja današnjemu sanata po evropskih državah in kjer «« j« takrat zbiralo večinoma I« visoko plemstvo, Miklošiču so v tem «vojttvu zaupali važno opravilo referenta za vojaške zadeve in kot tak je poetai tajni «vctovaUc na dvoru. Pa tudi na oatalo slovensko javno življenje j« imel velik in odločujoč vpliv. V borbi za samobitnost slovenskega jezika sa j« odločno postavil v bran proti pretiranim gorečnikom, Id «o hoteli spojiti slovenščino « hrvaščino v en jezik. Miklošič je bil v svoji dobi za Slovence velika avtoriteta, sicer nekotiko odmaknjen od slovenskih dnevnopolitičnih prepirov; živci j« na Dunaju, a kadar je spregovoril je njegova beseda obveljala. L 1848. j« bil nekak vrhovni narodni voditelj. Ko a« j« mudil v Ljubljani je akademika legija opravljala častno stražo pred njegovim stanovanjem v Rudeževi hiši na Starem trgu. Njegov« sedemdesetletnica L 1883. ae je praznovala z nenavadnim sijajem v učenjaških in narodnih krogih. Umrl j« 7. marca 1891. in j« bil pokopan z veliko častjo. Z njim «« lahko Slovenci ponašamo. Mùllenhof. profesor nemškega jezikoslovja v Berlinu, j« rekel da je bil Miklošič za «voj« dAbe največji jezikoslovec na v«ej zemlji; Muwafia. profesor romanskih jezikov na dunajski univerzi, je po njegovi smrti izjavil v predavanju, da j« bil naš rojak po njegovem mnenju največji jezikoslovec v vsem 19. stoletju. DoMm je bil Kopitar katoliško usmerjen, j« ba Miklošič liberalnega mišljenja. Veliko večjo odgovornost pa so si nakopali pa peil te dobo zaradi tega, ker niso nastopili zo. per velike zlorabe, zlasti pri podeljevanju služb in pri imenovanju cerkvenih dostojanstvenikov Ali je bila zaradi tega Cerkev na tleh? j|e nasprotno, bilo je veliko svetniške gorečnosti in lepega življenja. Treba je le spomniti na Moren-tinaki cerkveni zbor za zedinjenje s pravoslavno cerkvijo, na križarsko vojsko, ki jo je dvigni) Pij Drugi proti Turkom po padcu Carigrada, veliko prizadevanje za dvig verskega življenja in konfoo odločna borba Cerkve proti Lutru. Seveda bi napori morali biti ie mnogo večji, da bi se utrlo krivoverstvo, ki je izbruhnilo na dan v Nemčiji. Ob koncu petnajstega Btoletja je florentinskt menih Savonarola zaklical da bo prišlo no rje ni Cerkev. In v resnici je visela nad Cerkvijo črn» nevihta, ki je papeži niso mogli odvrniti in ki j« odtrgala od Cerkve narode severne Evrope. Papeitv« ia verska obnova. Nevihta, ki je grozeče visela nad Cerkvijo, Je končno izbruhnila na dan pred Vsemi sveti leta 1517. Tistega dne je doktor Martin Luter, avguštinski redovnik, pribil svojih 95 verskih trditev na vrata cerkve v Wittembergu. I'oiar j« zaplamtet. Okoliščine so ie tako dozorele, di je po celi Nemčiji takoj izbruhnila silovita gonji proti Rimu, in Luter ima io zaslugo, da je bil prav on tisti, ki je v te okoliščine vrgel goreto bakljo in jih razplamtel v ogromen požar Ljudje so se takrat precej odtujili od Orkve, bodisi zaradi pohujšljivega iivljenja nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov, Ixxli zaradi nastopi humanizma, ki se za potrebe ljudstva nI zanimil Predvsem je padlo spoštovanje do oblasti. V vet ta ogenj pa so pihali poganski humanisti, ki m v napakah Cerkve r,a»Ii svojo tarčo. Rimu u predvsem nasprotovali nemški vladarji, ki so sprejeli nauk, da mora biti cerkvena oblast podre, Sena svetni oblasti. Hud udarec za oblast papeh e predstavljal tudi zmoten nauk, ki se Je v Usten asu kril: da Je namreč oblast cerkvenega zbon nad oblastjo papeža. Res je, da bi nekaj podobnega kakor proto-stantizem izbruhnilo tudi brez Lutrovega nastopi Toda ni bilo le slučajno, da ie iskro vrgel prav on, ko je pribil svoje trditve na cerkvena vrati Luter je bil zelo nadarjen mož, človek silne volje, sijajen govornik in učinkovit pisatelj. Znal ji vplesti v svojo versko propagando nemško n* rodno zavest in nemški narodni odpor, in nI preveč če trdimo, da se mora predvsem tej okoliščini zahvaliti, da je njegovo delovanje dobilo tako velik obseg. Eden izmed vzrokov, zakaj j« Lutru uspel upor proti Rimu, je bil brez dvomi tudi v dejstvu, ker so ga ičitili nemški knezi, Id so se hoteli otresti vpliva papeštva. Na teh dreh stebrih, na nemški narodni zavesti ter na naklonjenosti nemških knezov, je Luter zgradil svojo novo vero. Lutrov« verska obnova je Imela izrazit proli-papeškl značaj. Te osti proti Rimu Luter ni nikoli opustil fte celo tik pred smrtjo je izdal zelo hud izpad proti papeštvu, ki ga je natval hudičevo ustanovo. Kako se je papeštvo branilo? Najprej je Rio Lutra skušal disciplinirati, spraviti h pokorščini. Toda ko je Luter ie bolj stopnjeval «voj upor, izdal svoje verske trditve ter napadel papeža, j« Leon X. obsodil 40 njegovih trditev. Lutru je bilo danih 60 dni premisleka, da svoje zmote p re k lit« ali pa da pride v Rim, drugače bo izobčen. Tod» niti obsodba niti izobčenje nista imela učinka. Luter je dne 10. decembra javno na trgu sežgal p«-pežev odlok ter dokončno pretrgal s Cerkvijo, s tem je postal njegov upor dokončen. Samo cerkveni zbor ia temeljita obnov« Cef kve sU zdaj mogla reiiti Cerkev najhujšega, loda cerkveni zbor se je mogel sklicati šele je« 1545, 25 let po izbruha upora, ko si ga Pf0»; stanti niso nič več teleti, ia »e je zavlekel In sedaj,< je nadaljeval, ko Je starec presenečen spravil bodalo, »ko vem, kako nevaren Človek se je nastanil tukaj, bom na vas še prav Cebno pozoren, Pazite na svoje vedenje. Ka- bitro bom slišal kakšno pritožbo zoper vas, bom poskrbel, da boste čimprej izginili od tod. Te odločne besede so imele na starca tako ■ilen vpliv, da od takrat ni več razgrajal. II. Minulo Je komaj nekaj dni po tem dogodku, ko se je v samotni gostilni zgodilo zopet nekaj nenavadnega. Nekega mrzlega Januarskega jutra, ko so valovi nalabko pljuskali ob obrežje, pokrilo s slano, in je sonce komaj vzšlo izza nizkih gričev In s svojimi Earki zlatilo morsko površino, je stari pomorščak vstal bolj zgodaj kot navadno. V dušku je izpil merico žganja in se nato počasi napotil proti morskemu obrežju. Svoj dolgi daljnogled je ti&čal pod pazduho, kakor bi se bal, da mu ga kdo odvzame. Janko je bil še v svoji spalnici. Toda videl ga je, kako so Je počasi oddaljeval proti rtiču. Kmalu nato je nekdo potrkal na vrata krčme. ljubezniv je.. Kaj ne?. " *Deiek,i aa ie vpraSal,,. Deček Je stekel po stopnicah in odprl vrata. Pred seboj jo zagledal nekega slabo oblečenega Hoveka, kl je bil bled kakor mrlič. Na levi roki «ta mu manjkala dva prsta. Za paaom je nosil meč, vendar ni bil videti nevaren. »Mali,« je nagovoril dečka in mu pomežiknil, »ali je doma prijatelj Tone?« »Gospod,« mu je odgovoril deček; »nobenega Toneta ne poznam. Pri nas stanuje samo gospod kapitan.« »Resnično!« Je vzkliknil oni; »prav njega . lačem. Dolgo brazgotino ima preko lica in žeto | posebno, kadar malo preveč pije. Prosim te, da me naznaniš svojemu kapitanu.« Janko Je tujcu povedal, da je kapitan odšel na sprehod. Ta pa Je izjavil, da bo počakal, da se vrne. »Kako vesel bo prijatelj Tone, ko me bo zagledali« je vzkliknil in si zadovoljno mei roke. »Bolj vesel bo, kot da bi mu kdo ponudil merico žganja.« Toda stari Tone nikakor ni bil vesel njegovega obiska. Prebledel je, kakor da bi zagledal pred seboj prikazen ali pa samega Luciterja. Komaj je imel še toliko moči, da je vprašal: »Kdo si?... Kaj hočeš od mene...« »Pojdi, Tone! Kaj me ne poznaš več? Ali ne poznaš več svojega nekdanjega tovariša?« »Črni pesi« je zajecljal kapitan. »Da, res je Črni pes je prišel obiskat svojega starega prijatelja Toneta. Dragi moj, koliko stvari sva doživela od takrat, ko sem izgubil ta dva kremplja I« je vzkliknil Črni pes in dvignil roko, na kateri sta mu mujjkala dva prsta. »Ne Čvekaj neumnosti!« ga je osorno zavrnil starec. »Posrečilo se vam je, da ste me izsledili. Tu me imaš torejl Govori! Kaj mi imaš povedati? Kaj zahtevale od mene?« »Sedaj pa pametno govoriš,« je povzel besedo Črni pes. »Oni ljubeznivi deček bo prinesel vsakemu merico žganja in pomenila se bova kakor prava prijatelja«. Sedla sta torej k mizi In Janko jima je prinesel žganja. Čez nekaj časa pa je Janko, ki se je oddaljil, da bi se mogla svobodno razgovoriti, zaslišal, da Ma se začela prepirati. Postajala sta vedno bolj glasna, dokler se ni njun »prijazni« razgovor spremenil v pravo rjovenje. Hipoma pa se je zaslišal peklenski trušč. Ropot prevrnjenih stolov in mit se je mešal z žvenketanjem orožja. Čez nekaj trenutkov pa je zadonel strašen krik bolečine in Črni pes je planil iz sobe. Za njim pa je pridivjal kapitan. Oba sta imela meče v rokah in Črni pes je bil ves krvav po desnem ramenu. Kapitan je še enkrat zamahnil po svojem nasprotniku. Udarec je bil tako silen, da bi mu bil gotovo presekal glavo, če bi ga bil zadel. Toda Črni pes se je izmaknil in zbežal, kar so ga nesle noge. Kmalu je izginil v daljavi, kapitan pa je ostal na vratih in gledal ves zbegan predse. Precej časa Je ostal tako. Končno pa se je stresel, Strahotno ie zamahnil proti niemu kakor da bi se prebudil iz sna. Globoko je vzdihnil, si šel z roko preko obraza in se vrnil v hišo. Poklical je Janka in mu na-ročil, naj prinese še eno merico žganja Medtem ko je govoril z dečkom, so se mu nenadoma zašibila kolena in moral se je nasloniti na zid. »Ali ste ranjeni?« ga je zaskrbljeno vprašal deček. »Zganjal Prinesi mi žganja!« je ponovil starec. Toda v istem hipu se je zgrudil na tla. Deček je od strahu zakričal. Na njegov krik je iz kuhinje prihitela krčmarica, pogledat kaj se godi. »Dragi dečko, z menoi le končano ., .t Približala se je starcu in ko je videla, da Jo nezavesten, se je okrenila k sinu in mu dejala: »Janko, sfeci takoj po zdravnika! Kakšne sitnosti imamo is tem človekom I Da bi le moj mol ničesar ne zvedel. Gotovo bi se razburil in bi so njeg va bolezen še poslabšala.« Deček je hotel nemudoma izpolniti materino naročilo, toda prav v tem hipu je vstopil zdravnik, ki je prišel obiskat bolnega krčmarja. Doktor Kopač je takoj spoznal, da se je njegova napoved uresničila in da je starec postal žrtev preobilnega uživanja alkohola. Skušal mu je rešiti življenje s tem, da mu jo puščal kri. Krčmarica in njen sinček sta zdravniku pomagala, da je starca spravil v posteljo. »Nič hudega ni,« jim je dejal, ko je odhajal. »Dovolj krvi sem mu odvzel, da bo cel teden miroval. Če ne bo pameten, ga pri prihodnjem napadu ne bom mogel več rešiti.« III. Črno inamenje. Ko je Janko povedal kapitanu, da Je zdravnik izjavil, da ves teden ne bo smel iz postelje, je ta nevoljno vzkliknil: »Tristo kosmatih! Toliko časa naj ležim brez kapljice žganja! To je nemogoče! Žganje je zame bilo vedno pijača, hrana, družba in vse življenje. AU je zdravnik res rekel, da bom moral ležati ves teden?« »Da, tako Je rekel.« »Oh, potem je pa z mano na koncu i Tisti, ki so mi poslali Črnega psa, bodo imeli dovolj časa, da mi pošljejo tudi »črno znamenje«. Oni nesram-než Jim je sedaj gotovo že povedal, kje me je našel. Vsi skupaj so sami ničvredneži. Niso bili sposobni, da bi si ohranili svoje imetje, zato se hočejo polastiti tujega. Ali tako ravnajo pošteni mornarji?... Toda ne bojim se Jih prav nič... Janko, prinesi mi merico žganja in videl boš, aa bom kmalu zopet ozdravel. Na vsak način moram oditi od tod, preden se Jim posreči, da mi pošlje-jo «črno znamenje»... Zganjal... Prinesi mi Žgan»Ne smem. Zdravnik mi je strogo prepovedal. Niti kapljice vam ga ne smem dati.« Toda po dolgem moledovanju se je kapitanu le posrečilo, da Je dečka pregovoril, da ni't fe prl. nesel kozarček ^nubliene pljače. (Daljej Mali oglasnik V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi po beseda b, in sicer plača tisti ki išče sluibo L.0.20 sa besedo; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda U 1'— ; v vseh drugih oglasih stane beseda L. 0 80. Vsem oglasom se Erišteje še oglasni davek. Naimanjši znesek ,. 7'—. za ženitvene oglase L. 20*-. Redni Domoljubovi naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaia. Pristojbina za male oglase se platoje naprej, Suhe gobe jurftke ln lisičke kupi vsako količino po najvišji dnevni ceni tvrdka Fran PogaSntk v Ljubljani, Tyréeva oe-sta «L II (Javna akla-aiaaa). Kože domačih zajcev ln vseh vrst drupe divja-fine,plai'uje najboljše krxnarstro U Kot, LJubljana, Mestni trg 91.5 Gospod, pomočnice kuharico, ki Ima gospodinjsko Solo. ISčem. Plačam 150 lir. Ponudbe na: A. S., Dalmatinova 6-1. Ljubljana. Kravo z drugim teličkom prodam. Urbančt« Ivan. Vranjo gorice 68, posta ltrezovlca. Voz zmešane slame ali slabe mrvo kupim. Franc Porenta, Stepa-nja vaa, Litijska c. 64. športni voziček globok, in novo dinamo, prodam. Zore, Moste. Marenfiičeva ul. 3. Deklo za vsa poljska dela aprejmom. Franc Kode, mesar, Ljubljana, Moste. Vinsko kopališče so odprli v Spialforsm, središču vinarske industrije v Kaliforniji. To bi bilo nekaj za naše — vinske bratce! Osebni vlak je trčil v tovornega jiri postiji Joelby na švedskem. Znatna stvarna škoda in nekaj oseb ranjenih. Za zaščitniro Španije so proglasili te dni Mariio Devico iz Pilarja. Odprto srce je steber domačega svetišča, je povedal te dni sv. oče 500 novoporočencem. V zrak je zletela velika ameriška smodniš-nica v Edwardsu. Jedilno o 1 f e nadomestek si lahko pripravite sami z našim preizkušenim praškom „Amlsan". — 1 zavitek Ammana zadostuje za 1 in pol litra oljnate mešanice in velja L. 1.50, po poitl L 2.50. — Denar morate poslati v naprej. Navodilo je zraven. Prodaja drtgerija Kom. LJabljaaa. Židovska oL 1 Na deželi pa zahtevajte Amisan prašek pri Vašem trgovcu ali zadrugi. .Maka znala površina plodne zemlje v Besarabiji. Do sedaj 10 posejali istotam 500.000 hektarov. Posknse z oljem, ki ga daje palma »abasne, delajo v Braziliji. Olj? bi potrebovali za pogon Diesel-motorjev. Smihel pri Novem mesta. Nesrečno je padla po stopnicah in si pri tem zlomila obe roki vdova po organistu, 53 letna Roza Simčičeva. PrelikuSen redilni prašek „Redin" za praSife Pri malih prašičkih pospešuje Redin prašek hitro rast, krepi kosti in jih varuje raznih bolezni. Večji prsfilčl pa se čudovito hitro redijo in dobro prebavljalo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. L. 5-, po pošti L.9-, S zav. po pošti L. 19--, 4 zav. po pošti L. 24'-. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko. Prodaja drogerlja Kane, Ljubljana. Židovska ul.1 Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. Naročniki iz Tržaške in Ooriike province morajo poslali denar vnaprej. »IHM« I It................................... ...........*............... Naročnikom „SlofcnCcvc Knllžnlcc! Ce kdo želi imeti knjige „Slovenčeve knjižnice" v platno vezane v originalne platnice, mn to lahko oskrbimo ta doplačilo 6 lir za vsako knjigo. Knjige, ki jih kdo namerava dati vezat, je treba izročiti ali poslati apravi „Slovenčeve knjižnice", Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste dali knjige sami vezat naravnost knjigoveznici, Vas bo to stalo mnogo več! Za zvezo med Vichyjem in Parizom je uvedla francoska železniška uprava poseben omnibus, ki vozi po železniškem tiru in je namenjen izključno ministrom ter visokim drž. uradnikom. Dosmrtna letna plača je bila priznana obema hčerkama slavnega italijanskega izumitelja Marconi ja. V Ameriki je umrl cirkuški artist, 91 letni Romain Manton, znan po svetu, ker je svoje dni stoječ na rami drugega drzneža, prešel niagarske slapove. Brazilska vlada si prizadeva kljubovati pomanjkanju bencina s tem, da ga meša s 40% sladkornega alkohola, ki ga izdeluje sedaj v Braziliji 38 tovarn. španske bikoborbe bodo začeli prirejati po raznih ameriških mestih. Predpriprave so v teku. Materina slika Nekaj minut pred pomorsko bilko pri Mar« je padla pomorščaku jopa v morje. l|llro poveljujočega častnika, če sme ponjo, a od L™ £ je glasil : .Nel« Mladec kljub timiu tkoH vodo, zagrabi plavajočo jopo in priniejra nazaj „I ladjo ter se po&tavi v vre to. Zaradi nepokorifi«, so ga zaprli in po bitki naj bi admiral Devvev podpisal obsodbo na več let trdnjavske ječ» Oh. sojenec ves potrt izvleče iz žepa na srčni strini ko ga poveljnik vpraša, zaka| j« skočil v voda 6liko in reče 6amo besedo: 'Mati!« Admiral Poljubi mornarja, dobrega sina, in pravi: .MI*)cL ki so za materino 6liko pripravljeni žrtvovati jjv. Ijenje, gì dado tudi za domcrvioo. Ne 6tntjo ti vkovati v verige! Proot si!« MoSfc^a esenca Mostin Z našo umetno esenco Mostin si labko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov L. 15 —, po pošti L. 23 50, 2 steklenici po pošti L. 42--* 3 steklenic« po pošti L. 67 50 ' Prodaja drogerlja lane Ljubljana. Židovska iLI Na deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgovca ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. Kaj soienske? Francoz Fontanelle je bil med najbolj duhovitimi možmi svojega časa. Nekoč gt vprašajo, kaj je po njegovem mnenju lepa ženski Odgovori jim : »Lepa iena Je raj za oči, pekel a dušo in vice za denarnico.c JADLIN - Jabolčnih za izdelavo umetne domače pijače Vas stane za 50 litrov zavitek L. 1140. po poiti L. 16'—, 2 zavitka po pošti L. 80-—, 8 zavitki po pošti L. 43 — Predaja Drogerlja Emona Ivan Kane - L|«blja«»a . NsMHdk Siivovko, hruSevec, pelinkovec in rua ■1 lahke prav pacasi euai napravile. 1 stekl«. niča naše umetne esence za napravo 5 litrov sli. vovke. hruževca, pelinkovca ali mm a staao L. 15'-, po poŠti L. 21'—, 2 steklenici po pošti L. 86-, I steklenice po pošti L. 51—. Točna navodila M vsaki steklenici. Pfdija droferija lane. Ljrtljaaa. židovska aLi Iinajdljivl gostitelj. Stari Brie ima goete. Yt> seli so in dobre volje, da nikomur ie na misel m pride, da bi šel domov. 2e parkrat eo izpraznili kozarce na zdravje vseh mogočih In nemogočik; Končno se Brie le ujezi, trči s kozarcem ob lite« in slovesno spregovori: »Dragi moji gostje! Do> slej ete praznili na zdravje svoje ln svojih ma/ cev, sedaj pa izpraznite na moje zdravje sobo!« LJUDSKA Posojilnica je bile ustanovljena leta 1895. lOSOIILNICA V LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom v lastni pa« lači ▼ Ljubljani, Mikloiičeva cesta 6 nasproti hotela Union «prejema hranilne vloge t vsaki viiini in ßh najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo In proti poroštva SWSUS&"ff* - a K^tTÄÄl «TrafÄ Ä •»<«".« t v • .Don,o.J„ba«. naročnina, ,aJ v Izda/ateui dr. Gre, ori j Pečjak. M.^tt fi^Ä * "