gša narec 2014, letnik XXI Zagrabiti vse priložnosti, ki jih ponuja glasba Za ohranitev mokrotne doline Planik Mladi Mengšani uspešni na prvem odprtem turnirju Gorenjske V vročici jubilejne mengeške Marele Podoba kulturi in prosveti predanega človeka 30, MENGEŠKO M ARE UD str. 26 P R O D A M O ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA: Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, že komunalno opremljena. Osnovni podatki: - 7 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 612m2 do 1.828m2 Cena z vključeno zgrajeno komunalno opremo: cca. 190 EUR/m2 Več informacij na naši spletni strani www.karo.si - lastne gradnje HIŠE: - Mengeš, dvostanovanjska hiša 270 m2, 940 m2 zemljišča, l. 1948, kvalitetno obnavljana. K+VP+M, v vsaki etaži 90 m2, V VP in M samostojno dvosobno stanovanje, zgoraj terasa 20 m2, v kleti kurilnica, shramba, delovna soba. Nova kritina, nova peč na biomaso. Daljinsko vodena dvoriščna ograja, zadaj vrtna uta, prodamo. Cena: 215.000,00 EUR. STANOVANJA: - Mengeš - Slamnikarska, 3 sobno, 80m2, VP, lega: JV, l. 1984, adaptirano 2009. Obsega: hodnik, dnevni prostor s kuhinjo povečan za balkon, spalnico, otroško sobo, kopalnico, ločen WC, shrambo v kleti. Skupna sušilnica v etaži. Cena: 127.000,00 EUR. PISARNE: - Mengeš, 81,53m2, 1.nad, v stavbi l.1994. Poslovni prostor je sestavljen iz dveh pisarn, sejne sobe ter tajništva. Pisarnam pripada še solastniški delež na skupnih prostorih: M in Ž sanitarije, čajna kuhinja. Cena: 1.190,00 €/m2. PARCELE: - Mengeš, 554m2, zazidljiva, ravna, sončna, odprt pogled, komunalni vodi ob parceli, dostop urejen, dobra lokacija, bližina vrtca, banke... Cena: 77.000,00 EUR - Preserje pri Radomljah, 731 m2, zazizdljiva, ravna, pravokotne oblike, vsi komunalni vodi na parceli, dostop urejen. Cena: 130 EUR/m2. - Lukovica pri Domžalah - Trnjava, 779 m2, zazidljiva, ravna, v območju novejših hiš, vsi vodi ob parceli. Bližina AC, 15 min. do Ljubljane. Cena: 100,00 EUR/m2. Boris VODE s.p Testenova 32, 1234 Mengeš GSM: 041/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si ft.] ALU in PVC STAVBNO POHIŠTVO f ~> ro-cxxj ■ jt Utt-tioct 1IIJ11 Rezervni deli in kolesarski center Prešernova cesta 3,1234 Menge? üäfc 01/729 68 70, faks: 01/729 68 72 gsm: 041 922 137, e-mail: burnikrioo©siol.net pan - pet 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 nedelje in prazniki: zaprto NOVO: KOLESA AUTHOR AKCIJA : ZADNJI KOSI !!! KOLO MERIDA C ROSS WAY TFS 500 L -40% OTROŠKO KOLO DOUGLAS 16 -40% METLICE BRISALCEV CHAMPION -50% VELIKA IZBIRA MOTORNIH OLJ PO UGODNIH CENAH:CASTROL,TOTAL,ELF,SWAG,LOTOS VŽIGALNE SVEČKE DENSO.HIDRIA,BOSCH PODVOZJE SIDEM ZAVORE TRW, SWAG, EBC FILTRI ASHIKA,MECA,COOPER METLICE BRISALCEV CHAMPION, ZOLLEX JERMENA GATES,CONTITECH LEŽAJI SWAG, SKF....... SERVIS KOLES ZA VSE ZNAMKE KOLES PO KOLO PRIDEMO TUDI NA DOM Družina in prijatelji so tisto, kar naredi vsako praznovanje nepozabno. Za prijeten ambient, odlično hrano in pijačo pa poskrbimo mi. središče ugodja krst Mi obhajilo ^fe birma Oporoka obletnica ^fe rojstni dan ^fe sedmina ... Center Harmonija d.o.o., Linhartova 33, 1234 Mengeš www.harmonija.eu 04 Občina 06 Intervju: Miha Kosec 10 Reportaža: Pust 13 Mengeški utrip 22 Sport 26 Reportaža: Mengeška Marela 28 Kultura 30 Veliki Mengšan: Slavko Sicherl 32 Politika 34 Pisma bralcev 37 Zahvale 39 Nagradna križanka SODELUJTE V MENGSANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 30. marca 2014. MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Štefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@men-ges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: letošnje leto je bilo v Mengšu in okolici izjemno pustno razpoloženje. Foto: V. E. Naslednja številka Mengšana izide 11. aprila 2014. Kratki pomladanski prebliski V času, ko pomladanski sončni žarki prebujajo rastlinje, v zraku začutimo vonj po zemlji. Tudi v nas se prebuja potreba po dejavnostih na vrtu, okoli hiše, pa tudi po gozdovih, ki jih je to zimo prizadel žled. Ob spomladanskem prebujanju narave pride tudi do spomladanskega čiščenja, zbiranja in odvoza odpadkov. Pri tem ne smemo pozabiti na odpadke, ki jih nevzgojeni brezvestneži odmetavajo in celo odlagajo ob poteh in cestah. Svojo misel zaključujem s pozivom vsem, da bodimo prijazni do narave in okolja, pa predvsem prijazni med seboj. Prijazen pozdrav in nasmeh vsakomur, ki mu ga namenimo, polepša dan, pa še nič nas ne stane. Lep pozdrav vsem, posebno materam in ženam, ob prazniku, ki prihaja, in imejte se lepo. Besedilo: Marjan Urbanija Mesec novega prebujanja Skoraj lahko zapišem, da smo komaj dočakali letošnji marec, saj nam je letošnji februar natrosil toliko veselja, radosti, skrbi, težav, kot že dolgo ne. Kar srečni smo lahko bili, da je »trajal« le osemindvajset dni. V februarju smo doživeli kataklizmo narave in spoznali, da je človeštvo proti naravnim silam nemočno. Upamo samo, da bomo »ranjeno« naravo čim prej očistili ter da ne bomo dopustili, da bodo posledice še hujše. Ta odgovornost je na vseh nas, da se postori vse potrebno - z zavedanjem, da bodo vsaj še ena ali dve generaciji morale skrbeti, da se bo stanje obnovilo na raven, ki smo jo imeli še v januarju letošnjega leta. Ko sem zapisal, je bilo ob vsem tem tudi veliko radosti in ponosa. Da, mislim na letošnje olimpijske igre, ki so nam ob vseh političnih blamažah Slovenije bile edini svetel trenutek. Spoznanje, da smo sposobni, nam je vsem dala vzpodbudo, ki bo še kar nekaj časa gorela v nas. Zato čestitke vsem našim udeležencem na olimpijskih igrah. Mesec marec, ki je pred nami, pa je mesec, ki nas opozarja na novo prebujenje. V prvi vrsti se zahvalimo ženam in materam za njihovo delo in skrb za družino, saj v tem mesecu lahko praznujejo kar dvakrat. Poskrbimo, da bosta njihova praznika res praznika. V marcu društva v večini primerov izvedejo pregled svojega dela na občnih zborih. Že celoleten vpogled v njihovo delo nakazuje, da so sredstva, ki jih občina nakazuje za njihovo delo, dobro in uspešno porabljena. Tudi pohvala predstavnikov društev na skupnem društvenem sestanku, na dobro sodelovanje med občino in društvi, je tisti kamenček, ki da pritrdilen odgovor na dobro in uspešno sodelovanje. Konec meseca nas čaka še vsakoletna skupna čistilna akcija in že zdaj vabljeni, da se je udeležite. V naslednjih mesecih nas čaka »politična olimpijada«, saj bodo konec leta županske in svetniške volitve. Upam, da ne bodo prevladovala populistična stališča - za nazaj, ampak predvsem vizionarska, uperjena v prihodnost. Tudi v lokalnem političnem prostoru moramo strniti vrste in delati v skupno smer: za dobrobit nas občanov Občine Mengeš in Slovenije. Besedilo: Jože Vahtar Nakup letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok Obveščamo vas, da je Občina Mengeš tudi letos pristopila k cenejšemu nakupu letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok. Vse občane vabimo k nakupu letnih kart in obisku parka Arboretuma. Cena letne karte v letu 2014 s popustom za občane Mengša znaša: • za odrasle 25 evrov in • za otroke 14 evrov. Besedilo: Občinska uprava Žive meje Služba Medobčinskega inšpektorata in redarstva, skupne občinske uprave občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice, s sedežem v Trzinu, prvenstveno deluje s ciljem preventivnega delovanja in veliko pozornosti namenjamo tudi razraščenosti živih mej in drugega rastlinja ob občinskih cestah, saj opažamo, da se veliko občanov oziroma lastnikov nepremičnin ne zaveda, da se živa meja in ostalo rastje hitro razraste, predvsem pa ga je potrebno redno vzdrževati. Tako organ pri svojem delu opaža veliko kršitev s področja nepreglednosti ob občinskih cestah in predvsem v samih križiščih. Gre predvsem za neurejene in preveč razrasle žive meje in ostale vegetacije, ki ovirajo preglednost in varnost v cestnem prometu ter predvsem najšibkejše udeležence, to so pešci. V takih primerih lastnike zemljišč ali upravljavca cest pozovemo, da zadeve v primeru oviranja preglednosti sanirajo. Po opozorilu večina lastnikov zadevo tudi uredi. V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Mengeš je navedeno, da v križiščih cest in območjih cestnih priključkov ograje ne smejo ovirati preglednostnega trikotnika. Pravila glede vzdrževanja določena v Odloku o občinskih cestah v občini Mengeš nalagajo lastnikom oz. uporabnikom zemljišč ob cestišču občinske ceste redno porezati veje dreves, žive meje, trte, ali druge visoke nasade ali poljščine tako, da ne segajo v cestni svet občinske ceste in ne poslabšujejo ali one -mogočajo preglednosti ali drugače ovirajo ali ogrožajo prometa. Prav tako pa po Zakonu o cestah v območju križišča občinskih cest, v območju cestnih priključkov na občinsko cesto in na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno vzpostaviti kakršne koli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključkov. Tudi Pravilnik o Prošnja občankam in občanom Občine Mengeš Občina Mengeš prosi vse občanke in občane, da ne odvažajo zelenega vrtnega odpada (vejevje, listje ipd.) na območje Staretovega gradu v Mengšu, saj se s tem dodatno onesnažuje okolje in pripomore k še večjemu nezadovoljstvu ljudi. Občani, ki so vključeni v zbiranje in predelavo organskih odpadkov (torej tisti, ki imajo doma rjav zabojnik), lahko v Zbirnem centru za ravnanje z odpadki Dob oddajo zeleni vrtni odpad. Prevzem teh odpadkov je strošek v sklopu izvajanja javne službe ravnanja z odpadki, ki se uporabnikom ne zaračunava ob dovozu v zbirni center. Obratovalni čas Zbirnega centra za ravnanje z odpadki Dob: • Zimski termin (od 1. novembra do 1. aprila) Ponedeljek-petek: od 14.00 do 18.00 Sobota: od 8.00 do 18.00 • Poletni termin (od 1. aprila do 1. novembra) Ponedeljek-petek: od 14.00 do 20.00 Sobota: od 8.00 do 20.00 Franc Jerič, župan Občine Mengeš projektiranju cest v svojih določbah pravi, da je v nivojskem križišču ali priključku potrebno zagotoviti polje preglednosti, ki ga določajo zaustavni razdalji na prednostni cesti in odmik vozila na neprednostni cesti od roba vozišča prednostne ceste. V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Kot že povedano, je osnovni namen naše službe preventiva, ozaveščanje in pomoč občanom, ki se v sistemu obsežne in nemalokrat zapletene zakonodaje marsikdaj ne znajdejo. Ne gre pa prezreti dejstva, da je naša služba tudi prekrškovni organ, ki je ob zaznanih nepravilnostih dolžna izvajati tudi predpisane sankcije. Za navedeno kršitev je predpisana kazen v odloku oziroma v državnem zakonu. Upamo pa, da bo čim več lastnikov oziroma uporabnikov nepremičnin ob cestišču občinske ceste redno obrezovalo veje dreves, žive meje in ostalo rastje tako, da to ne bo segalo v cestni svet občinske ceste, s čimer bi se poslabšala ali onemogočila preglednost ali kako drugače oviral ali ogrožal promet, saj bodo občani s tem sami prispevali k splošni varnosti na cestah in v občini. Besedilo: Medobčinski inšpektorat in redarstvo Vsem materam čestitam ob 25. marcu, njihovem prazniku! Franc Jerič, župan Občine Mengeš INTERVJU: Miha Kosec i f* več se tujega jezika naučiš skozi njegovo praktično uporabo. Še vedno obiskuješ predavanja? Predavanj trenutno ni več, je samo še igranje solistične, komorne glasbe in igranje v orkestru. Večinoma je vse projektno, za nekaj tednov. Redno igram v orkestru Bläserphilharmonie Salzburg, kjer je gostujoči koncertni mojster solo klarinetist Berlinske filharmonije, Wenzel Fuchs. Življenje in šolanje v tujini ni poceni. Kako financiraš študij? V Sloveniji imam letos Zoisovo štipendijo, do lani, oziroma od leta 2008 do 2012. leta, pa sem prejemal subvencijo za študij v tujini, ki jo vsako leto podeljuje Občina Mengeš. Leta 2011 sem bil prejemnik Hüblove nagrade in štipendije Univerze Mozarteum Salzburg, trenutno pa poleg štipendije živim od nagrade, ki sem jo oktobra prejel na Mednarodnem tekmovanju solistov Intermusica. Po uspehu na tem tekmovanju si vse bolj znan tudi pri nas. Za kakšno tekmovanje je šlo? Bilo je oktobra 2013 v bližini Gradca v Avstriji. Nanj se je prijavilo dvainosemdeset solistov pihal in trobil. Od tega nas je bilo sedemintrideset povabljenih. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh etap. V finale se nas je uvrstilo pet in med njimi sem prejel prvo nagrado, Zla -to kavko in zelo lepo denarno nagrado. Posebnost tekmovanja je, da se vse igra z orkestrom, trajalo pa je štiri dni. Presojala je mednarodna žirija, katere člani so bili profesorji pihal in trobil z avstrijskih, nemških in švicarskih glasbenih univerz in akademij. Pri svojih petindvajsetih letih je Miha Kosec kot klarinetist dosegel že vidne uspehe doma in v tujini. Njegov zadnji uspeh je bil, ko je konec lanskega leta zmagal na Mednarodnem tekmovanju solistov Intermusica v bližini Gradca. Po drugi strani pa postaja vse bolj popularen tudi doma s svojim Slovenskim klezmer bandom. Navdušil je tudi obiskovalce letošnje Mengeške marele, ko sta z očetom zopet nastopila skupaj in požela buren aplavz. Mladi Mengšan se je zapisal glasbi in glasba njemu, oba pa govorita drug o drugem zelo spoštljivo, a vsak na svoj način. Tvoje glasbeno šolanje poteka v Salz-burgu. Posledično kar nekaj časa pre-živiš v tujini. Delam magisterij koncertne smeri klarineta na Univerzi Mozarteum Salzburg, v marcu začenjam tretji semester od štirih. Živim v Salzburgu skupaj s svojim dekletom. Študij v Salzburgu poteka v nemščini. Si imel kaj težav z jezikom? Dve diplomi sem lani napisal v nemškem jeziku in nimam težav. Sicer sem se nemščino učil že v srednji šoli, vendar sem imel ob prihodu v Salzburg na začetku kar nekaj težav. Večinoma sem se je naučil ob življenju v Avstriji. Naj- To pa ni edino tvoje tekmovanje, na katerem si požel uspeh. Že prej sem imel kar nekaj uspešnih nastopov. Eden je bil leta 2012 v Franciji v Rouenu, na Mednarodnem tekmovanju klarinetistov Jacques Lancelot, kjer sem prišel v polfinale. Na republiškem tekmovanju Mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG) sem prejel zlati plaketi v svoji starostni kategoriji v letih 2004 in 2007 ter posebno nagrado Društva slovenskih skladateljev. Prav tako sem v mlajših starostnih kategorijah na Mednarodnem tekmovanju klarinetistov v Krškem leta 2008 dobil prvo nagrado, 2007 pa na Mednarodnem tekmovanju klarinetistov Clarino v Italiji prejel drugo nagrado. In kateri oder bo tvoj naslednji? Veliko jih bo, predvsem po Salzburgu. Od vidnejših in odmevnejših pa sem januarja dobil povabilo na Mednarodno tekmovanje klarinetistov »Concours Debussy«, ki se bo odvijalo v Parizu aprila letos. Izmed 179 klarinetistov iz 42 držav nas je povabljenih 56. Konec februarja je Miha igral na Mengeški mareli. Imel je dva solo nastopa, in sicer skladbo Klezmer Dances, ki jo je sam aranžiral za klarinet in pihalni orkester. V drugem delu pa je po enem letu znova zaigral v duetu z očetom Primožem skladbo Gas do daske avtorja Bojana Adamiča. Kako sploh prideš na takšna tekmovanja? Je potrebna posebna prijava? Na tekmovanja se prijavim sam. Načeloma pa poteka tako, da pošlješ prijavo s CD-jem z vnaprej predpisanimi skladbami in potem, če si izbran, dobiš vabilo. To običajno opravim v studiu na Mozarteumu. Običajno je to eno standardnih del za klarinet. Za Pariz sem posnel tretji stavek Mozartovega koncerta za klarinet in še tri skladbe za klarinet solo od Stravinskega. Doma pa igraš tudi v najbolj znani godbi v Mengšu. Od kdaj? Član Mengeške godbe sem od leta 2003. In kako si začel igrati? In prav na klarinet? Medlo se spomnim, ko sem bil star štiri ali pet let, sem imel doma nek manjši plastični klarinet, s katerim sem se več igral, kot nanj igral - seveda, ker še nisem znal. Kasneje, pri sedmih letih, ko sem se vpisoval v glasbeno šolo v Mengšu, sem izbiral med klarinetom in klavirjem in izbral prvega. Zakaj prav klarinet? Se niti ne spomnim več, ampak predvidevam, da enostavno zato, ker mi je bil bolj všeč kot klavir. Danes bi bil odgovor na vprašanje seveda malce drugačen in verjetno bolj kompliciran. In od takrat naprej si zapisan glasbi. Kako je potekalo tvoje učenje klarineta od prve glasbene šole dalje? Moj prvi mentor je bil Karel Leskovec, ki še vedno uči mlade klarinetiste v Mengšu in Domžalah. Pri petnajstih le -tih sem šel na srednjo glasbeno šolo v Ljubljano in jo zaključil leta 2008. Moj profesor je bil takrat koncertni mojster Orkestra slovenske vojske, Aljoša De-ferri. Pot me je potem vodila v Salzburg na Univerzo Mozarteum, kjer študiram v razredu Aloisa Brandhoferja, sicer nekdanjega solo klarinetista Berlinske filharmonije. Lani sem pri njem z odliko diplomiral in sedaj prav tako tu opravljam magisterij. Vse se je začelo s plastičnim klarinetom, končalo pa ... O Slovenski klezmer band v polni zasedbi Eden od zanimivih nastopov na slovenski glasbeni sceni je tudi nastop s Slovenskim klezmer bandom. Za kakšno glasbo gre? Lani sem ustanovil inštrumentalno skupino Slovenski klezmer band. Gre za židovsko tradicionalno glasbo, v kateri ima klarinet eno vodilnih vlog, tako da igramo večinoma židovsko tradicionalno, nekaj mešanice klezmer glasbe z drugimi stili, nekaj pa tudi argentinske glasbe - vso pa lahko opredelimo z etno predznakom. Sicer pa poleg mene skupino sestavljajo še Klemen Leben na harmoniki, Dejan Podgorelec na mandolini, Izidor Erazem Grafenauer na kitari in Tomy Farkaš na kontrabasu. Klemen je Mengšan, ostali pa so znanci in prijatelji iz srednješolskih časov. Lani ste imeli prvi koncert. Ideja je sicer imela že kar dolgo brado. Približno leto in pol je trajalo, da smo se prvič zbrali, sam pa sem imel veliko dela predvsem s pisanjem in izpisovanjem skladb, se pravi priredb in predelav skladb za našo zasedbo. Intenzivne dvotedenske vaje so se končale z našim prvim koncertom na Gradu Jable konec lanskega novembra. Občina Mengeš je podprla koncert in odziv je bil zelo dober. Naslednji nastopi in projekti so zaenkrat še v logističnih povojih. Trenutno še ne vem točno kdaj in kje, deloma tudi, ker sem organizacijo v določeni meri prepustil drugim. Kolega po klarinetu INTERVJU: Miha Kosec Miha s svojim avstrijskim dekletom, ki je skupaj z njim prišlo na obisk v Mengeš Vaša družina je glasbena družina. Tvoj oče Primož je znan mengeški glasbenik. Je imel kakšen vpliv na tvojo glasbeno pot? Tudi mami Darja je pevka, ki trenutno poje pri pevski skupini Rž iz Loke pri Mengšu, prej pa je bila pevka pri več narodno-zabavnih ansamblih. Oče namenoma ni vplival. Je pa v glasbenem smislu verjetno vseskozi prisoten v moji podzavesti, saj je sam odličen klarinetist in komponist narodno-zabavne glasbe in je bil kapelnik Mengeške godbe od leta 1997 do 2008, kjer sem pod njegovo taktirko igral prve note v Mengeški godbi. Vseskozi pa sta mi oba nudila veliko moralno in finančno podporo. Le tako sem lahko dosegel, kar sem. Kakšne načrte imaš za naprej? Želim zagrabiti vse priložnosti, ki se mi ponujajo v povezavi z glasbo in igra- njem. Moj osnovni cilj je, da bi v življenju počel to, kar mi je v največje veselje - igranje klarineta, pa naj bo to klasična glasba ali kakršnakoli etno zvrst, kot solist, komorni glasbenik, v klezmer skupini, morda tudi v kakšnem drugem žanru, vse mi daje izredno veselje. Tudi pisanje glasbe, različnih glasbenih stilov in zasedb mi je v veliko zadovoljstvo in izziv, želim pa si tudi učiti, mogoče ne ravno na začetniškem, ampak nekoliko višjem nivoju. Moja izobrazba je seveda povsem klasična in večinoma si kolegi iz mojih krogov želijo igrati v orkestru in si tako z avdicijami po Evropi iščejo delo, kar pa za moj karakter nikoli ni bilo ravno idealno in si igranja v orkestru nikoli nisem želel. Ampak kot pravi stari slovenski pregovor - zarečenega kruha se največ poje. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Anekdoti Miha Kosca Note frčale po zraku Bilo je na proslavi v Mengšu, še v času, ko sem pred šestimi leti obiskoval srednjo šolo. V Kulturnem domu sem igral s kvartetom klarinetov. Kmalu po začetku nastopa so kolegu poleg mene na tla zdrsele prav vse note skupaj zlepljenih strani iz notnega stojala in se razletele po tleh. Koncertno vzdušje je bilo v trenutku prekinjeno. Ostali trije smo zaradi pridušenega smejanja s težavo igrali naprej, kolega pa je približno eno minuto pobiral in urejal note. Danes bi reagiral drugače, se ustavil in v minuti začel znova, vendar nam je takrat pomanjkanje izkušenj preprečilo zrelejšo reakcijo. Klarinet na koščke Na koncertu klezmer glasbe s Slovenskim klezmer bandom konec novembra na Gradu Jable, sem se ob prihodu na oder spotaknil in s kolenom padel na svoj klarinet in spodnji del klarineta (odmevnik), se je ob močnem poku razletel na pet delov. Namesto da bi začeli s koncertom, sem v manjšem šoku v zaodrje stekel iskati odmevnik svojega drugega klarineta. Dejan (man -dolinist naše skupine), ki je pripravil nekaj spremnih besed o židovski glasbi namenjenih tekom koncerta, je tako večino pripravljenega materiala povedal v minutah, ko sem jaz iskal hišnika, ker je bila soba, kjer sem imel rezervni odmevnik, zaklenjena. Poleg tega pa še nekaj minut pred prihodom na oder Klemen ni našel ključev kovčka svoje harmonike in smo tako že razmišljali, da bi zamaknili začetek. Koncert se po vseh težavah in posledično z velikim padcem koncentracije ni začel tako udarno in sproščeno, kot smo si želeli, vendar je na koncu vseeno odlično uspel. OBVESTILA, OGLASI VABILO NA 15. SREČANJE ŽENSK -22. marca 2014, ob 19. uri Toliko je lepih stvari, ki si jih človek želi, toliko lepih trenutkov, ki jih žal zamudi, toliko lepih dni, mimo nas odhiti, zato pa teh nekaj veselih uric privoščimo si Spet je, drage ženske, leto naokrog, ko rekle bomo svojim dragim, »dh gremo na pot«. Enkrat le v letu se skupaj dobimo, a 1 m ww' da malo sprostimo se in poveselimo. Ko se nekoliko nazaj ozrem, ne morem verjet', daje res minilo že 15 lk, odkarse na Dobenu sr»čuje ta veseli ženMHsvet. Vem, da tudi letos bo lepo, kot ksakp leto je oilo, patudi mladi »Zajcks« oblmubojajo, da bo še kako živo. Uoam, drage drijaterloice in znanke, da se v soboto, 22. marca 2014, ob 19. uri, zagoto^opri Blažu dobimo, sm eno Uho noč naredimo in tole lepo obletnico proslavimo. Brez žensk bi na svetu turobno bilo, žulha brsz tn»n pe iahstnr zelo. Zato »>zavrti« 041/285-114 ali 7239-088 (Justi) in povej, tudi jez »pid»m, kot vsakič doslej. VABILO! DRUŠTVOUPOKOJENCEV MENGEŠ vabivse svoječlanice inčlanena OBČNI ZBOR, kibovsoboto, 15. marca 2014, ob 14. uri, vosnovni šoli Mengeš. Vabljeni! predsednik: Janez Šutar Mladi folklorniki nadaljujejo s tradicijo MAREC V LEKARNI MENGEŠ POPUSTI: - Bilobil cps. -15 % PROMOCIJE: - sreda, 12. marec 2014: od 10.-14. ure: Damia, slovenski izdelki za kožo - sreda 2. april 2014: od 14.-18. ure: Soria, zeliščne kapljice za različne težave DARILA OB NAKUPU: - Vichy nega - promocijski paket - ABC Derma - igračka Z veseljem Vam bomo svetovali. Vaša Lekarna Mengeš sreda, 26. marca, ob 19.00 Gledališka skupina GSSRM Rudolfi IZGUBLJENI KORAKI Drama, premiera / Vstop prost! Rezervacije i J / info@domk na DKK, Fužine 10, Kamnik iwww.domkulture.org marec 2014 sreda, ' SWING 19. mE 2014 irca, ob 21. 30: Plesni v rečer, vstop pros' t! * 1 Ak , vv w petek, 21. marca, ob MILES SMILES (ZDA) i Vrhunski j, azz koncert Vstopnina : 39eur/3 «f i t torek, 2C . marca, ob 20.00 PRIJATE LJI DIXIELANDA Koncert / Vstop prost! nedelja, 30. marca, ob 18.00 OGNJENI MUZIKANTI & KVATROPIRCI Dobrodelni koncert / 5 eur L Na Dobenu zagotovo ni več zime Tokrat prvič so se pustnega rajanja lotili tudi na Dobenu. Medse so povabili ptujske kurente, ki se jim je pridružilo tudi kar nekaj domačih pustnih šem. Prireditev je organiziralo Turistično društvo Dobeno na prvo soboto v marcu. Kurenti so se najprej zbrali pri Ručigaju, kjer so z glasnim zvonjenjem in hrupom začeli svoj po pohod po Dobenu. Naslednja postaja je bil Dobenski hram, od koder so se peš odpravili na Primožev kmečki turizem. Tam so jih pričakali veterani Mengeške godbe z domačimi vižami. Po besedah predsednice TDD Brigite Herjavec je letošnje razgrajanje ku rentov tako uspešno pregnalo vsako sled zime, da bodo tovrstno rajanje naslednje leto zagotovo ponovili. Kurenti so prišli s Ptuja, iz vasi Turnišče. V tamkajšnjem dru štvu Turnišče Dražnice kurent klub aktivno deluje štiriinpetdeset ljudi, ki jim stari običaji veliko pomenijo. Ta sobotni dan so zvonili po celi mengeški občini in Trzinu, v nedeljo pa so se odpravili na karneval v Trbovlje. Vročina pod kožuhom je bila neznosna i/ : Vikinška Hermina s kurentom Pustno rajanje in obisk kurentov v Mengšu Na pustno soboto 1. marca 2014 je bilo v Mengšu zopet veselo. Male in velike pustne šeme so se zbrale na ploščadi Športnega društva Partizan Mengeš, kjer so pričakale prihod kurentov iz Ormoža, ki so veselo zaplesali pred zbrano množico, ter tako odganjali zimo. Maškarice je nato zabaval čarodej Gregor s svojimi čarovnijami, vsi zbrani pa so se lahko posladkali tudi s pustnimi flancati. Besedilo in foto: Občinska uprava Obisk virjanskega strička Pustni vikend v Topolah Kot je vsakoletna tradicija, je tudi letos Mladinska komisija PGD Topole pripravila pustovanje v naši vasi Topole. Letos se je dogodek začel v soboto, 1. marca 2014, ob 14. uri, kjer smo se vse vaške pustne maske ponovno zbrale pred našim gasilskim domom. Od tam smo se odpravili na kratek pohod po vasi in se predstavili vsem vaščanom. Maškarado smo tako zaključili v orodišču gasilnega doma, kjer je potekalo ocenjevanje za najboljše tri pustne maske. Seveda pa tudi ostale maske niso ostale praznih rok, saj smo gasilci tudi zanje pripravili nekaj sladkih dobrot. Ampak pustno rajanje za nas s tem še ni bilo končano. Mladinska komisija se je odločila, da bo za letošnji pust pripravila skupinsko masko imenovano ''Top Farbice". V nedeljo, 2. marca, smo se z njo odpravili na pustni karneval, ki vsakoletno poteka na Viru, kjer je tudi letos sodelovalo okoli petdeset različnih mask, ki se potegujejo za nagrade. Tam nas je pričakalo prav prijetno presenečenje, saj smo osvojili odlično prvo nagrado za najboljšo skupinsko pustno masko v otroški kategoriji. Zelo smo ponosni na našo gasilsko mladino, ki nam je pričarala zelo lepo nedeljsko pustno popoldne, prav tako pa bi se rad vsem, ki ste nam pri izdelovanju mask pomagali, še enkrat zahvalil v imenu gasilskega društva PGD Topole. Besedilo in foto: Tadej Kolenc, predsednik mladinske komisije Otroška pustna sobota v Loki Brez otroške maškarade v Loki ne gre. Le kako, ko pa jo člani Kulturnega društva Antona Lobode z veseljem pripravljajo že dvajset let. Ja, prav vsako leto, in prav vsako leto je kaj novega. Res je težko zadovoljiti okuse vseh mogočih malih maškar, vendar se člani trudijo in lahko rečemo, da jim to odlično uspeva. Kljub temu, da je bila pustna sobota hladna in so temni oblaki grozili z dežjem, je bilo na športni ploščadi prešerno vzdušje, saj so si maškare dale duška ob vragolijah in hudomušnosti klovna Žareta, ki je bil namazan z vsemi žavbami. V tem času pa je »stroga komisija« opazovala kostume ter norčavost in igralne sposobnosti malih maškar. To je bilo potrebno, saj so najlepše našemljene maškare ob koncu prireditve dobile praktične nagrade. Komisiji prav gotovo ni bilo lahko, saj vsi vemo, da je to nehvaležna vloga za tiste, ki jim je bila zaupana ta naloga. Joj, koliko pustne lepote je bilo na Za slovo, drugo leto pa nasvidenje enem samem mestu - različnih velikosti, postav in starosti. Pa tudi različno našemljenih. Prišli so klovni, princeske, voj-ščaki, kavboji, mumije, vse mogoče divje in domače živali, dimnikarji, hudički, gasilci, betmeni, mucki, čebelice, vesoljci, hipiji ...Težko bi vse našteli, kar se jih je sprehodilo okrog iskrivega klovna Žareta. Nagrade so bile podeljene po naslednjem vrstnem redu: tretje mesto je pripadlo hudičku, drugo mumiji in prvo družini hipijev. Prav vsem maškaram, pa tudi vsem obiskovalcem, je za nagrado ali uteho, kakor hočete, pripadla najizvirnejša pustna dobrota - krof. Skratka, noben od udeležencev loške maškarade ni šel domov praznih rok. Po koncu prireditve so se maškare razšle, nekatere domov, druge pa po vasi razkazovati svoje čare. Tako je minila še ena pustna sobota, ki bo najmlajšim zagotovo ostala v lepem spominu, čeprav jim sončni žarki tokrat niso bili naklonjeni. Besedilo in foto: Jože Brojan MENGESKI UTRIP Praznovanje življenjskega jubileja Stefke Mlakar Štefkino poslanstvo nadaljuje Boštjan Svete Na prvo februarsko soboto smo se ob 18. uri zbrali na Mengeški koči na prisrčno povabilo 'tršice' Štefke Mlakar - pobudnice, ustanoviteljice, mentorice in idejne vodje, ki je leta 1971 na OŠ Mengeš s folklornim krožkom zaorala in orala ledino prvim mengeškim folklornikom. Naši jubilantki smo folklorniki in folklornice pripravili vrsto presenečenj. V Jurčku' smo jo pričakali s pesmijo »Kdo, kdo, kdo so pa to, Mengšani, Mengšani, Mengšani s(m)o to«, oblečeni v noše različnih slovenskih pokrajin ter ob glasbeni spremljavi mladih bratov Stopar: Klemen (harmonika), Rok (klarinet) in Blaž (kontrabas) zaplesali gorenjski svatovski ples s pogačo in majoliko. Slavljenka je obnemela in bila vidno ganjena ob tako toplem sprejemu. Zatem smo zapeli Stefkino najljubšo pesem, ki je postala tudi naša himna: »Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije ...«. Po pozdravnem nagovoru je slavljenko prvi objel in ji čestital naš folklorist, bivši Marol-tovec ter sedanji mengeški župan, Franci Jerič. Predsednik KD Svoboda Mengeš, Edo Reven, je slavljenki ob iskrenih čestitkah »izdal skrivnost«, da jo je izvršni odbor predlagal in izbral za častno članico Kulturnega društva Svoboda Mengeš. Po glasnem aplavzu se ji je zahvalil za vse, kar je storila za folklorno dejavnost v Mengšu; ne le to da smo prepoznavni, ampak da je znala na srčen način svoje znanje in izkušnje prenašati na mlajše rodove tako, da še danes v Mengšu ohranjamo in širimo slovensko plesno kulturno dediščino. Sledila je protokolarna pesem »Kol'kr kapljic, tol'ko let ...« nato pa iskrene čestitke, lepe želje, topli objemi in poljubi številnih folklornikov. Vsi predstavniki moškega spola pa so imeli čast zaplesati s slavljenko, ki je klub svojim osemdesetim pomladim izredno vitalna in še vedno polna življenjske energije. Zadnji je s Stefko zaplesal Boštjan Svete, ki je prevzel 'primopredajo' in nadaljuje z njenim poslanstvom ter mentorstvom otroškemu podmladku folklornikov na OŠ Mengeš. Po okusni večerji, ki jo je postregel simpatični Jure Repan-šek mlajši, je sledilo še eno darilno presenečenje, ki ga je za slavljenko pripravil Robi Stopar, ker se slavja žal ni mogel udeležiti. To darilo je bila glasbena čestitka v živo z ansamblom Stoparji, ki so priigrali v prostor s slovensko 'narodno' himno »Na Golici«. Klarinetist Tomaž Sinko je predal jubilantki Robijevo čestitko s šopkom čudovitih tulipanov, nato pa smo skupaj z ansamblom in s pevko Beti družno zapeli slavljenki »Vse najboljše za te ...«. Zadnje presenečenje in darilo, ki se ga je Štefka razveselila kot mala deklica in ob katerem so se orosile njene oči, je bila rojstnodnevna torta s folklornim motivom in dvema gorečima svečkama, ki sta predstavljali osem desetletij naše slavljenke. V neizmerno veselje in čast mi je bilo spregovoriti o življenjski poti naše slavljenke, o njenem otroštvu, mladosti, študiju, službovanju, o njenem prihodu v Mengeš ter o njenih začetkih in uspehih s folklornimi skupinami. Naj spomnim, da je gospa Štefka za dolgoletno predano delo v kulturni dejavnosti, še posebno na področju folklore, leta 2003 prejela zlato občinsko priznanje. Gospa Stefka je bila tudi naša razredničarka in Učiteljica z veliko začetnico, saj je svojim učencem poleg šolskega znanja vcepljala tudi življenjske vrednote in jim (nam) pouk približala po starem učiteljskem pravilu: »Če hočeš odpreti učenčevo glavo, mu moraš potrkati na srce«. Bila je stroga učiteljica, a vedno se je znala prilagoditi otrokovi duši, ga potolažiti, spodbujati in razvedriti, pa tudi pokarati in pokazati pravo pot. Prizadevala si je, da je sama osebnostno in strokovno rasla, napredovala in bila vrsto let do upokojitve pomočnica ravnatelja na OS Mengeš. Stefka se je lani odločila za še eno izredno lepo, humano potezo, od lanske pomladi poučuje folkloro v varstvenem delovnem centru INCE in varovanci centra so neizmerno veseli in hvaležni, da lahko tudi oni plešejo in nastopajo. Ob zaključku praznovanja njenega življenjskega jubileja ter več kot 43-letnega delovanja mengeške folklorne dejavnosti in našega dolgoletnega prijateljskega druženja se je Stefka vsem zahvalila na njen svojstven in srčen način: »Ljubčki, makarončki, otročki moji, hvala vam za prečudovit večer, ki ste mi ga pripravili. Tako bogatega programa nisem pričakovala. Presenečena sem do konca in rabila bom kar nekaj časa, da vse to ponovno podoživim in predelam v sebi«. Tudi Vam hvala, draga Stefka, za čudovite trenutke, ki smo jih skupaj preživljali na številnih folklornih nastopih. Hvala, da ste nas naučili, da sta prijateljsko druženje in ohranjanje ljudskega plesnega izročila postala stalnica in vrednota v našem življenju. Več utrinkov s slavja si lahko ogledate na FB-strani Folklorne skupine Mengeš. Besedilo: Stanka Jaklič Foto: Sandi Zajc Gospa kultura skozi otroške oči Kratek, vendar zanimiv je bil tudi letošnji februar. Pohvalimo se lahko s pestro eko razstavo z naslovom Od embalaže do igrače. Skupaj z otroki in starši smo jo pripravljali že v mesecu januarju in jo uspešno zaključili v minulem mesecu. Izdelki bodo razstavljeni tudi na sejmu Altermed v Celju, ki se bo odvijal v marcu. Poleg druženja skupin znotraj našega vrtca sta skupini Navi-hančki in Žogice obiskali vrtec Trzin. Otroci so se družili z vrstniki trzinskega vrtca, uživali v njihovi pogostitvi, skupnem plesu in si ogledali igrico z naslovom Zima je prima. Seveda pa ne smemo mimo rdeče niti meseca februarja, ki je bila tudi tokrat »gospa kultura«. V vsaki skupini smo kulturo spoznavali na svoj način, primeren starosti otrok. Najbolj natančni raziskovalci pa so seveda bili otroci iz druge starostne skupine, kamor sem odšla na obisk in z njimi poklepetala. Vprašala sem jih, kaj je kultura in dobila zanimive odgovore. Filip (5 let): »Kino je kultura. Pa lepo obnašanje. Pa še gledališče in opera in knjižnica. Vse to je kultura«. Lara (4,5 let): »Da si delimo igračke. Da gremo gledat predstave in da smo na predstavi tiho.« Tinkara (4,5 let): »Da smo prijazni in se lepo obnašamo. Da si posojamo igračke in tudi, da gremo v gledališče. In pravljice pa zgodbice so kultura.« Pokazala sem jim tudi sliko njihovega prijatelja Patrika, na kateri je oblečen v pesnika Franceta Prešerna. Njihovi komentarji na to pa so bili: Enja (4,5 let): »Na glavi ima cilinder.« Lara (4,5 let): »France Prešeren, ki je pisal pesmi.« Filip (5 let): »Otrokom je dal fige, imel je klobuk.« Mesec kulture je minil, vendar kultura ostaja med nami, saj je v predšolskem obdobju pomembno spoznavanje kulture na vseh področjih, kot so: kultura vedenja, prehranjevanja, medsebojnih odnosov, kulturno vedenja do narave in življenja na sploh. Besedilo in foto: Nina Štrukelj, vzgojiteljica Tečaj Nega bolnika na domu Tečaj Nega bolnika na domu je potekal od 24. januarja do 21. februarja 2014 (pet petkov od 17. do 20. ure). Organizirala ga je Župnijska Karitas Mengeš, vodila pa medicinska sestra in predavateljica zdravstvene nege Pjerina Mohar. Tečaj je bil brezplačen in je bil zelo dobro obiskan. Gospod župnik nam je na začetku podelil blagoslov in izrazil veselje nad številno udeležbo. Motiv prihoda večine udeležencev na tečaj je bil ta, da imajo doma nekoga, ki potrebuje nego ali mislijo, da jo bo potreboval. Čutiti je bilo zavzetost udeležencev za obravnavane vsebine. Predavateljica nam je zavzeto in na podlagi dolgoletnih izkušenj predstavila, kako celostno in z ljubeznijo ter spoštovanjem skrbeti za bolnika. Predstavila nam je tehniko preoblačenja postelje, higiene bolnika in lastne higiene, področje prehranjevanja, oblačenja, pripomočke, ki so potrebni za nego bolnika. Velik del tečaja je zajemalo praktično delo. Zanimive so bile tudi izmenjave osebnih izkušenj o negi domačih in prijateljev. Koliko zgodb smo slišali o tem, kako ljudje skrbijo vsak dan s potrpežljivostjo ter skrbnostjo za svoje najbližje. In prav k temu nas vabi tudi papež Frančišek: ljubite svoje bližnje in skrbite za uboge. Hvala vsem, ki ste organizirali ta tečaj. Besedilo in foto: Barbka Marin Sončki pri škratu Galu Skupini Ribice in Sovice iz enote Sonček smo se konec januarja odpravili v Narodno galerijo v Ljubljano. Ob prihodu smo si ogledali film o škratu Galu, ki je iskal Narodno galerijo. Otroci so s pomočjo namigov v otroškem vodiču v galeriji iskali slike znanih slikarjev. Skupaj z animatorko so si podrobno ogledali nekatere slike, hkrati pa so opazovali, kje v galeriji je skrit škrat Gal. Januarja smo v našem vrtcu zbirali eko izdelke, ki so jih iz odpadnih tetrapakov naredili starši skupaj z otroki. V večnamenskem prostoru smo pripravili razstavo vseh eko izdelkov, nekaj pa jih bomo odpeljali na Altermed sejem v Celje, kjer se bo predstavil tudi naš vrtec. Besedilo in foto: Andreja Voler V galeriji so otroci iskali slike znanih slikarjev " * I Joga smeha v AIA - mladinskem centru Joga smeha, še ena od indijskih pogruntavščin, si verjetno ravnokar rečete. Ali pa morda telovadba in smeh? Zbijanje šal in počepi? Smejanje drugim? Za kaj pri tej stvari pravzaprav gre? Preprosto rečeno: joga smeha je odlična smejalna terapija, ki iz človeka potegne smeh, veselje, dobro voljo, razigranost, hkrati pa se ta otrese resnosti, zategnjenosti in slabega razpoloženja. Njena osnovna ideja je, da se lahko vsak smeji brez razloga, ne le zaradi pripovedovanja vicev in zbijanja šal in ne glede na starost, izobrazbo in okolje, iz katerega prihaja. Joga smeha kombinira brezpogojni smeh z dihalnimi vajami in ima veliko pozitivnih psihofizioloških učinkov. Izvaja se v skupini, kjer preko smejalnih vaj in očesnega kontakta sprva narejeni smeh privede do pravega, nalezljivega smeha in na koncu krohotanja do solz. pozdravljali smo se s smehom, vklopili gen za smeh, smeje opravljali gospodinjska dela, ki jih ne maramo, pili smejalne napitke, oponašali smejoče živali, smeje vžigali avto, možgane čistili z mentalno nitko, se smejali kar tako in do solz, govorili v žobudravščini, ki je jezik nesmisla in gre nakako takole: »Drjkdskjksjg? Kogjdfjsgjin!!!« Vmes smo tudi plesali ter na koncu smeh poslali ljudem, ki ga potrebujejo. Udeleženci joge smeha smo se nasmejali do solz in celo bolečin smejalnih mišic, prebujali v nas igrivost, spontanost, otroškost, ustvarjalnost in si dovolili, da je vse to slej ko prej prišlo na dan. Lahko rečem, da smo domov odšli drugačnega razpoloženja, kot pa smo prišli. Odšli smo z dobro voljo, velikim nasmehom na obrazu in idejami, kako bomo smejalne vaje posredovali naprej in s smehom okuževali ljudi okrog sebe. Besedilo in foto: Ana Zarnik Horvat in Zvezdana Bošeska Jubilejni zbor članov KD Antona Lobode Sredi februarja smo se člani Kulturnega društva Antona Lobode srečali na jubilejnem 20. zboru. Predsednica Nataša Vrhovnik Jerič je vse prisotne člane in drage goste: župana Franca Jeriča, podžupana Jožeta Vahtarja, župnika Janeza Avsenika, predsednika loških gasilcev Roberta Ručigaja, predstavnico Vaškega odbora Marjano Brojan in predstavnika Športnega društva Petra Tomažina, prisrčno pozdravila in jim zaželela dobrodošlico. Nato je bilo izvoljeno delovno predsedstvo na čelu z Matjažem Lobodo, pomagali pa sta mu Barbara Justin in Urška Brumec. Po dnevnem redu so svoja poročila o delu v minulem letu prebrali: predsednica Nataša Vrhovnik Jerič (poleg predsedniškega je prebrala še tajniško poročilo), blagajničar-ka Beti Stopar, za Pevsko skupino Rž Barbara Justin, za Otroški pevski zbor Lastovke Kaja Ručigaj in za nadzorni odbor Marjana Brojan. Vsebinsko bogata in zelo pregledna poročila smo člani soglasno sprejeli. Potem sta bila povabljena k besedi župan in podžupan - delo kulturnega društva sta zelo pohvalila in seveda zaželela, da bi tudi v nadaljevanju svojega poslanstva širilo kulturno dogajanje v vasi in občini, s katero odlično sodeluje. Predstavniki loških društev so se zahvalili za lepo sodelovanje in povezanost med društvi. O letošnjem delovnem načrtu KD Antona Lobode je spregovorila njegova predsednica - naloge so smele, pa tudi odgovorne. Sedmim tradicionalnim prireditvam je dodala nekaj novih zamisli in poskušali jih bomo tudi uresničiti. Prva in največja skrb je ta, da Loka letos praznuje 710. obletnico prve omembe vasi, naše društvo pa 20-letnico delovanja. V ta namen bo društvo izdalo spominski etui s CD-jem domače Pevske skupine ■■H Vklopili gen za smeh in se smejali do konca V mesecu februarju je pod vodstvom vaditeljic joge smeha Ane in Zvezdane v Mladinskem centru potekala delavnica joge smeha, ki so se je udeležili mladi, ne samo iz Mengša, ampak tudi iz okoliških krajev. Začetno nelagodje pričakovanja nepoznanega je kmalu zamenjal smeh, ki je dobro uro odmeval po Mladincu. Izvajali smo različne smejalne vaje: Rž, na katerem bo naslovna pesem Oj, Loka mi draga, in s spominsko razglednico, na kateri bo šest fotografij loških znamenitosti. Kulturno društvo bo ob obeh praznovanjih, ki bo predvidoma aprila (vsa gospodinjstva bodo dobila vabila na dom), pripravilo slavnostno sejo s kulturnim programom, na katerem bo spominski etui brezplačno podeljen vsem loškim gospodinjstvom. Po uradnem delu jubilejnega zbora smo nadaljevali srečanje v veselem in prijetnem klepetu. Besedilo in foto: Jože Brojan H MENGEŠKI UTRIP Forum mladih aktivistov - mladi z vizijo Biti aktiven, izraziti svoje mnenje, želeti spremembe ... To danes ni nekaj, o čemer bi se mladi dnevno seznanjali. Ravno nasprotno! Zato smo v želji po spremembah 23. januarja 2014 izvedli okroglo mizo na temo aktivne participacije in vključevanja mladih v družbo. Mladi, željni sprememb, smo izrazili mnenje in se strinjali, da danes nimamo zadostnega vpliva na oblikovanje našega življenjskega prostora ter na reforme, ki jih sprejemajo in izvajajo organi oblasti in organizacije. Ker pa moramo vedno najprej pomesti pred svojim pragom, se zavedamo, da bomo šele, ko se bomo začeli aktivno vključevati v družbo, spremembe od odločevalcev lahko tudi upravičeno zahtevali. Zaradi trenutnega položaja mladih in glede na dogodke v družbi smo ustanovili nestrankarski družbeno kritični Forum mladih aktivistov, ki deluje v sodelovanju ter s podporo AIA - Mladinskega centra Mengeš. Naš glavni cilj je združiti vse mlade in dokazati, da je pomembno iti prek strankarskih interesov in da je potrebno v ospredje postaviti prihodnost, kajti mi smo ta prihodnost in posledično tudi sedanjost. Na okrogli mizi smo gostili Tina Kampla, člana Sveta Vlade RS za mladino, Marka Kozlevčarja, podpredsednika Mladinskega sveta Slovenije, ter Jana Škoberneta, svetovalca ministra za izobraževanje, znanost in šport. Gostje so nam prijazno odgovorili na vsa vprašanja in podprli naše družbeno kritično razmišljanje, kar nam daje še dodatno potrditev, da smo na pravi poti. Zagotovimo lahko, da smo odločeni pospeševati participacijo mladih, z akcijami, javnimi tribunami in sodelovanjem na lokalni, področni ter nacionalni ravni. Vabljeni vsi, ki želite izraziti svoje mnenje ter opozoriti na morebitne nepravilnosti v družbi. S skupnimi močmi nam bo uspelo! Besedilo in foto: Matevž Štepec, Gal Oražem, Lara Kodrin Poročilo o delovanju Nadzornega odbora Občine Mengeš V tretjem letu mandata v tej sestavi je nadzorni odbor opravil večino nalog, ki si jih je zadal v letnem delovnem načrtu za leto 2013 ter tudi nekaj dodatnih nadzornih pregledov poslovanja občine in poslovnih subjektov, povezanih z njo. Največji pregledi so bili pregled zaključnega računa Občine Mengeš za leto 2012, pregled protipotresne sanacije osnovne šole ter nadzor poslovanja Osnovne šole Mengeš. Skupaj z občinsko upravo smo razrešili večji del nejasnosti, nekaj zadev pa ostaja še odprtih za nadaljnjo obravnavo. Zelo pomembna naloga, ki smo se je skupaj z drugimi organi občine lotili v začetku leta, je posodobitev občinskega statuta. Tej posodobitvi bo sledila tudi prenova poslovnika nadzornega odbora, ki ga je ravno tako kot še nekaj drugih občinskih aktov, potrebno uskladiti z veljavno zakonodajo. Med nadzornimi pregledi bo NO v letošnjem letu posebno pozornost namenil večjim investicijam občine. Posebne obravnave bosta deležni predvsem dve, in sicer prva, ki se nanaša na neizvajanje odloka iz leta 2006 o izgradnji ceste proti Cegvan-ci, zaradi katere nastaja škoda na infrastrukturi in okoliških objektih, ter druga, planirana izgradnja športne dvorane. Glede na trenutni ekonomski položaj bi bilo pametno razmisliti o kakšni alternativi, ki bi hitreje in ceneje rešila prostorsko stisko osnovne šole. Pametno bi bilo ponovno razmisliti tudi o tem, ali je bil projekt izgradnje športne dvorane res dobro premišljen, tudi glede prostorske umeščenosti v sam kraj. Poleg večje zadolženosti občine bo imela namreč ta investicija še druge, veliko trajnejše posledice. Uničen bo večji del zunanje športne infrastrukture ter drevored, ki krasi okolico šole in središče našega kraja. Zelo velik vpliv bo imela izgradnja tudi na prometno varnost v okolici šole, ki je slaba že ob sedanji količini prometa. Tole kratko razmišljanje lahko zaključim s tem, da nam slab ekonomski položaj ponuja priložnost, da stvari na novo premislimo in se ne lotimo na vrat na nos prevelikih projektov. Nadzorni odbor se po svoji funkciji ukvarja z nadzorom porabe proračunskih sredstev, nadzorom upravljanja s premoženjem občine in nadzora poslovanja drugih proračunskih porabnikov. Vas občane zato pozivamo, da nam svoje predloge, pomisleke, pripombe in vprašanja pošljete na elektronski naslov: no.menges@gmail.com. V kolikor se zadeve ne tičejo nadzornega odbora, bomo te posredovali občinski upravi za nadaljnjo obravnavo, nadzorni odbor pa bo zadevo spremljal in preveril, če je občan odgovor tudi dobil. Besedilo: Sešek Aleksander, član Nadzornega odbora Občine Mengeš Kresničke smučajo! Iskrice veselja v otroških očeh so nekaj najbolj osrečujočega za starše. Tako so nas zadnji petek v februarju osrečili naši otroci, ko so se vidno utrujeni, a neskončno srečni vrnili z zimovanja na Pokljuki. Kot se spodobi za take spektakularne prihode, smo jih starši na parkirišču pričakali s transparenti, s katerimi smo želeli pozdraviti svoje otroke in se zahvaliti vzgojiteljem, ki so kar pet dni preživeli z našimi otroki in čudovito skrbeli za njih. Z dobro voljo in pripravljenostjo na sodelovanje se da vse Konec koncev ni pravzaprav nič posebnega, če gredo otroci na zimovanje ali letovanje in podobne zadeve in ni vsakokrat članek o tem v Mengšanu, kajne? Ampak tokratno zimovanje je bilo za skupino Kresničk, v kateri so pet- in šestletni otroci, ki bodo letošnjo jesen že prvošolčki, resnično precej posebno. Starši še kako dobro vemo, da so žal vse dodatne aktivnosti, ki jih želimo omogočiti našim otrokom, močno povezane z denarjem. V trenutni situaciji si čedalje več družin takih podvigov, kot je petdnevno zimovanje, enostavno ne more več privoščiti. Cena zimovanja je bila namreč 239 evrov, kar je večini staršev predstavljalo prevelik finančni zalogaj. Ker pa smo želeli, da naši otroci kljub temu gredo smučat, smo starši z veseljem pozdravili pobudo mamice, ki je predlagala, da vsem otrokom omogočimo zimovanje tako, da pomagajo starši, ki imajo svoja podjetja ter da skušamo še dodatno dobiti sponzorje. Tako smo starši stopili skupaj in resno pristopili k projektu, s katerim bomo našim otrokom omogočili zimovanje. V vrtcu smo odprli poseben račun z namenom pomoči kresničkam, na katerega so podjetja in posamezniki nakazovali svoje dona-cije. Ob koncu lanskega leta smo starši v vrtcu organizirali še prireditev, na katero smo povabili babice, dedke, tete, strice, prijatelje. Sodelovali so seveda tudi otroci, ki so bili najbolj veseli obiska Božička, ki jih je bogato obdaroval. Na prireditvi smo prodajali koledarje, ki so jih krasile čudovite risbice naših otrok ter DVD-je s posnetki otrok. Nepozabna spomina, ki so jih gostje prireditve z veseljem kupili, mi pa smo bili še korak bliže cilju - omogočiti zimovanje vsem otrokom. Ja, in tako so zadnji teden februarja naši otroci dejansko šli na zimovanje - starši smo pokrili še približno štirideset odstotkov celotnega zneska, kar je bilo za večino staršev dosti prijaznejše za družinske proračune. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da so otroci neskončno uživali, kar pa je najbolj pomembno - vsi, prav vsi so se naučili vijugati po beli strmini in se voziti z vlečnico, tudi tisti, ki so bili prvič na smučeh. Tisti mali, že izkušeni smučarji, pa so svoje znanje tudi uspešno nadgradili. Ko smo jih starši enega za drugim sprejemali, je bil vsak posebej najbolj ponosen na medaljo okrog vratu! Tako bi se starši radi iskreno zahvalili vsem, ki ste našim kresničkam finančno omogočili zimovanje: podjetjem Pinacea d.o.o., Hurwits shops d.o.o., Ring d.o.o., Varma Mateja Hočevar s.p., Kosec Miha s.p., Tomaž Fartek s.p., Obreza d.o.o, Fura d.o.o., AVB d.o.o. ter Občini Mengeš in Skladu Vrtca Mengeš. Posebej se zahvaljujemo še grafičnemu oblikovalcu Boštjanu Pivcu in tiskarni MediaPrint Gostič, ki sta poskrbela za oblikovanje in tisk koledarjev, Mihi Nartniku za izdelavo filmov in DVD-jev, podjetju Medex d.d. in Sadnemu vrtu Mengeš za darila za otroke ter Slaščičarni Flere za pogostitev na prireditvi. Naj se ob tej priložnosti tudi prisrčno zahvalimo vzgojiteljicam Marti in Evi, ki čudovito skrbita za naše otroke - ne samo na zimovanju, ampak skozi vse leto! Pa še drobna misel za konec - morda globalno gledano ne gre za kakšen velik projekt, vendar je vreden več, kot je videti prvi trenutek. Starši, ki smo se prejšnja leta morda le bežno pozdravljali v vrtcu, smo morali zaradi kopice aktivnosti bistveno več komunicirati, kar je vsekakor pozitivno vplivalo na naše odnose. In s projektom smo dokazali, da so tudi na videz neuresničljivi cilji z dobro voljo in pripravljenostjo na sodelovanje, uresničljivi! Besedilo: Starši otrok skupine Kresničke Zimske priprave YES teama Vikend od 14. do 16. februarja smo namenili zimskim pripravam plesne hip hop skupine YES team in jih izkoristili več kot odlično. Odpravili smo se v Sv. Martin na Muri, kjer smo imeli plesne priprave za letošnjo tekmovalno sezono. Poleg plesnega treniranja je bil cilj tudi team building oz., da bi se čim bolj povezali znotraj ekipe. To smo plesalci dosegli preko različnih zabavnih nalog, ki so delovale po načelu »Vsi za enega, eden za vse«. Prav tako pa smo si privoščili kopanje v priznanih toplicah v Sv. Martinu, kjer smo poskrbeli za uspešno sproščanje in regeneracijo. Besedilo in foto: Sanja Tomšič Priprave v Sv. Martinu na Muri Pobratenje z godbo v Stonu Dom slavne Mengeške godbe je bil odet še v temo, ko je osem predstavnikov Mengeške godbe sedlo v kombi in se odpeljalo proti Stonu. Vremenska napoved sicer ni bila najbolj ugodna, toda vzdrževalci cest na hrvaškem so dobro opravili svoje delo. V Ston smo se peljali, da s tamkajšnjo godbo Ston podpišemo listino o pobratenju. Sicer vezi in med Mengšem že vrsto let vzdržuje Če-ponova Teja, ki je v Stonu poročena kot Barovič. Tam si je ustvarila družino z možem Ivico, zato ni naključje, da je Mengeška godba že gostovala v Stonu in da so Stonci bili tudi v Mengšu. Pot do Stona je dolga preko 600 km, zato je sledil tudi postanek v bližini Sibenika. Na parkirišču smo odprli torbe in zadišalo je po domačih mesninah. Med malico pa se je prilegel smeh, saj jih je Gašper Skok pridno razdiral. Ostali smo mu radi pripomogli. Dan je že obsijal avtocesto in hiteli smo proti Stonu. Pred vhodom v mesto nas je pričakala delegacija Stonske godbe in Ivica Barovič, Tejin mož. V Stonu je sicer rosilo, a bilo je prav toplo. Po namestitvi smo se odpravili do njihovih prostorov, kjer smo jih zmotili ob zaključku vaj. Sledili so prijetni stiski rok in objemi ter prvi pogovori. Zatem smo se preselili v njihovo znamenito »kono-bo« Bakus, kjer je bila večerja in podpis listine. Pred podpisom listine so nas pričakale bogato obložene mize z morskimi dobrotami. Ston je poznan po največjem školjčišču v Jadranu. Pri tem svečanem dogodku sta sodelovala tudi načelnik občine Ston, Vedran Antunica, in predsednica TZ Občine Ston, Fani Slade. Listino sta podpisala Jozo Barovič, predsednik HKUD Stoviš - za Godbo Ston in po pooblastilu predsednika Lado Kosec - za Mengeško godbo ter oba kapelnika. V listini smo zapisali, da bosta godbi gojili spoštovanje in prijateljstvo ter se srečavali tako v Mengšu kot v Stonu. Pripravljali bosta tudi skupne projekte in sodelovali tudi na strokovni ravni. Godbi si bosta prizadevali, da bodo te vrednote prenašali na mlade rodove in spodbujali predstavnike občin in društev v občinah k sodelovanju. Podpis Listine o pobratenju pa bo ob 130-letnici Mengeške godbe tudi v Mengšu. V Stonu so podpisali listino o pobratenju Po podpisu pogodbe in zdravici se je kmalu oglasila pesem, za kar je poskrbela Teja in vsi smo se ji pridružili. Poleg dalmatinskih se je slišala tudi slovenska pesem. Naslednji dan smo Mengšani obiskali Dubrovnik, ki je bil ves v zastavah Sv. Vlaha, ki ga slavijo kot zavetnika Dubrovnika. Po ogledu prekrasnega zgodovinskega mesta se je ekipa vrnila v Ston, kjer se je pričela »Fešta Sv. Vlahe« s procesijo in dvigom zastave na trgu. Ta dan je tudi praznik Občine Ston. V ponedeljek, ko je bila Slovenija v žledu in mrazu, je bil Ston obsijan od sonca. Čez dan so namerili 20 stopinj Celzija. Stirje predstavniki Mengeške godbe v narodnih nošah smo se z mengeškim banderom udeležili procesije in maše ob praznovanju Sv. Vlahe. Bandero je nosil Gašper Skok, ostali člani ekipe in Teja pa so šli za mengeško bandero. Procesija je šla skozi stari del Stona do glavnega trga, kjer je bil pred cerkvijo Sv. Vlaha, ki po potresu še ni obnovljena, pozdrav bander. Nato je procesija krenila nazaj v cerkev, kjer je bilo še blagoslov grl ali po naše »Blažev žegen«, ki je zavetnik zoper bolezni grla. Med mašo sta Lado in Dimitrij župniku Mi-ljenku Babaiču predala svečo s podobo Marije pomagaj z Brezij. Njihov župnik je z veseljem sprejel darilo in gostom iz Slovenije in Mengšu namenil veliko lepih besed ter pozdravil našega župnika in župljane. Po maši smo se Lado, Jani, Gašper, Dimitrij, France, Stefan, Damjan in Lojze zbrali pri Teji in se ob prijetnem klepetu in pokušini njihovega odličnega vina tokrat hitro poslovili, saj nas je čakala še dolga pot v z žledom obdano Slovenijo. Besedilo in foto: Lado Kosec Izšel je koledarček prireditev Priročna knjižica s koledarjem prireditev kaže, da se bo v Srcu Slovenije letos zvrstilo več kot tristo dogodkov! Vključeni so dogodki, ki se bodo v letošnjem letu odvijali v občinah Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Mengeš, Šentrupert in Šmartno pri Litiji. Pri zbiranju podatkov je sodelovalo kar sto štirideset društev, javnih zavodov, športnih klubov in drugih organizacij. Koledar je od 1. marca naprej na voljo tako na Turistični točki Srca Slovenije v Litiji kot drugod po Srcu Slovenije. Poiščete ga lahko na primer v TIC Kamnik, na Kolesarski točki Srca Slovenije v Dolskem, v Deželi kozolcev Sentrupert, na Občinski turistični zvezi Ivančna Gorica, v Turistični pisarni TD Mengeš in na Javnem zavodu Bogenšperk. Sprotno načrtovanje pa vam vselej omogočata tudi napo-vednik dogodkov na www.srce-slovenije.si/o-srcu-slovenije/ aktualno/dogodki in FB-profil Dogodki Srca Slovenije www. facebook.com/srce.slovenije (če želite, lahko tu na dogajanje v Srcu Slovenije opozorite tudi vi). Besedilo: Ana Savšek © SRCE SLOVENIJE UTRIP PRIREDITEV v Srcu Slovenije 201.4 Ura gospodinjstva malo drugače Kako drugače je »bančne teme« slišati od bančnic kot od učiteljice v razredu. Družinski proračun, varčevanje, obresti, prihodki, odhodki ... in še cel kup, za učence novih izrazov in njihov pomen so spoznali v NLB, poslovalnici Mengeš. Zelo sem bila vesela, ko me je moja bančna svetovalka vprašala, če bi pripeljala učence na banko, kot sem to v prejšnjih letih že nekajkrat storila. Seveda, vedno jih rada kam peljem, saj je znanje pridobljeno na tak način vedno, to trdno verjamem, večje. In v mengeški banki smo bili vedno lepo sprejeti in učenci so se zadovoljni in polni novih znanj vrnili v šolske klopi. Naslednje so o ogledu zapisale Lina, Rebeka in Hana. V četrtek, 6. februarja, smo se odpravili v Novo Ljubljansko banko Mengeš. V banki sta nas pričakali gospa Štefka Capuder, vodja poslovalnice, ter gospa Marija Štifter, bančna svetovalka. Pogovarjali smo se, kako in zakaj varčujemo in kakšni so naši cilji. Povedali sta nam o novem programu, pri katerem v banki strankam pomagajo pri varčevanju. Imenuje se varčevalna pomoč. Tudi mi lahko pomagamo pri varčevanju doma in v šoli: ugašamo luči, varčno ravnamo z vodo in plinom. Vsak lahko prispeva svoj delež k varčevanju. In prav je, da vsi varčujemo. Banke so del našega življenja. Osnovna dejavnost banke je zbiranje in posojanje denarja. Osnovni bančni posli so osebni račun, plačilne kartice, depoziti, varčevanja in krediti. Prva banka se je pojavila leta 1407 v Genovi v Italiji, ime pa je dobila po mizi - la banca. Menjalna sredstva so bila v zgodovini različna: školjke, noži, kamni, kovine. Prvi kovanci so bili iz srebra in zlata (srebrniki in zlatniki). Prvi papirnat denar je bil narejen na Kitajskem. Slovenci smo prvi denar v samostojni Sloveniji dobili 8. oktobra 1991. Dobili smo denarno enoto tolarje, na katerih so bili upodobljeni znani Slovenci in živalski motivi. Z vstopom Slovenije v EU pa imamo skupno valuto evro. Vsaka država iz območja EU ima svoje bankovce in kovance. V banki so povedali: "Denar je dogovorjeno menjalno sredstvo, s katerim dosežemo naše cilje." Ha. Danes ima že skoraj vsak svoj bančni račun. Zvedeli smo, kaj so obresti. To so nagrada za denar, ki ga varčujemo v banki, s čimer naš kupček denarja počasi narašča. V banki skrbno pazijo na denar, saj je v denarju varovalni sistem, ki denar razlikuje od ponaredkov: globoki tisk, zlatorumeni trak, varnostna nit in vodni znak. Vse to smo si tudi ogledali. Če odkrijejo ponarejeni denar, ga pošljejo na uničenje. Ponarejevalce denarja hitro odkrijejo in pošljejo v zapor. Poškodovani denar lahko prinesemo v banko in nam ga zamenjajo. Denar se tiska skoraj tako kot časopis, le na bolj vzdržen papir. V nekaterih državah, npr. Kanadi, se odločajo, ali bi imeli plastičen denar, ker je bolj trpežen. Denar je dogovorjeno menjalno sredstvo, s katerim dosežemo naše cilje. Lahko imamo prihodke in odhodke. Prihodki so v glavnem plače, odhodki pa različni računi, hrana, obleke in bencin. Elektronska banka poenostavi in poceni naše osebne finance, hkrati pa je varna, pregledna, zanesljiva in udobna. Bankomat je najpreprostejša pot do gotovine, na njih pa lahko opravimo tudi nekatere druge bančne storitve: pregled stanja na računu, polog gotovine, plačilo položnic, nakup mobi kartice in zamenjavo PIN številke. Ob koncu obiska smo dobili kratek strip Cvenkovi, ki smo ga hitro prebrali. Veliko smo izvedeli in marsikaj nam bo v življenju prišlo prav. Za konec pa misel, ki je ne bomo pozabili: Denar je jezik, ki ga poznajo vsi narodi. Besedilo in foto: Lina, Rebeka, Hana, učenke 5.c in učiteljica Nada Javh Dobre prakse na družbenih omrežjih S pomočjo družbenih omrežij, kakršno je npr. Facebook, ste lahko pravočasno seznanjeni z dogodki, ki vas zanimajo, hkrati pa so ta omrežja lahko tudi vaše orodje za trženje lastne blagovne znamke, za utrjevanje odnosov s strankami in z lokalno skupnostjo. Kako? Na Irskem so razvili prav poseben program usposabljanja za podjetnike o uporabi sodobnih komunikacijskih tehnologij, ki ga je ekipa Razvojnega centra Srca Slovenije februarja spoznavala na delovnem srečanju v Carlowu. Tovrstna znanja bomo letos razvijali in poglabljali za podjetnike z našega območja. Začeli bomo s pomočjo pri vzpostavitvi profilov na socialnih omrežjih. Vas zanima? Pošljite nam e-mail na info@razvoj.si. Besedilo: Ana Savšek ZANIMIVO Za ohranitev mokrotne doline Planik Dolina Planik pri Mengšu je eno od zelo dragocenih mokrišč v nižinskem delu Slovenije. V tej dolini najdemo dobro ohranjen preplet različnih življenjskih okolij, kot so poplavni gozd, mokrotni travniki, nizko barje, kraški izviri in gozdni potoki. Prav tako je v dolini prisotno veliko število živalskih in rastlinskih vrst, ki se nahajajo le v dobro ohranjenih okoljih. Med njimi so tudi nekatere zelo redke in zavarovane, kot so orhideja Loeselova grezovka, mesojeda okroglolistna rosika, kačji pastir veliki studenčar, dvoživka hribski urh in hrošč močvirski krešič. Nova informativna tabla na vhodu v dolino V letu 2004 je bila dolina Planik, domačinom poznana tudi kot dolina Ručigajevega studenca, izbrana kot eno od šestih projektnih območij projekta »Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji - WETMAN«. V okviru projekta namenjenega izboljšanju stanja izbranih mokrišč, so bile od pričetka projekta v letu 2011 do danes na Planiku izvedene številne akcije. Domačini so nam povedali, da se je podoba doline v zadnjih petdesetih letih zelo spremenila. Nekoč se je po vsej dolini kosilo za krmo in steljo, danes pa je raba v najbolj mokrotnih predelih opuščena. Zaradi opustitve rabe in izsuševalnih del v preteklosti se je pričelo mokrišče v njenem osrednjem delu zaraščati. Ena od osrednjih akcij projekta je tako bila odstranitev manjših dreves in grmov z nizkega barja in mokrotnih travnikov. V ta namen smo izvedli dve prostovoljni delovni akciji v letih 2011 in 2013, pri katerih so sodelovali številni prostovoljci in domačini. Mokrišče je tako spet dobilo svojo staro podobo. Pri tem smo mnogokrat dobili vprašanje, zakaj odstranjevati zarast, saj je zaraščanje vendar naraven proces. To drži, toda hitrost zaraščanja je močno odvisna od poseganja človeka. V naravnih razmerah se območja z visoko gladino talne vode zaraščajo počasi, kadar pa jih osušimo, se hitrost zaraščanje zelo pospeši. Če temu dodamo še opustitev tradicionalne rabe, torej košnje in paše, ki je krajino vzdrževala toliko stoletij, nam je povečana hitrost zaraščanje še bolj razumljiva. Z namenom izboljšanja hidrologije nizkega barja smo postavili lesene pregrade na glavnem osuševalnem jarku, da bi upočasnili odtok vode in povrnili mokrišču njegovo naravno vodnatnost. Na območju nizkega barja smo namestili dvanajst merilcev za merjenje gladine talne vode, v katerih redno spremljamo nihanje gladine. Tako bomo bolje razumeli vodno dinamiko mokrišča ter videli kako so izvedene akcije pripomogle k povrnitvi naravnega vodostaja. Prav tako z namenom, da bi ugotovili učinek akcij, smo pred posegom izvedli popis rastlinstva in kartiranje habitatnih tipov, kar bomo ponovili ob zaključku projekta. Ker je dolina razmeroma skrita in nepoznana, v njej ni množičnega turizma in rekreacije. Opaziti je posamezne sprehajalce in pohodnike, jahalce na konjih, pa tudi motoriste in piknik območja. Z namenom obveščanja obiskovalcev o dragocenosti in raznolikosti doline smo postavili informacijsko tablo ob vstopu na mokrišče. Zaradi neokrnjenosti in ranljivosti območja so pod tablo tudi sličice, ki obiskovalca seznanijo s pravili vedenja v naravi in z ravnanji, ki na območju niso dovoljena. Ves čas projekta smo obveščali lokalno prebivalstvo in širšo javnost o pomenu Planika in mokrišč. V ta namen smo izvedli predstavitev projekta za vse lastnike zemljišč v letu 2011, dva terenska ogleda območja za lastnike zemljišč ter lokalno prebivalstvo v letu 2012 in štiri naravoslovno-doživljajske dneve z OŠ Mengeš in OŠ Roje v letu 2013. Objavljali smo prispevke v tiskanih in spletnih medijih ter območje vključili tudi v dokumentarni film z naslovom Dragocena mokrišča. Eden od pomembnih ciljev projekta je bila priprava naravovarstvenih izhodišč, ki so začrtale smernice za dolgoročno ohranjanje mokrišča Planik, ki smo ga pripravili po usklaje-valnih sestankih z deležniki. 2. februar je postal svetovni dan mokrišč. Pred nami je še eno projektno leto, v katerem bomo nadaljevali s predstavljenimi aktivnostmi. Še zlasti pa si bomo prizadevali, da skupaj z domačini in obiskovalci območja poiščemo dolgoročne načine za vzdrževanje travniških površin pred zaraščanjem ter zmanjšamo onesnaženje doline, da bo ta tiha in dragocena dolina ostala takšna še naprej. Besedilo in foto: Andreja Škvarč, Zavod RS za varstvo narave Snemanje dokumentarnega filma Datum objave: 14.03.2014 Stevilka: 330-1/2014 JAVNI RAZPIS O SOFINANCIRANJU DEJAVNOSTI DRUŠTEV NA PODROČJU KMETIJSTVA V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2014 Rok za oddajo vlog je 4. april 2014. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/objave/ javni-razpisi/aktualni-razpisi ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš OBVESTILA, OGLASI Datum objave: 14.03.2014 Stevilka: 322-4/2014 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI TURISTIČNIH DRUŠTEV V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2014 Rok za oddajo vlog je 4. april 2014. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/objave/ javni-razpisi/aktualni-razpisi ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš Datum objave: 14.03.2014 Stevilka: 69-6/2014 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN SOCIALNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2014 Rok za oddajo vlog je 4. april 2014. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/objave/ javni-razpisi/aktualni-razpisi ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš Datum objave: 14.03.2014 Stevilka: 69-4/2014 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2014 Rok za oddajo vlog je 4. april 2014. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/objave/ javni-razpisi/aktualni-razpisi ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš Datum objave: 14.03.2014 Stevilka: 69-5/2014 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE MLADINSKIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2014 Rok za oddajo vlog je 4. april 2014. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/objave/javni-razpisi/ aktualni-razpisi ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - marec, april 2014 MESEC DATUM URA NAZIV PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR MAREC 15.3.2014 17.00 16. KROG 1. SNTL ČLANI NTS MENGES - NTK ILIRIJA LJUBLJANA TELOVADNICA SD PARTIZAN MENGES SD PARTIZAN MENGES - NTS mengeS MAREC 17.3.2014 17.30 BREZPLAČNO PREDAVANJE Z NASLOVOM HARMONIJA ZDRAVJA TUDI S POMOČJO ZELISČ, DISAVNIC IN ZAČIMB V PLESNI DVORANICI (PRITLIČJE) NA SLOVENSKI CESTI 28, MENGES TURISTIČNO DRUSTVO MENGES MAREC 18.3.2014 16.00 PRIKAZ OBREZOVANJA DREVJA (G. SPEHAR) RASISKA CESTA 3, MENGES (PAVRIČ) TURISTIČNO DRUSTVO MENGES MAREC 21.3.2014 19.00 REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV KULTURNI DOM MENGES ZKD OBČINE MENGES IN JSKD DOMŽALE „ MAREC 22.3.2014 7.00 POHOD PODKRAJ - JAVORNIK ZBOR PRED PROSTORI PD MENGES PLANINSKO DRUSTVO JANEZA TRDINE MENGES (HRIBERNIK 04 233 22 81) MAREC 22.3.2014 15.00 PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU V GASILSKEM DOMU LOKA PRI MENGSU KD ANTONA LOBODE LOKA PRI mengSu MAREC 27.3.2014 18.00 SAMOSTOJNA LIKOVNA RAZSTAVA ČLANICE LD MENGES - LEONIDE GOROPEVSEK KULTURNI DOM MENGES LIKOVNO DRUSTVO MENGES MAREC 28.3.2014 19.00 PREDSTAVITEV DRUGE KNJIGE IZ CIKLA RIMSKA TETRALOGIJA PISATELJA IVANA SIVCA ŽUPNIJSKI DOM MENGES OBČINA MENGES MAREC 29.3.2014 ob 9.45 TRADICIONALNI POHOD PO GREBENSKI POTI ZBOR V SPORTNEM PARKU LOKA PRI MENGSU Sd loka pri mengSu MAREC 29.3.2014 17.00 14. KROG 1. SNTL ČLANI NTS MENGES - NTK ZAVAROVALNICA MARIBOR TELOVADNICA SD PARTIZAN MENGES Sd partizan mengeS - nts mengeS APRIL 5.4.2014 19.30 KONCERT LJUDSKIH PLESOV, PESMI IN OBIČAJEV KULTURNI DOM MENGES KD SVOBODA MENGES APRIL 12.4.2014 7.00 POHOD JEZERO - KRIM ZBOR PRED PROSTORI PD MENGES PLANINSKO DRUSTVO JANEZA trdine mengeS (mahnič 031 622-757 APRIL 14.4.2014 17.00 BREZPLAČNA DELAVNICA - ZASADITEV BALKONSKEGA CVETJA (GA. LORETA VLAHOVIČ) V PLESNI DVORANICI (PRITLIČJE) NA SLOVENSKI CESTI 28, MENGES TURISTIČNO DRUSTVO MENGES APRIL 18.4.2014 16.00 DELAVNICA BARVANJA VELIKONOČNIH PIRHOV NASPROTI GOSTILNE DOBENSKI HRAM TURISTIČNO DRUSTVO DOBENO APRIL 25.4.2014 16.00 BLAGOSLOV MOTORJEV PARKIRISČE AMD MENGES AMD mengeS APRIL 25. IN 26.4.2014 20.00 ZABAVNA PRIREDITEV - GASILSKA NOČ V TOPOLAH (NASTOPATA SKUPINI GADJE IN GAMSI) SPORTNI PARK TOPOLE PGD TOPOLE APRIL 26.4.2014 7.00 -9.00 TRADICIONALNI TRIM POHOD RASICA ZBOR PRED PROSTORI PD MENGES PLANINSKO DRUSTVO JANEZA trdine mengeS APRIL 26.4.2014 12.00 SREČANJE STARODOBNIKOV na ploSčadi pred oS mengeS AMD MENGES IN LJUBITELJI STA-RODOBNIH VOZIL SOTESKA Mladi Mengšani uspešni na prvem odprtem turnirju Gorenjske Eva: 1. mesto, Gaja: 2. mesto V nedeljo, 2. marca 2014, je bil v Kranju prvi odprti turnir Gorenjske v namiznem tenisu. Na turnirju je nastopilo dvajset tekmovalk in tekmovalcev NTS Mengeš. Ponovno so pokazali, da so najuspešnejši igralci namiznega tenisa na Gorenjskem, saj so bili kar šestnajstkrat na stopničkah. Tekmovalce sta vodila trenerja Tomaž Prezelj in Žiga Zupan. Besedilo in foto: Mlaj Rezultati: Tilen Šalja: 1. mesto, Bor Rutar, Matej Prezelj: 3. - 4. mesto Aljaž Goltnik: 1. mesto, Dejan Jokič: 2. mesto Neža Žun Pogačar: 1. mesto David Grad: 1. mesto, Jan Šobar: 2. mesto Janez Popelar: 1. mesto Eva Šobar: 1. mesto, Gaja Kobetič: 2. mesto, Pika Pezdir: 3. mesto Sara Stražar: 2. mesto, Nika Vidic: 3. mesto Nina Agapito: 1. mesto in Jan Luc Leben: 2. mesto Vinar šnops, pikado in tarok turnir v Loki V mesecu februarju smo vsak petek v Športnem Društvu Loka priredili petkov turnir za pokal Loke v vinar šnopsu, pikadu in taroku. Na vsakem turnirju je sodelovalo po šestnajst prijavljenih tekmovalcev. Namen je bil predvsem družabnega značaja. Vsi trije turnirji so zelo lepo uspeli. Najboljše smo nagradili s pokali in bogatimi praktičnimi nagradami. Ne gre pa spregledati dejstva, da je na vseh treh tekmovanjih Franci Kocijan med najboljšimi, zato mu čestitamo! Vsem udeležencem čestitke za fer in pošteno tekmovanje, sponzorjem: Glaso d.o.o., Kalcer d.o.o., Tosama d.d., Zavaro -valnica Triglav in gostišče Feniks pa za nagrade. Besedilo in foto: Matjaž Anžlovar V oranžni majici je zmagovalec Franci Kocijan t ___— Rezultati po posameznih turnirjih: Vinar šnops: 1. Knez Peter, 2. Vrhovnik Marjan, 3. Kocijan Franci Pikado: 1. Močilnikar Rok, 2. Kocijan Franci, 3. Prijatelj Barbi Tarok: 1. Kocijan Franci, 2. Pogačar Mirko, 3. Jenčič Janez Športniki so letos ostali na suhem To se je še posebej pokazalo v naših krajih, saj če ne bi bilo katastrofalnega žledoloma, sploh ne bi vedeli, da smo bili prikrajšani za normalno zimo, z vsaj nekaj centimetri snega. Najbolj so ga pogrešali športniki v zimskih športih, saj je odpadla marsikatera načrtovana tekma, okrnjen pa je bil tudi normalen trening. To so občutili tudi smučarski skakalci, ki so morali na treninge v Planico ter Bohinj ali pa celo na tuje. Tako smo bili tudi v Mengšu prikrajšani za tradicionalno memorialno tekmo, v spomin na ponesrečene člane SSK Mengeš, ki pa jo bodo člani nadomestili na plastiki. Če ne bi bilo prenovljenih skakalnic v Planici in za krajši čas zasnežene kranjske 109-metrske skakalnice, bi ostali brez tekmovanj. V Bohinju so bile zasnežene tri skakalnice, na katere so prestavili nekaj tekem za najmlajše kategorije. Kljub vsemu pa so naši fantje na tistih nekaj izvedenih tekmah dosegali zavidljive rezultate. Med devetletniki je bil Domen Kern šesti in sedmi, Igor-Teodor Herbstitt pa enkrat šesti. Pri leto starejših je bil Taj Ekart celo tretji, med dvanajstletniki pa Jure Močnik peti. Med 18-letniki je zablestel Anže Lanišek, ki se je ovenčal z drugim mestom na državnem prvenstvu in tremi zmagami v pokalu Slovenije. Razveseljevala pa sta nas tudi kombinatorca; Leon Šarc z drugo stopničko na državnem prvenstvu in z eno zmago ter drugim in tretjim mestom na pokalnem tekmovanju. Na mednarodni sceni si je priskakal kvoto za mladinsko reprezentanco. Aljaž Ogrinc je bil enkrat četrti in peti, na mednarodni sceni pa mu za enkrat še ni šlo vse po načrtih. Zato pa je to odlično uspelo mladincu Anžetu in članu Matjažu. Anže Lanišek-Žaba je z zmago, 7., 11. in 22. mestom na tekmah kontinentalnega pokala opravičil svoj vzdevek. Pungi pa si je z 2., 3., 4., 5., 6., in 14. mestom spet zagotovil nastope v svetovnem pokalu. Torej sta oba upravičila nastope v Ameriki in v Skandinaviji. Oba z Anžetom pa bosta udeležena tudi na zaključku svetovnega pokala v Planici, saj bosta nastopala v tako imenovanem nacionalnem paketu. Zato naj ob tej priložnosti vse ljubitelje smučarskih skokov povabim v dolino pod Poncami, kjer bo v štirih dneh kar pet tekem. Tako bodo v dneh od 20. do 24. marca nastopili tako fantje kot tudi dekleta. Letos za spremembo ne bo poletov na letalnici, ki jo prenavljajo. Zato pa bosta svoj krst v svetovnem pokalu doživeli srednja in velika, nekdaj Bloudkova velikanka. Čeprav ne bo ekstremno dolgih poletov, bo dogajanje nadvse zanimivo. Še posebej, ker nas to zimo razveseljujejo s Ameriški Iron Mountain bo ostal Anžetu Lanišku v lepem spominu, saj je tam dosegel svojo drugo zmago v Celinskem pokalu svojimi dosežki naši orli. Pa tudi v ženskem taboru si obetamo kakšno vrhunsko uvrstitev. Če pa upoštevamo še dejstvo, da bosta v svetovnem pokalu nastopila kar dva Mengšana, bo planiška veselica popolna. Besedilo: Jože Trplan Foto: spletna stran FIS-SKI Klemen, David In Andraž uspešni na TOP turnirju RS 2. februarja 2014 je bil v Puconcih 2. TOP 8 RS za člane. Na tekmovanju so uspešno nastopili člani NTS Mengeš: Klemen Jazbič, David Orešnik in Andraž Avbelj. Na turnirju nastopi štiriindvajset najboljših članov po lestvicah NTZS. Razdeljeni so v tri jakostne skupine s po osmimi tekmovalci, kjer igrajo vsak z vsakim. V drugi skupina sta igrala Klemen in David. Klemen je osvojil 3. mesto, David pa je bil 7. Andraž Avbelj je sodeloval v tretji skupini in osvojil 2. mesto. Besedilo in foto: Mlaj Klemen in Andraž z osvojenima pokaloma OBVESTILA, OGLASI KD ANTONA LOBODE LOKA VABI MAMICE, MAME, BABICE IN PRABABICE, V SOBOTO, 22. MARCA 2014, OB 15. URI, V DVORANO GASILSKO-KULTURNEGA DOMA NA PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNE. PRIDITE IN SE POVESELITE OB ZVOKIH KITARE, HARMONIKE IN PETJA! PRIPRAVILI BOMO TUDI UČNO DELAVNICO! S SEBOJ PRINESITE LE DOBRO VOLJO IN NASMEH, ZA OSTALO BOMO POSKRBELI MI! VESELI BOMO TUDI VAŠIH OTROK, VNUKOV IN PRAVNUKOV, KI BODO S SVOJO OTROŠKO DUŠO SREČANJE ŠE BOLJ OBOGATILI. PRIČAKUJEMO VAS! PRODNIK RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV - POMLAD 2014 DATUM ZAČETKA AKCIJE ZAJEMA NASELJA 31.3.2014 Mengeš, Topole 1.4.2014 Dobeno, Loka pri Mengšu Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE sodijo: - nevarni odpadki, kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov, - avtomobilski deli, - akumulatorji, - gume, - sodi, - gradbeni material, - veje drevja in živih mej. Kosovni odpadki morajo biti na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni na odjemnem mestu pobiranja komunalnih odpadkov. V primeru morebitnih vprašanj smo vam na voljo na telefonski številki: 01/729-54-30 ali elektronskem naslovu info@jkp-prodnik.si. RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV - POMLAD 2014 DATUM URA NASELJE LOKACIJA 27.3.2014 16.30-18.00 Mengeš Za Kulturnim domom na Slovenski cesti 30 Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno olje. OPOZORILO: - nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja, - tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano, - odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije, - odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokova- nju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. kovinopasarstvo ALU OGRAJE INOX OGRAJE STEKLENE OGRAJE VHODNA VRATA DVORIŠČNA VRATA NADSTREŠKI KAMINSKE NAPE KUHINJSKE NAPE DODATKI ZA DOM KOVINSKO POHIŠTVO ROČAJI... Do celovite rešitve bivalnega prostora Dolinšek Matevž s.p., Pristava 13,1234 Mengeš t.+386172912 06, I+3861 72912 07 m.+386 o 41 620 937 NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš marec, april 2014 MLADIN'C je odprt vsak dan od 17.00 do 22.00, razen ob sobotah glede na dogodke. drustvo.aia@gmail.com, T:070/732-070 (po 15. uri) KAJ SE DOGAJA * LEVO, DESNO IN ADIJO«, otvoritev instalacije z minimalnim programom, ki mu bo sledila vljudnostna pogostitev, v soboto, 8. marca, ob 20.00 , v Mladincu, vabljeni vsi (Peter Zabret). * TURNIR V PIKADU ZA MLADE, v nedeljo, 9. marca, ob 16.00, v Mladincu, (Miha Kolner in Brane Tomšič) * MOVIE NIGHT-»IGRELAKOTE 2«, v soboto, 15. marca, ob 19.00, v Mladincu (Sara Petrovčič) * PASTI SODOBNEGA ČASA, v ponedeljek, 17. marca, ob 18.00, v Mladincu (Andrej Pešec) *VELIKANI ROCKA - AC/DC, v petek, 21. Marca, ob 19.00, v Mladincu (Dejan Markovič) *ZANIMIVO POPOTOVANJE - INDIJA, v petek, 28. marca, ob 19.00, v Mladincu (Suzana Mihelin) * SPRING PARTY, v soboto, 29. marca ob 20.00, v Mladincu (Nina Zupan) *VEGANSKO PREDAVANJE z degustacijo veganske hrane, v soboto, 12. aprila, v Mladincu (Miha K. in Marko Č) *MOVIE NIGHT, v soboto, 19. aprila, ob 19.00, v Mladincu (Sara Petrovčič) PLES IN USTVARJANJE * HIP HOP, torek in četrtek, od 18.00 do 19.00 - mladinska skupina, NOVO ob četrtkih, od 17.00 do 18.00 - hip hop plesne urice za mlajše, en mesec brezplačno, v plesni dvorani( Sanja Tomšič) *UDELEŽBA YES TEAM na Ljubljana open, v soboto, 22. marca, v Ljubljani (Sanja Tomšič) *KIPARSKE DELAVNICE, sreda, od 15.00 do 16.30, za otroke od 5 do 10 let in od 17.00 do 19.00 za mlade od 11 let dalje, v Mladincu (Vilma Kobilšek) * DRAMSKA SKUPINA Zorana, ob petkih, od 19.00 do 20.30, v plesni dvorani (Brina Klampfer) UČENJE IN ZAPOSLITEV *BREZPLAČNA UČNA POMOČ, ob četrtkih, od 17.00 do 22.00: za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu, termin po predhodnem dogovoru (koordinator učne pomoči Miha Kolner) *TORKOV ZAPOSLITVENI INKUBATOR, vsak drug torek v mesecu (11.3., 8.4.), od 17.00 do 18.30, vabljeni vsi, v Mladincu (Neža Tominc) ANIMACIJE IN VARSTVO *Ob sobotah in nedeljah, od 10.00 do 13.00 ali od 13.30 do 16.30, oziroma po dogovoru: organiziramo ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, izkušeni ani-matorji bodo poskrbeli za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšič) *Ob sobotah in nedeljah, od 9.00 do 14.00, VARSTVO predšolskih in osnovnošolskih otrok, predhodni dogovor 2 dni pred terminom, v Mladinskem centru Mengeš (Sanja Tomšič) JridHr.lt» ti-tajtji KUHARSKE DELAVNICE 7 A MESEC AVteEt a rtfftU Aranžiranje in dekariranje prehrane ob 17.00 Kruh - nDve krušne pregrehe ob 1 Otroška delavnica Oči, mami danes kuham jail ob 12.00^^' Otroška delavnica Mami. rad te imam ob 17.00 Praznitnc potke in kolači ob 17.00 Velikonočne dobrote ob 17.00^^, Velikonočna otroška delavnica üb 17.00 Pravljične urice Mandi. velikonočni zajček ob 17.00 Prosimo za predhodno rezervacijo fermlnov1 Več ria F8 - Lcnčeli k u h aj-M e rigeš, 1 n formatije: 03 a 79 3 Ldrtfrk xuh*j - Slovenki CHli M- nijcv 19.03. 21.03. 22.03. 25.03. 02.04, 08,04, 15.04. 16.04., rOO I OptikaGol Optika Golavšek Vida Golavšek s. p. Slovenska c. 28, 1234 Mengeš (na novi lokaciji v "Slamniku" zraven parkirišča občine Mengeš) SERVIS in PRODAJA LCD - TV SHARP Hribarjeva 38, Mengeš Tet; 01/ 729 13 03 e-mail avs menges@siol net http; www sharp-servis, si Odprto od 9-12 In od 15-18 ure V vročici jubilejne mengeške Marele V soboto, 22. februarja, nekaj po 23. uri, so v Kulturnem domu Mengeš izzveneli zvoki Mengeške godbe, stalne spremljevalke prireditve Pod mengeško marelo, ki je z dvema koncertoma, popoldne in zvečer, praznovala svoj 30-letni jubilej. Stotridesetletnico delovanja so slavili tudi člani Mengeške godbe. Kratka ocena: to je bil z energijo nabit večer, pravzaprav kar dva, ki bi ga lahko postavili na katerikoli oder po Sloveniji. Slišali smo veliko dobre glasbe, predvsem dobrih glasbenikov in pevcev, med katerimi je, kar je še posebej pohvalno, tudi veliko mladih. Ob jubilejni 30. prireditvi Pod mengeško marelo so se med drugim zbrali ansambli, ki sicer ne nastopajo več, med njimi Kajžarji in Stoparji, zaigral je ansambel Kdo so pa to, sestavljen iz znanih in priznanih glasbenikov, ki so nekoč ponesli ime Mengša po vsem svetu. Zapel je Oto Pestner, ob spremljavi Mengeške godbe in Alpskega kvinteta. Med mlajšimi ansambli velja omeniti Bac kvintet, ki ga sestavljajo mladi člani Mengeške godbe. S svojim muziciranjem lahko kljub mladosti stopijo v bok številnim zasedbam domače glasbe. Omenimo še člane ansambla Spev, ki so oba svoja nastopa napolnili z glasbo Lojzeta Slaka, ter pevca Julijo Avbelj in Ivana Hudnika. Njuna glasova sta se, kot vedno, lepo zlila ob spremljavi Mengeške godbe. Če ima vsaka godba svoj podmladek, mlade glasbenike, ki prihajajo neposredno iz glasbenih šol, pa se Mengeška godba lahko pohvali z veteransko sekcijo. To so tisti člani, ki so presegli Abrahamovo mejo, a se še vedno radi srečujejo na vajah in nastopih. Nekaj posebnega, prava glasbena poslastica, je bil nastop mladega klarinetista Mihe Kosca, ki je nato še v duetu z očetom Primožem Koscem, prav tako na klarinetu, blestel še enkrat. Miha je bil štipendist mengeške občine, magisterij na klarinetu opravlja v tujini, in tudi tokrat se je pokazalo, da je štipendijska naložba v mladega in perspektivnega glasbenika bogato obrodila. Prireditev Pod mengeško marelo se je rodila na pobudo štirih znanih Mengšanov: Ivana Sivca, Lojzeta Piška, Franca Kompareta in Janeza Pera. Vsi so, vsak po svoje, povezani z narodno-zabavno glasbo in Mengeško godbo. Pisalo se je leto 1984, ko so na odru Kulturnega doma Mengeš prvič izzveneli zvoki tistih ansamblov, ki so imeli v svojih vrstah vsaj enega člana, ki je bil tudi član godbe iz Mengša. »To je bila osnovna zamisel, ki nas je vodila pri organizaciji prve prireditve,« je povedal Franc Kompare, sicer znani mengeški trobentač in pred leti vodja nadvse uspešnega ansambla Marela. »To so bili tudi časi, ko je narodno-zabav-na glasba cvetela, tudi po zaslugi tujega tržišča, kamor so hodili nastopat številni naši ansambli, ki so igrali glasbo po vzoru Slavka Avsenika, Lojzeta Slaka in drugih.« Ivan Sivec je z narodno-zabavno glasbo več kot tesno povezan, saj je za številne ansamble napisal čudovita besedila in mnoga med njimi lahko uvrstimo že med zimzelena. »Kar ne morem verjeti, da je minilo že trideset let od takrat, ko so se na odru mengeškega kulturnega hrama pojavile prve rdeče marele, spremljevalke gorenjskih narodnih noš. Za prireditev sem kar enajst let pisal tudi scenarij, potem sem to delo prepustil drugim.« Ob 30-letnici mengeške Marele so godbeniki, ki so stalni sodelavci tega glasbenega srečanja, praznovali tudi svojo 130-letnico delovanja. Leta 1884 se je v Mengšu zbralo kar nekaj zanesenjakov, ki so igrali na različna glasbila. Začeli so z vajami in s prvimi nastopi. Tako se je rodila danes priznana Mengeška godba, ki sodi v sam vrh tovrstnih slovenskih orkestrov; danes jo vodi Dimitrij Lederer. Na letošnji jubilejni, 30. prireditvi Pod mengeško marelo bi sicer lahko podelili kar nekaj priznanj, smo slišali, a so se odločili, da podelijo eno samo. Za 30-letno delovanje v godbi so priznanje namenili Ladu Koscu, ki je bil ves čas tudi med najbolj aktivnimi in zagretimi organizatorji mengeške Marele. Prireditev Pod mengeško marelo je povezoval Franc Pesto-tnik - Podokničar, dopadljivo in nevsiljivo, preprosto všečno in z ravno pravšnjo mero njegovega humorja. Vsem glasbenikom in pevcem ter organizatorjem obeh koncertov moramo izreči iskrene čestitke za nepozaben večer in naj vse nadaljnje prireditve Pod mengeško marelo postanejo take, kakršna je bila jubilejna. Besedilo in foto: Primož Hieng Botri prve mengeške Marele (z leve): Franc Kompare, Ivan Sivec, Lojze Pišek in Janez Per Ansambel Stoparji Del nekdanjega ansambla Kajžarji tu, zdaj z njimi poje Miha Možina T flflfcjV -4 v mm mÄWM K? J K' * -»^B H* K ■ Iftdg Ob spremljavi Mengeške godbe sta pela Julija Avbelj in Ivan Hudnik Na fotografiji: Primož in Miha Kosec Trobilno-pihalna sekcija mladega Bac kvinteta Člani ansambla Spev so peli in igrali Slakove melodije Janez Per je tokrat dirigiral veteranski godbi, Franci Veider pa je igral harmoniko Flavtist veteranske godbe Prav posebno torto ob 30-letnici je prispeval Tone Arvaj iz istoimenskega mesarstva H KULTURA Usodna emonska lepotica Pisatelj Ivan Sivec je napisal štiri zgodovinske knjige o Rimljanih na naših tleh. Pri tem je uporabil več kot sedemdeset zgodovinskih virov. Prva knjiga, Zadnji keltski poglavar, je bila že predstavljena, tokrat je pred nami druga knjiga, povest o ljubezenskem trikotniku med sužnjo, staroselcem in Emoncem. Gre za zgodovinsko povest, ki razgalja obdobja antike, kakršno smo doživljali na naših tleh pred dva tisoč leti. Tedaj je bilo na ozemlju današnje slovenske prestolnice postavljeno rimsko mesto Emona, naše zdajšnje ozemlje je bilo prvič razdeljeno novim priseljencem, neposredno v naši bližini so zaživele podeželske rimske vile ... Predstavitev knjige Ivana Sivca, Usodna emonska lepotica, bo 28. marca 2014, ob 19. uri v Župnijskem domu v Mengšu. Predstavitev bo popestrena s projekcijo fotografij Narodnega muzeja Slovenije, Mestnega muzeja Ljubljana in Pokrajinskega muzeja Celje. Organizator prireditve je Občina Mengeš. Sodeluje ZKD Občine Mengeš ter KD Mengeški Zvon in Vigred. Razstava Arven Šakti Kralj Szomi Na začetku februarja je imela priznana mengeška umetnica in fotografinja Arven Šakti Kralj Szomi v Domžalah otvoritev razstave svojih najnovejših fotografij na temo Šelest in tišina. Menačenkova domačija, kjer je otvoritev potekala v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, pa je bila kar pretesna za vse zveste privržence njenih del, ljubitelje fotografije in umetnosti, osebne prijatelje pa tudi naključne radovedneže. Poleg uvodne besede, vključno s predstavitvijo umetnice s strani kuratorke Katarine Rus Krušelj, je navzoče - kot že velikokrat poprej - zabaval glasbeni ansambel Kontrabant pod nepogrešljivo taktirko Bele Szomi Kralja, njenega življenjskega sopotnika. Poleg posebnosti kar dveh imen in tudi dveh priimkov, Šakti, kot se največkrat pusti poklicati, krasi tudi izjemna izpovedna suverenost, ki se preko minimalističnega prikaza svojih občutkov, obelodanjenih na njenih fotografijah, v različnih odtenkih zrcali univerzalna impresija, ki je sposobna nagovoriti slehernika. Tokrat je bila to njena »igra senc«, ki jo osebno sicer nagovarja že od ranega otroštva. Senca je v njenih delih obravnavana dovolj tankočutno, da se nam kot gledalcem lahko razodeva tudi kot tisti del naših osebnosti, ki je dejansko nerazložljiv in zato tudi neubesedljiv. Poleg očitne mistike in poskusa posredovanja slednje skrivnosti skozi oči fotografa samega je njeno razstavo krasila tudi prav posebna dekoracija. Njene fotografije so bile namreč dobesedno »skrite« v visečih škatlicah, ki nam po ničemer niso razodevale, kaj se v njih nahaja. Po aktu odprtja dotičnih škatlic pa so podobe njenih senc zaživele tudi v neposredni navzočnosti, ki smo jo lahko prepoznali po lesku v očeh posameznega opazovalca. V zaključku naj spoštovanemu bralstvu zgolj obelodanimo, da bo naslednja njena razstava potekala na 'daljnem' severovzhodu naše dežele, v prekmurski Lendavi. Besedilo in foto: Žiga Čamernik V Avtorica spremne besede dr. Bernarda Županek je povedala: »Zgodba o usodni emonski lepotici ujame duha časa, pričara romantičen zaplet na emonskih tleh, predstavi navade in družbene konvencije časa. Pisatelj Ivan Sivec je glede na svo -je bogate izkušnje, študij relevantne literature ter poznavanje svoje zveste publike ustvaril roman, v katerem bodo bralci gotovo uživali«. Besedilo in foto: Jože Vahtar Slovenski kulturni praznik v Kulturnem domu Mengeš Ob slovenskem kulturnem prazniku si lahko zaželimo, da bi kreativno izražanje - Kreativna ekspresija, zajela vsako dušo, da bi vsakdo iz svoje notranjosti izvlekel tisto blago, za katerega se morebiti še sam ne zaveda, da tiči v njem. Obiskali smo slavnostno akademijo in jubilejno razstavo ob 130. obletnici Mengeške godbe. Vsem udeležencem, nastopajočim, Zvezi kulturnih društev Mengeš in podporniku - Občini Mengeš čestitamo in želimo, da še naprej ohranjajo kulturo med nami. M W '-'m. \ J f/SV ti t i L V Predsednica Likovnega društva Mengeš ob svoji sliki, razstavljeni v Kavarni Veronika v Kamniku Občni zbor Likovnega društva Mengeš 26. februarja smo sklicali Občni zbor našega društva, na katerem smo obravnavali delovanje društva v preteklem letu in začrtali program dela za tekoče leto. Z delovanjem društva smo zadovoljni, kar potrjujemo z dokazi o izredni aktivnosti v občini, slovenskem prostoru in z manjšim udejstvovanjem v tujini. Za dosežke se lahko zahvalimo osebnemu prizadevanju članov društva, vodstvu predsednice Leonide Goropevšek in spodbudam Zveze kulturnih društev Mengeš, ki spremlja naše delo, ter Občini Mengeš, katere vodstvo razume in podpira naša prizadevanja. Besedilo in foto: Barbara Rabič Tečaj risanja Risba je osnovna poteza vsakega umetniškega dela, zato jo Zveza kulturnih društev Slovenije posebno poudarja in spodbuja ljubiteljske likovne ustvarjalce s prireditvijo ene od tematskih razstav Zlate palete Slovenije. Kot pripravo za natečaj za razstavo Risbe in grafike 2014 smo organizirali tečaj risbe avtoportreta. Vodenje tečaja smo zaupali našemu stalnemu mentorju Lojzetu Kalinšku, od katerega smo pridobili veliko informacij s tehnične kot tudi umetniške plati. Na projektorju smo si ogledali izbrane umetniške avtoportrete znanih slikarjev, komentirali njihove značilnosti in se podali v prakso s preslikavanjem portretov znanih osebnosti. Za domačo nalogo smo izdelali avtoportret. Besedilo in foto: Barbara Rabič Mala samostojna razstava Bince Lomšek V Mesing baru zamenjamo razstavljene slike vsaka dva meseca. Prostor je ravno pravšnji za pet ali šest slik, tako da se razstavljavci sproti predstavljajo s svojimi izdelki. Binca Lomšek je novejša članica Likovnega društva Mengeš. S slikami v akrilu, ki se prepletajo z različno motiviko, prikaže tudi svojo siceršnjo dinamiko. V svojem prostem času se je preizkusila na mnogih področjih likovnosti. Ustvarja v različnih tehnikah slikarstva in kiparjenja v glini, na tečaju fotografije pa je posnela odlične fotografije. Spretna je tudi v izdelovanju punčk iz blaga in različnih praktičnih predmetov. Posebno je potrebno omeniti njeno izražanje v poeziji, čeravno sama pove, da se s pisanjem pesmi ukvarja občasno in jih predstavi le redkim prijateljem. Besedilo: Barbara Rabič Na tečaju risbe smo risali po portretih znanih osebnosti Začetna faza risanja VELIKI MENGSAN: Slavko Sicherl Podoba kulturi in prosveti predanega človeka Željo, da obudim spomin na Slavka Sicherla, uglednega Mengšana, sem v sebi nosil že dolgo. Prvič sem ga spoznal že pred več kot šestimi desetletji. Takrat je bil zelo ugleden učitelj v šoli Artiče pri Brežicah, jaz pa sem komaj prestopil prag te šole. Doma sem namreč iz teh krajev. Slavko je učil matematiko in glasbo, njegova žena Barbara pa drugošolce. Oba smo gledali s strahospoštovanjem, bila sta neke vrste učiteljski božanstvi. Takrat sem bil še premajhen, da bi poznal njegovo kulturniško dejavnost. Spomnim se, da je ob njunem odhodu na kraj, zlasti na kulturnike, legla prava žalost. Ko sem po končanem šolanju postal učitelj na artiški šoli in se tudi ukvarjal s kulturo, sem šele doumel, zakaj je bilo tako. Drugi razlog je obarvan bolj službeno. Zgodilo se je, da sem našel dom in službo v Mengšu, kamor se je iz Artič preselil Slavko Sicherl. Na šoli in v kraju sem se soočil z mnogimi pričevanji, pozitivnimi in skoraj navdušujočimi, o tem izjemnem človeku. Takrat sem spoznal, da je skorajda idealna prispodoba lika učitelja, ki so nam jo iz dneva v dan oblikovali profesorji na učiteljišču: »Učitelj ni le poklic, je poslanstvo; odgovoren je za znanje, širi kulturo in prosveto«. Poslanstvo učitelja Sola v Artičah je res imela srečo, da je bil šest let eden njenih učiteljev tudi Slavko Sicherl, ki je svoj poklic razumel kot poslanstvo in ga tako tudi opravljal. Tja je prišel leta 1948, pred tem pa učiteljeval v Lazah pri Tuhinju, Vrhpolju pri Moravčah in pri Svetem Stefanu na Kozjanskem. Tu je bil kar dvakrat: zadnja leta pred vojno ter takoj po vojni. Med vojno je bila šola ukinjena, Slavko pa je nekaj časa učil v partizanski šoli. Po vojni je bilo treba delno porušeno šolo obnoviti, ljudem pa pomagati, da je življenje čim prej steklo. V tem kraju se je povsem udomačil, da so ga Kozjanci sprejeli za svojega. V Artičah so očitno njegove umetniške in organizacijske zmožnosti dobile krila, k čemur so pripomogle ugodne razmere, predvsem zelo razvita kulturna dejavnost. Kot drugod je tudi tu poučeval matematiko in glasbo. Seveda je vodil tudi pevski zbor, ki je na raznih tekmovanjih običajno dosegel prvo mesto. Nekdanjim članom zbora je ostal v spominu neverjeten podvig:v juniju 1951 mu je uspelo z zborom organizirati 'turnejo' po nekaterih obmorskih krajih in Istre! Tja so se peljali s tremi kamioni, pokritimi s ceradami, sedeli pa so na lesenih klopeh. Menda je bilo nepozabno. Tudi številne prireditve, ki jih je kot glasbenik z izjemnim naravnim talentom organiziral ali pri njih sodeloval, v teh krajih niso pozabljene. Režiral je dramo Razvalina življenja in spevoigro Vasovalci, pod njegovim glasbenim vodstvom pa sta bili uprizorjeni opereti, o čemer v teh krajih govorijo še danes: Planinska roža in Hmeljska princesa. Za dramske in pevske vloge je pridobil preproste domače fante in dekleta. Znal jih je navdušiti, da so verjeli vase in odlično odigrali svoje vloge. Takratna glavna pevka Marjanca Dobnikar pravi: »Narava me je res bogato obdarila z glasom, a vedno pravim z globoko hvaležnostjo v srcu, da me je prav Slavko naučil peti. Iz vsakega pevca je znal potegniti najboljše, kar je bilo iz nas amaterjev mogoče, v nas vzbuditi samozavest. Pogosto sem nastopala s samospevi. Živo imam v spominu, kako me je učil, m j V i-p j Dirigiranje orkestru med Hmeljsko princeso v Artičah 1954 Slavko s svojo družino ko sva začela študirati Prešernovo Nezakonsko mater: »V besedilo je pesnik izlil čustva, komponist je dodal glasbo, ti pa moraš skladbi vdihniti dušo.« Tako sva se pogovarjala pri vsaki novi skladbi. Moj glas je povozil čas, a bogati spomini, prežeti s hvaležnostjo na tega izjemnega kulturnika in pedagoga, so še živi. Miha Haler, ki je bil Sicherlov učenec, pozneje pa dolgoletni ravnatelj ter vse do danes vodja številnih pevskih zborov, se svojega učitelja spominja: »Postal je moj vzornik. Kot učitelj nas je otroke znal navdušiti za marsikaj 'ne-šolskega': filatelijo, šah, petje, igranje inštrumentov. Podoba ustvarjalnega in kulturi ter prosveti predanega človeka, pedagoga z visoko postavljenimi vrednotami, me je spremljala ves čas in me navdihovala.« V Mengšu od leta 1954 Iz Artič se je Slavko Sicherl z družino 1954. leta preselil v Mengeš. Morda mu je bila ljuba bližina rojstnega kraja, saj je bil rojen v Trzinu. Njegova mladost ob skrbnih starših ter štirih bratih in treh sestrah je bila lepa. Najbrž je po mami, ki je bila iz rodu slikarjev Koželjev iz Kamnika, podedoval smisel za vse lepo. Pri Sicherlovih so imeli klavir in harmonij. Mali Slavko se je igranja na oba inštrumenta naučil kar sam. Starejša brata sta na učiteljišču igrala violino in tako so doma imeli mali orkester. Vsa družina je igrala in prepevala. Ko je Slavko hodil na učiteljišče, so včasih prišli na obisk sošolci; hišni pevski zbor je bil tako še glasnejši. Ob Slavkovem klavirju je nastajal tudi zbor mladih Tr-zincev, ki je spodbudil bogato kulturno dejavnost v kraju, zaradi česar je prišlo do gradnje kulturnega doma. Za vse to je imel Slavko velike zasluge. V Mengšu so bili dnevi prekratki za vse, kar bi rad naredil. Čez dan je prevladovalo delo v šoli - učil je matematiko in glasbo, večeri pa so bili namenjeni kulturi. K sodelovanju je pritegnil vse, ki so imeli smisel za igranje in petje in skupaj z njimi ustvaril dve veliki operetni predstavi: Oj, to lectovo srce in Hmeljsko princeso. Pri obeh sta sodelovali tudi Vida Koželj in Majda Keržič. Obe sta enakega mnenja, da je znal navdušiti, da si dobro igral, tudi če nisi bil poseben talent. Siroko dojemanje kulture je pokazal tudi z aktivno vlogo pri obnovi kulturnega doma. Skromen, tovariški in prijazen Kot na prejšnjih delovnih mestih je Slikanje s celim razredom in Sicherlom kot učiteljem vfci.^vi*- Slavko tudi v Mengšu užival veliko spoštovanje. »Bil je zelo dober učitelj, skromen, tovariški in prijazen, « se spominja nekdanja kolegica Mara Lužar. Med nekdanjimi učenci velja enotno mnenje, da je znal odlično razlagati matematiko, glasbo pa predstavljati duhovito in zanimivo. Mirjan Trampuž se je takrat prvič srečal z gramofonom, o svojem učitelju pa pravi: »Bil je karizmatična osebnost. Čeprav blag po značaju, je vzbujal spoštovanje že s svojo pojavo. Vedno resnoben in urejen je deloval nekoliko odmaknjeno, pa vendar je bil tovariški učitelj v žlahtnem pomenu besede.« Slavko Sicherl je, čeprav z glasbo in ob klavirju, resno hodil skozi življenje. Največji vrednoti zanj sta bili poštenje ter znanje in izobrazba. Trudil se je družini ustvariti vzdušje, kakršno je doživljal sam v svojem otroštvu. Za otroke so bili nepozabni večeri, ko je oče sedel za klavir, oni okoli njega, ugasnili so luč, njegove roke pa so se sprehajale po tipkah in ustvarjale čarobno vzdušje. Slavko Sicherl je zaradi težke bolezni umrl 26. februarja 1971, pol leta po upokojitvi. Besedilo: Branko Lipar Foto: zasebna zbirka Slavka Sicherla ml. Z učenci ob koncu šolskega leta N Si Nora Ho¥en)la Za odprte arhive Spoštovane članice in člani N.Si, dragi prijatelji krščanske demokracije, na vas se obračam s pismom v želji, da vam pojasnim nekaj dogodkov, zaradi katerih ste morda zaskrbljeni. Prepričana sem, da boste po branju tega pisma bolje razumeli našo odločitev v zvezi z zakonom o arhivih. "Ne bomo sodelovali pri zbiranju podpisov za referendum." Že v času naše vlade je takratni minister Žiga Turk imenoval komisijo za pripravo novele zakona o varovanju arhivskega gradiva in arhivih, ker obstoječi zakon ne ustreza sodobnemu času. Čedalje več gradiva je v elektronski obliki, zato so potrebne zakonske spremembe. Novi minister priprave novele zakona ni prekinil, zato je ista komisija kot prej nadaljevala z delom. Dva člena, o katerih je sedaj največ govora, pa sta nastala na podlagi navodil, ki jih je napisal dr. Jože Dežman kot bivši direktor Arhiva Slovenije. Pri usklajevanju zakona je aktivno sodeloval tudi SDS in kazalo je, da je zakon v celoti usklajen s stroko in tudi s politiko. Kljub temu si je SDS pred glasovanjem na plenarnem zasedanju premislil in glasoval proti zakonu. N.Si je arhivski zakon podprl, ker zakon bolj odpira arhive. Ravnali smo v skladu z našim prepričanjem, da podpremo vse tisto, kar je dobro, in zavrnemo tisto, kar je slabo. Pri odločanju o tem zakonu smo upoštevali mnenje stroke in članov našega strokovnega odbora za kulturo, ki je pridobil pozitivna stališča arhivske stroke in drugih verodostojnih ljudi. Po novem zakonu bo dostopno vse arhivsko gradivo, ki je nastalo pred 17. majem 1990. Tudi gradivo predsedstva in izvršnega sveta, ki po sedaj veljavnem zakonu nista bila dosegljiva. Prav tako novi zakon ukinja tajne arhive nekdanje UDBE, zaradi česar SOVA Arhivu Slovenije dlje časa ni predala nekaterih občutljivih udbovskih arhivov. Novi zakon prinaša še eno novost, to je dostop tudi do tistih dokumentov, ki po zakonu iz leta 2006 niso bili dostopni zaradi varovanja občutljivih osebnih podatkov. Po novem bodo nekoč nedosegljivi dokumenti raziskovalcem končno dosegljivi. Večja dostopnost do vsega arhivskega gradiva je bil glavni razlog, zakaj smo zakon podprli. Če so v gradivu občutljivi osebni podatki, državljani lahko dobijo to gradivo, vendar so občutljivi podatki (zdravstveno stanje žrtev, spolna usmerjenost, intimni odnosi) prečrtani. Do sedaj tega gradiva sploh niso mogli dobiti. V kolikor raziskovalci niso bili zadovoljni s takšnim dokumentom, so zaprosili arhivsko komisijo, ki jim je lahko omogočila popolnoma neomejen dostop do gradiva. Natančno isti način dostopa do gradiva, kot ga je v svojih notranjih arhivskih pravilih predvidel dr. Jože Dežman, je danes prenesen v zakon. S tem preprečimo, da bi vsakokratni direk- tor drugače urejal dostop do arhivskega gradiva. Neomejen dostop do gradiva pa imajo organi pregona in preiskovalne komisije. Prav tako pa tudi zgodovinarji, ki jim to odobri arhivska komisija. Takšno odločbo imata tudi gospoda Omerza in Leljak, ki je tudi najbolj glasno zahteval prekrivanje občutljivih osebnih podatkov (anonimizacija), da bo tako več dokumentov dostopnih, s tem se je strinjal tudi poslanec Vinko Gorenak. Ob vseh znanih dejstvih se sprašujemo, zakaj nekateri nasprotujejo zakonu, saj povečuje dostopnost do arhivskega gradiva in uzakonja način dostopa, ki je omogočil razkritje vseh zadnjih udbovskih afer. Pri pripravi zakona so sodelovali strokovnjaki, ki si prizadevajo za večjo odprtost arhivov (Dežman, Valič Zver ...) Anonimizacija povečuje dostopnost do dokumentov, saj bo z njeno pomočjo mogoče videti tudi dokumente, ki doslej niso bili dostopni zaradi prisotnosti občutljivih osebnih podatkov. Če pa bi kateregakoli raziskovalca motila anonimizacija (pre-črtavanje), bo še vedno lahko zahteval dostop do originalnih dokumentov preko arhivske komisije. Arhivarji imajo 60-dnev-ni zakonski rok za pripravo gradiva. Če se tega roka ne bodo držali, bo raziskovalec dobil poln dostop do gradiva ob podpisu izjave, da ne bo objavljal občutljivih osebnih podatkov. Doslej je arhivska komisija skoraj vse prošnje raziskovalcev odobrila. Ime in priimek nista občutljiva osebna podatka, zato imena udbovcev ne bodo nikoli prekrita. Zadnji argument nasprotnikov arhivov pa je, da bodo žrtve in rablji izenačeni. Ta očitek je nenavaden, saj v udbovskih arhivih skorajda ni podatkov o udbovcih, ampak predvsem podatki o nadzorovanju žrtev Udbe, torej tudi mnogih svojcev naših članov. In predvsem še živeče žrtve tako varujemo, da ne bi nepoklicani raziskovalci zlorabljali njihovih občutljivih osebnih podatkov. Članice in člani N.Si ne bomo sodelovali pri zbiranju podpisov za referendum. Novi zakon bolj odpira arhive kot dosedanji, hkrati pa ščiti žrtve. Spoštovani, Zakon o arhivih se izrablja predvsem z namenom, da bi največja opozicijska stranka aktivirala svoje volivce z zbiranjem podpisov za referendum in za večjo udeležbo na evropskih volitvah. Ankete so N.Si napovedovale zelo dober rezultat na evropskih volitvah, zato je bil ta zakon izrabljen za motiviranje volivcev in zavajanje volivcev N.Si, ki zagotovo ne moremo pristati na zapiranje arhivov, kot je bilo zlonamerno predstavljeno. Mnoge izmed vas tudi skrbi sodelovanje na desnici. N.Si je najbolj in najprej zavezana resnici. Z drugimi strankami pa lahko vedno sodelujemo pri pozitivnih in dobrih odločitvah v korist Slovenk in Slovencev ter slovenskih državljanov. Prepričana sem, da bomo vsi skupaj zmogli to preizkušnjo obrniti nam v prid in v prid N.Si, če bomo zaupali svojemu vodstvu in našim poslancem, ki si s svojim delom prizadevamo odločati v duhu vrednot krščanske demokracije. Vabim vas, da se še bolj trdno povežemo v duhu resnice za boljšo Slovenijo! Lep pozdrav, Ljudmila Novak za OO N.Si -krščanski demokrati Mengeš. Besedilo: Jože Brojan SDS Oddajte podpis PROTI zaprtju arhivov UDBE Čeprav smo volivke in volivci leta 2011 na referendumu jasno povedali, da morajo biti arhivi nekdanje UDBE in njenih funkcionarjev javno dostopni, sta se vlada Alenke Bratušek in koalicijska večina v Državnem zboru postavili nad nedvoumno izraženo ljudsko voljo in ponovno onemogočili dostop do arhivskega gradiva. V SDS smo si prizadevali za to, da se izognemo referendumu, zato smo skušali z ustreznim amandmajem zagotoviti stanje, ki je bilo vzpostavljeno v skladu z referendumsko voljo volivk in volivcev in ki bi zagotavljalo dostopnost arhivskega gradiva brez omejitev, a smo bili žal s strani vladne koalicije zavrnjeni in preglasovani. V praksi novela zakona pomeni, da bodo morali raziskovalci arhivskega gradiva v večini primerov čakati na to, da bodo zaposleni v Arhivu Republike Slovenije arhivska gradiva najprej pregledali in prebrali sami, nato zakrili morebitne »občutljive osebne podatke«, šele nato bodo dostopni javnosti in raziskovalcem. To pa lahko traja leto, dve, tri ali kdo ve, koliko. Za raziskovalce to seveda pomeni prefinjen način zaprtja tega dela arhivskega gradiva. Prvopodpisana pod referendumsko zahtevo in poslanka SDS Eva Irgl pravi: »Arhivi morajo ostati odprti zaradi vseh nas, ki imamo pravico do zgodovinske resnice. Zaradi zgodovinarjev, ki lahko na podlagi arhivskega gradiva celovito in objektivno ovrednotijo neko zgodovinsko obdobje, ter zaradi publicistov in raziskovalcev, ki lahko le na ta način svoje delo opravijo natančno in strokovno.« Drugopodpisani publicist Igor Omerza poudarja, da »pri zapiranju arhivov ne gre za razlike med levico, desnico ali sredino, ampak za razliko med civilizacijskim ravnanjem in barbarstvom.« Mag. Andrej Aplenc, preživeli z Golega otoka, pa poudarja: »Poslanka SD Majda Potrata je dejala, da novi zakon o arhivih ščiti 'dostojanstvo' oseb, ki so navedene v arhivih. Kakšno 'dostojanstvo' pa imajo tisti, ki so morili po ukazih UDBE?« Proti zapiranju arhivov Udbe je nastopila tudi Evropska platforma spomina in vesti in njen predsednik Göran Lindblad je zaradi tega poslal protestno pismo slovenski vladi. Ker vlada in koalicija ne poslušata argumentov, je referendum sedaj edina možnost, da preprečimo ponovno zapiranje arhivov UDBE, vendar ta ne bo povzročil velikih stroškov, saj ga lahko izvedemo istočasno z volitvami v Evropski parlament. Razpis referenduma pa lahko zahtevate le vi z vašim podpisom. Oddajmo podpis: • Proti omejitvi in zavlačevanju dostopa do arhivov UDBE. • Proti preprečevanju razkrivanja zločinov UDBE in onemogočanju rehabilitacije njenih žrtev. • Proti zaščiti nekdanje UDBE, ki je z vsemi sredstvi, tudi z umori, kršila človekove pravice in temeljne svoboščine. • Proti kršitvi osnovne pravice do informiranosti in objektivne zgodovinske resnice. Podpis za razpis referenduma lahko prispevate na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu po Sloveniji v njihovem poslovnem času, ali po elektronski poti, za kar potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo, med 13. februarjem in 19. marcem 2014. Podpisan in potrjen obrazec, ki vam ga bodo na upravni enoti ali krajevnem uradu vrnili, oddajte poverjeniku SDS na stojnici ali pošljite po pošti na naslov: SDS, Trstenjakova ulica 8, 1000 Ljubljana. Besedilo: Hribar Matej, predsednik OO SDS Mengeš MimrultJ l|4»d»)E4 HlwVfl Posmehovanje in zasmehovanje Da, tako je bilo še pred nekaj meseci, ko so v vseh medijih citirali politične stranke in posameznike, ki so zagovarjale nacionalni interes, ti isti ekonomisti pa ne znajo pojasniti razlogov za naraščanje naše revščine. Izčrpavanje, prisvajanje kapitala, zapiranje podjetij - vse, vključno z umikom prisvojenega kapitala v davčne oaze, se dogaja (tako je - tudi v sedanjiku) v skladu z našim pravnim redom in splošnimi načeli kapitalskega gospodarjenja. Nihče od teh se ne ozira na ljudi, ki potrebujejo delo, da bi preživeli sebe in svojo družino ter tako prispevali k zadovoljevanju skupnih potreb. Stavek Vladimirja Kavčiča (Prešernov nagrajenec za življen-sko delo 2014) je najbolj na mestu v sedanjem času: »Vlada uspešna in donosna podjetja prodaja tujcem z utemeljitvijo, da je ona slabši gospodar od zasebnika. V resnici pa je le vodstva teh podjetij zaupala napačnim ljudem, ki so namesto v skupno korist delali zgolj za lastni žep«. Če se morda ozremo v bližnjo preteklost, lahko tudi sami ugotovimo, da so dobra podjetja »živela« z delavci in z ljudmi, kjer so imeli podjetja. Bili so povezani in jim ni bilo vseno, kako se tudi družbena skupnost razvija. Danes najdemo seveda še taka podjetja, posameznike, vendar če pogledamo v širšem pogledu, lahko ugotovimo, da tujec, ki pride v našo deželo, daje le drobtinice ali pa še te ne za skupno blaginjo. Njemu bo v enaki meri interes dobiček, ki ga bo pač prelil v okolje, od koder je. Temu so sledili tudi naši novodobni kapitalisti, tajkuni z roko v roki s poli-tikarji. Brez njih tega stanja, v katerega so nas pahnili, ni bilo možno izvesti. Odgovornost in odplačevanje pa se sedaj prelaga na ljudstvo. Morda nas je lahko še najbolj zbodla prodaja uspešnih podjetij, kot so Radenska (kot da bi prodali rudnik zlata), Terme Olimije in še nekatera podjetja - podjetja, ki so bila ponos in kar nam je Slovencem ponudila mati Narava. Da se gremo to, lahko zapišemo, da smo res cankarjevci - hlapci za tuje solde! Ste morda kje zasledili, da bi nekdo (tujec) kupil slabo podjetje in iz njega naredil uspešno podjetje? Zavedati bi se morali, da je naša civilizacijska in kulturna rešitev le v čimvečji samostojnosti in neodvisnosti. To bo ostala tudi najvišja možnost preživetja le v dejanski samozadostnosti. Pa se vsi tega zavedamo ali pa se samo po-smehnemo in s tem zasmehujemo samega sebe, narod ... preživetje? Naši novodobni ekonomisti, ki nam predavajo po televiziji, so že večkrat sedeli v stolčkih nadzornih svetov različnih podjetij, pa se niso nič naučili iz prakse (največkrat potopili podjetje) - ampak vseeno nam prodajajo »buče« oni ali pa njihovi učenci. Vzgled prakse (upamo, da so svetovljani) pa lahko dobijo že kmalu za slovensko mejo ... Besedilo: Jože Vahtar, OOSLS Gre za naš denar - zahtevamo poplačilo! Odgovorni so na naša opozorila pred leti (tudi izgubljeni tožbi na sodišču), leta 2010 in lani, sicer odpravili nezakonitosti in nepravilnosti, niso pa še izvedli niti navedli, kako in kdaj bodo povrnili preveč zaračunane storitve z mešanimi odpadki (črne posode) in nezakonito zaračunane storitve BIO-smetarine (rjave posode). Občinski svet Občine Mengeš je konec januarja 2013 zavrnil obravnavo predlaganega gradiva in sklepe liste AVK in SDS o poplačilu in odgovornosti. Tudi Nadzorni odbor Občine Mengeš ni sporočil ali ukrepal o čemerkoli. Na nivoju države pa naju s sotrudnikom iz Občine Trzin pošiljajo od Poncija do Pilata. Primsr 3-0 litrska črni poseda - iisflk dvojnv£a zaračunavanja. prvp4ači!aP obrtsU j sneski v l, koHSln« v mJ | n nh J" H- ö O TD jD 'S « * l a * j* C n it .3 .E C ^ n o M -X > a o C« ■ E C K S E i/i m n m li ti i « U M Iti C TJ TI O * 1 JÜ o s C "O zr E * Tri K HJ m a. ^ 2 "if "a ■ H e O iep.09 0,35 9,76 .Pr^L S, 15 1,97 20. ID. 2009 31.1.2014 akt.09 i; H S,15 1,95 11.I.2HI1 nov.09 0,35 9,70 Q54 5.15 1,89_ 20.12.2009 31.1.20H rite .os U.SO 5,15 1,35 iC.l.jOlO il.I./um (in.10 C. 3". 9,76 0,51 5,15 1,31 20.2.2010 31.1.2014 Zato sem na JKP Prodnik in Občino Mengeš 25. februarja 2014 s pooblastilom nekaj uporabnikov/plačnikov komunalnih storitev posredoval opozorilo pred skupinsko tožbo zaradi preveč zaračunanih storitev pobiranja mešanih odpadkov (dvojno) in BIO-smetarine (80 l kljub kompostiranju). Podobna opozorila so posredovana tudi v drugih občinah, kjer je pooblaščeni izvajalec, koncesionar za izvajanje komunalnih (uradno) GJS-storitev varstva okolja JKP Prodnik, d.o.o. V občinah, kjer izvaja javno službo JKP Prodnik, je ta 3 (tri!!) leta dvojno zaračunaval mešane odpadke. Prav pritlehno, v prepričanju, da ne bo nihče opazil, je v obračunih obdržal enake volumne, čeprav je črne posode praznil dvakrat redkeje, vsakih 14 dni. V Občini Mengeš je to trajalo od ukinitve zbiranja embalaže na eko otokih oz. uvedbe rumenih zabojnikov pri objektih uporabnikov, ki so se praznili vsakih 14 dni (marec 2010), pa do uveljavitve novih, višjih cen komunalnih storitev, z majem lanskega leta. Gre za zneske poplačil v višini najmanj tristo evrov pri najmanjših črnih posodah (z zamudnimi obrestmi)! Na to sem aprila 2013 ustno opozoril direktorja Faturja na Odboru za okolje in prostor, kjer sem bil slučajno prisoten zaradi spornosti vloge Občine Mengeš, največje solastnice Medobčinskega vodovoda Krvavec. Njegov (ne)odgovor je bil ciničen: »Bomo pa dvignili cene!« Naslednji mesec sem v Mengšanu postavil javna vprašanja o dvojnem zaračunavanju mešanih odpadkov in prisilnem zaračunavanju BIO-smetari-ne kljub kompostiranju. Nezakonito, prisilno zaračunavanje BIO-smetarine od leta 2007 do 2010 pa je krivda Občine Mengeš, ker je sprejela nezakonit odlok in kljub opozorilom s takim odlokom - ob asistenci JKP Prodnika in njegovih (plačanih) svetovalcev -vztrajala skoraj tri leta. Skupinske tožbe ne bomo vložili, v kolikor bodo podpisniki in vsi drugi uporabniki storitev JKP Prodnika v Občini Mengeš na njegovih računih za komunalne storitve za mesec februar 2014 prejeli ustrezne dobropise. Na moja vprašanja in pobude (v prejšnjem mandatu sem bil član sveta) ni bilo konkretnih odgovorov (18. 9. 2008, 19. seja) niti odprave nezakonitosti; predlagana dopolnila k Odloku o povračilu in opravičilu so bila zvrnjena (10. 12. 2009, 29. seja). Takrat sem predlagal tudi, da bi se lahko zaradi učinkovitejšega izvajanja javne službe, manjših stroškov in manjšega obremenjevanja okolja ter enakopravnega obravnavanja z etažnimi lastniki večstanovanjskih objektov uporabniki medsebojno pisno dogovorili za skupna mesta in posode za zbiranje odpadkov. Gre tudi za spornosti pri uvedbi novih cen komunalnih storitev aprila 2013, ki jih raziskujemo skupaj s prizadevnimi Trzinci! To in beleženje oddaje črne ali rjave posode ob že zaračunanem pavšalu so zadeve, ki bi jih morali pretehtati in uvesti na način, da občine dejansko postanejo gospodarji, ne pa da nekritično in pasivno sprejemajo vse, kar jim predlaga njihov izvajalec, JKP Prodnik. Besedilo: mag. Tomaž Štebe Zahtevamo poplačilo nepooblaščeno in nezakonito preveč zaračunanih smetarin, ki smo jih plačevali več let! Vabljeni na pogovor in dogovor o uveljavljanju naših pravic, v petek, 21. marca 2014, ob 20. uri v pisarnico središča naš slamnik nasproti Kulturnega doma Mengeš. PISMA BRALCEV Zahvala za trud in pomoč Led je tudi na Dobenu februarja ukleščil vso naravo. Drevesa so se pod njegovo težo začela lomiti in padati na cesto. Gasilci in občina Mengeš so ustrezno reagirali in zaprli do-bensko cesto ter opozorili prebivalce na nevarnost že v noči iz sobote, 1. februarja, na nedeljo, 2. februarja. Še ves dan v nedeljo je gozd ječal in se lomil pod težo ledu. Gasilci in Dobenci, ki so se trudili odstranjevati padla drevesa na pot, so se bili prisiljeni umakniti, ker so bila ogrožena tudi njihova življenja. Stanje se je v ponedeljek malce umirilo in na Dobenu se je samoiniciativno sestavila prostovoljna ekipa ljudi, ki so očistili cesto podrtih dreves. Dobenska cesta je naša edina prevozna povezava z »dolino«, zato nam je - prebivalcem Dobena bilo v interesu, da tudi sami kaj storimo in ne čakamo križem rok. Ker led tudi v torek še ni popustil, se je čiščenje nadaljevalo. Pod težo padlih dreves so se zrušili tudi električni drogovi, zato smo ostali brez elektrike. Da pa nismo Dobenci ostali vse dni brez električne energije, so poskrbeli loški gasilci in vodstvo Občine Mengeš, ki so priskrbeli agregate. Tudi cesta je bila plužena in ustrezno posipana takoj, ko je bilo to mogoče. Gostilnama KT Blaž in Ručigaj hvala za pomoč v dobro vseh krajanov. Posebno aktivna je bila ekipa prostovoljcev, ki je očistila vso traso električne napeljave in nato nudila pomoč delavcem Elektro Ljubljana še v petek in soboto pri postavljanju novih električnih drogov na posebno težavnem predelu mokrišča Planik. Mislim, da je prav, da jim v imenu Turističnega društva Do-beno in prebivalcev Dobena izrečemo iskreno zahvalo za odlično opravljeno delo in nesebično pomoč. Predvsem pa za zavest, da v kraju, kjer živiš, storiš nekaj za dobrobit vseh prebivalcev in kraja po svojih najboljših zmožnostih ter hkrati ne pričakuješ nič v zameno. Vsem, ki ste morda ob naravni katastrofi, ki se je zgodila tudi nam na Dobenu, gledali le kritično in z negativne perspektive, naj povem, da so se zgodile tudi pozitivne stvari, kot so: neprimerno več komunikacije med prebivalci našega kraja, medsebojna pomoč in spoznali smo osebe, na katere se lahko zanesemo v takšnih situacijah. Z nekaterimi prebivalci Dobena smo se celo prvič osebno spoznali. In če ste bili nezadovoljni s hitrostjo očiščenja in prevoznostjo ceste ali česarkoli drugega, naj povem, da smo imeli enkratno možnost prispevati k hitrejši razrešitvi težav in prispevati za dobrobit našega kraja, vsak po svojih zmožnostih in volji! Besedilo: Brigita Herjavec, predsednica TDD V spomin Darji Gašperlin Po dolgem in hudem trpljenju se je izteklo zemeljsko življenje Darje Gašperlin. Darja je bila vse življenje v postelji ali na invalidskem vozičku. Vendar ji je bilo dano, da ni bila veliko zdoma - razen v času šolanja ali kadar je morala v bolnišnico. Njena mama je uspela prešteti vse njene operativne posege; bilo jih je več kot dvajset. Darja je imela zelo rada ljudi Sicer pa je bila deležna vse topline domačega ognjišča. Najlepše ji je bilo v letih, ko se je sama odpravljala v bližnji invalidski center, se tudi sama vračala in popoldne živela družinski utrip. Bila je vključena tudi v različna društva in gibanja invalidov. Veselila se je praznovanj in obiskov. Njena družina je ves svoj življenjski slog priredila tako, da je bila Darja lahko sredi dogajanja. Rada je imela ljudi in če ni šla sama do njih, je v vozičku sedela pred domačo hišo in bila vesela, ko so jo mimoidoči ogovarjali in poklepetali. Potem pa postopoma vse več težav z zdravjem: en poseg, okužba, drug poseg, odpoved enega organa, odvisnost od medicinskih aparatur, odpoved drugega organa, vse več problemov, bolnišnica, slovo ... Pogrebna sveta maša nas je vse napolnila z notranjim mirom; čutili smo, da je Darja rešena trpljenja in da je že deležna večne sreče. Bili smo kot ena družina, ko se je oglasila njej tako ljuba pesem Angelček, varuh moj. Pomirjeni smo jo spremili do groba. Imeli smo občutek, da nas Darja povezuje in govori, da je vredno živeti tuzemsko življenje, čeprav spremljano z nerazumljivim trpljenjem in se ob tem sprijazniti z naravno smrtjo. Naj počiva v miru! Besedilo in foto: Jožica Marin v imenu sodelavcev Župnijske karitas Mengeš OBVESTILA, OGLASI Brez mam bi na svetu turobno bilo! Le kdo bi nas ljubil, objemal tesno!? Iskrene čestitke ob vašem prazniku -25. marcu! Lista za Občino Mengeš invi Lista za Občino Mengeš NAJ BO BESEDA HVALA, NAJ BO DARILO CVET ... NAJ BO DAROVANO IZ SRCA za naSa dekleta, žene in matere ob vaSem prazniku ... OO SLS MENGES v ^ - Mladinski center Mengeš TORKOV ZAPOSLITVENI INKUBATOR VSAK 2. TOREK V MESECU OD 17.00 OO 13.30 - kako se soočiti z izgubo zaposlitve - kje iskat» rove zaposlitev - pomoč pri pisarju prijav, CV-ja - koks ne so pravice iskalcev soposlitve prijavljenih no zavodu - pravice zaposlenih po Z&R - tematika na zeljo udeležencev tirurivg. flinggfnail .tafi,_t: DTD- 7SS-07Q_ V petek, 21. marca 2014, ob 20. uri, vas vabimo v Naš Slamnik, (objekt severno od KD Mengeš, prvo nadstropje, vhod po stopnicah ob eko-otoku, soba pred dvoranico) tema bo 22. MAREC - SVETOVNI DAN VODA Povabili bomo zanimive sogovornike in se pogovarjali o razmerah v našem širšem lokalnem okolju, predvsem o povezovanju, trajnostnem in dolgoročnem ravnanju. Ne bomo se mogli izogniti aktualnemu dogajanju zaradi katerih se srečujemo. Dne 19. 2. 2014 je minilo pet let, odkar so župan in večina v Svetu Občine Mengeš strahopetno preprečili referendum o oskrbi s pitno vodo z našega alpskega vira izpod Krvavca! Vabimo vas, da izpolnite ANKETO O PITNI VODI V OBČINI MENGEŠ IN NJENEM ALPSKEM VIRU IZPOD KRVAVCA - www.mojaanketa. si/anketa/420898268/. Dostopna je tudi preko naše spletne strani (pod 'Novice Dogodki'), pošljemo ali prinesemo pa jo lahko tudi na vaš naslov. Prosimo vas za sodelovanje, podporo in pomoč. Dobrodošli! mag. Tomaž Štebe, namestnik vodje (051 372782, tomaz.stebe@gmail.com) https://sites.google.com/site/civilnamenges/ Sponzorji 30. prireditve Pod mengeško marelo: OBČINA MENGES, AVB ZAVAROVALNO POSREDOVANJE, D.O.O., AVTOKOSEC OPEL DOMŽALE, MESARIJA ARVAJ BRITOF KRANJ, ZARJA ELEKTRONIKA D.O.O. KAMNIK, MELODIJA d.o.o. MENGES, ROLETE KOSEC ALOJZIJ MENGES, GRADBENA MEHANIZACIJA KOSEC MIHA S.P., GRADBENA MEHANIZACIJA IN RAZREZ ŽELEZOBETONA JAGODIC VODICE, SIXT RENT A CAR, TROMBON SERVIS TROBIL NOVAK ROK s.p., ARMSTRONG KOBILSeK, TEHNIČNA TRGOVINA TEHMAX MENGES, AKROL TOMAŽ KOSEC S.P. ROLETE, ŽALUZIJE KOMARNIKI, LGM INDUSTRIJSKO BARVANJE, PEUGEOT RODEX ROVA, FILC MENGES, MBB PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO, TRANSPORT, SERVISIRANJE CESTNIH MOTORNIH VOZIL, PEČARSTVO HROVAT MENGES, ROLTEK DOB, JOMONT D.O.O. ZASTOPNIK ZA AJM, GLASO D.O.O., RP DESIGN MENGES, OBČINA TRZIN, VAC-COMMERCE, VARJENJE RADOVLJICA, ZORA DOMŽALE Z.O.O., WELD VARILNA TEHNIKA MENGES, AVTO CAR MENGES, BIFE JUHANT LOKA PRI mengsu, GRASKO SKOK JOŽE S.P., GARDENIJA, KMEČKI TURIZEM BLAŽ DOBENO, AVTOSERVIS IN AVTOPRAL-NICA GREGORC MENGES, GOSTINSTVO PER, VENDO D.O.O., OBDELAVA KOVIN JENKO JANEZ MENGES, ZIDARSTVO DERMASTJA TOMAŽ S.P., KLEMEN TRANSPORT MENGES, PENZION KEBER DOMŽALE, SYMPHONY d.o.o. KRANJ, MUSICMAX D.O.O. CELJE, BOME D.O.O., PAKO-RŽENIČNIK, KARO INŽENIRING D.O.O. MENGES, ZUMA - POSLOVNE STORITVE D.O.O., KOVI-NOSTRUGARSTVO ROPOTAR BOGO S.P. , MINI BAR SKOK MENGES, FARTEK TOMAŽ GOSTINSTVO GOBAVICA, CITROEN AVTO DETR D.O.O. MENGES, SLI-KOPLESKARSTVO STOPAR JANEZ, RAČUNOVODSTVO MOČNIK, PULMODA-TA, KONJENlSKI KLUB KOMENDA. Hvala vsem sponzorjem letošnje prireditve, priporočamo pa se tudi za naprej. Mengeška godba ZAHVALE ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK -KRK 2014 Zveza prijateljev mladine Domžale kot organizator in podjetje Leštan & Leštan d.o.o., šport, turizem in rekreacija kot izvajalec, vabita na letovanje vse šoloobvezne otroke, ki obiskujejo osnovne šole v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Luko-vica in Moravče. Letovanje se bo odvijalo v obnovljenem Domu domžalskih otrok v Vantačičih na Krku. Termini so: 1. izmena: 5. 7. 2014 do 15. 7. 2014 - 60 mest 2. izmena: 15. 7. 2014 do 25. 7. 2014 - 60 mest 3. izmena: 25. 7. 2014 do 4 .8. 2014 - 30 mest 4. izmena: 4. 8. 2014 do 14. 8. 2014 - 30 mest Možnost prijave na letovanje imajo vsi šoloobvezni otroci iz zgoraj omenjenih, občin in sicer do zasedbe mest po izmenah. Cena desetdnevnega letovanja je 330 evrov. Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo otroci in šolarji, stari od 5 do 19 let, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitalizaciji (več kot dvakrat v preteklem letu) ali so bili pogosteje bolni (zapis v medicinski dokumentaciji več kot dvakrat v preteklem letu). Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije subvencionirana letovanje, in sicer v znesku 16,42 evrov/ na dan oz. 164,20 evrov za 10 dni. Prispevek staršev ali skrbnikov je 164,00 EUR za osebo. Znesek bo mogoče plačati v štirih enakih obrokih po 41,00 evra. Za vse informacije nas lahko pokličete na telefon številka: 041/728-179, ali vsako sredo med 16. in 18. uro na telefonsko številko: 01/721 27 91, oziroma na e-naslov: zpm.domzale@siol.net ali vsak dan med 8. in 17. uro na tel. št.: 01/563 54 78, e-pošta: info@lestan-lestan.si. Prijavnico najdete na spletnih strani ZPM Domžale: www.zpm-domzale.si ali www.lestan-lestan.si. Prosimo, da prijavnico izpolnite z velikimi tiskanimi črkami in jo pošljete NAJKASNEJE DO 10. 04. 2014, v elektronski obliki ali po pošti na naslov: Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale. Tu ljubljena bila si iz vsega srca, bodi ljubljena še tam, kjer si zdaj doma. ZAHVALA 22. januarja nas je v 57. letu nepričakovano zapustila naša draga žena, mami, stara mama, sestra in teta Vida Horvat Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. Osmanu za tolažil-ne besede. Vsi njeni Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje, in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 83. letu starosti sklenil naš dragi oče, brat in stric Lojze Posavec, po domače Joškov Lojze, iz Loke pri Mengšu, Na gmajni 10 Zahvaljujemo se vsem znancem, prijateljem, sorodnikom, loškim gasilcem in g. župniku Janezu Avseniku za lepo opravljen pogreb. Vsi njegovi Človek ni iz železa, to drži, človek je trši. Železo in jeklo se zlomita, človek pa prenese. (S. Weissenthal) ZAHVALA 5. februarja se je od nas poslovil naš dragi mož, očka in ata Jože Sorokin, rojen Klander, Ropretova 2a, Mengeš, grafični tehnik Z globokim spoštovanjem se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so velikodušno pospremili našega »Jožkota« na njegovi poti v večni mir in počitek. Še posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Sabini Belšak za njeno skrbno nego na domu. Hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v svojem spominu. Vsi njegovi H ZAHVALE Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le naša lučka še gori. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil Miroslav Aleš, po domače Ručigajev Miro iz Topol Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, nekdanjim sodelavcem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Posebna zahvala gre osebju hiše Hospica v Ljubljana za toplo oskrbo v zadnjih dneh. Hvala tudi župniku g. Avseniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se gasilcem, praporščakom, nosačem, govorniku Francu Bergantu, Mengeški godbi, trobentaču in pevcem. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Pozimi pa rožice ne cveto, dekle, oj, kaj pa za pušeljček bo? Pušeljc pa mora bit', zelen al' plav, z njim bom slovo jemal. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 75. letu sklenil naš dragi Jože Blejc iz Mengša Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi Majdi, moji sestri Veroniki in njenemu možu Mitju, mojemu bratu Jožetu in vsem prijateljem za podporo in pomoč ob njegovi bolezni. Hvala osebju oddelka Spominčica, posebno sestri Katarini, v Centru starejših Črnuče. In hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žena Francka in vsi njegovi Se tečejo solze, ne mine bolečina, le to nam ostaja, poleg spomina. V SPOMIN 7. oktobra 2004 je odšla od nas naša Neža Blejc 30. decembra 2008 pa nas je zapustil še njen oče Marko Blejc Zelo ju pogrešamo. Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. Vsi njuni NAGRADNA KRIŽANKA T KRAJ PRI GROSUPLJEM (ŠMARJE ......) UGODNA REŠITEV PROŠNJE NEKDANJI TIP AVTOMOBILOV FIATAIN ZASTAVE PRIKAZOVANJE IDILIČNEGA PREBIVALEC JAVE ZA MEDITACIJO UGODEN POLOŽAJ TELESA MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ ZUNANJI IZGLED, ZUNANJOST NEKDANJI ŠVICARSKI PREDSEDNIK (ADOLF) POGOVORNI IZRAZ ZA MOŠKI OKRAS POD NOSOM OSCAR AHN PROSTOR V ŠOLI ZA UČITELJE UMETNO PREČIŠČE-VANJE KRVI KONEC POLOTOKA PRIPADNIK LJUDSTVA AETOV ŽELEZNIŠKA KOMŠPO-ZICUA SIMON JENKO ZAČIMBNA RASTLINA, MATERINA DUŠICA CEPIČI, VCEPKI OTTO ENDER GLAVNO MESTO BOLGARIJE ZNAMKA ŠPORTNE OPREME ZOBOZDRAVSTVENA DEJAVNOST ŽENSKE, KI KOGA UGRABIJO KOS POHIŠTVA ZA PO_ ČIVANJE AMBULANTA (POGOV.) ANTON AŽBE OLIVER ANTAUER TOVARNA V KAMNIKU ALI GRŠKA ČRKA TANTAL PREPROST PLUG MIRAN ERCEG ANTON NAHTIGAL JUDOVSKI PISATELJ S PRAVIM IMENOM SOLOMON ZAINWILL RAPAPORT (1863-1920) PRAOČE HAMITOV AM.PEVEC (STEVE) PREBIVAL. ABHAZUE STAR AVTO TRMOGLAVOST HRV. NAFT. DRUŽBA KRATICA ZA NOVO HIŠO MESTO NA HONŠUJU HUMANITAR-KA OGULIN TURŠKO MOŠ.IME HEBREJSKA ČRKA MANJŠE, KRAJŠE Nm ZADNJIK, RITNIK PEVEC PLESTE-NJAK SAMOROD-NATRTA KOREJSKA ZNAMKA AVTOMOBILOV TRGOVSKI DNEVNMIK, ŠTRACA, TUDI STRAZZA ŠPANSKO ŽEN. IME KRAJ PRI KAMNIKU KESANJE NEMŠKA SMUČARKA (VERONI-HUE) REKA V KARELLII (RUSIJA) AVTOR ŠTEFAN MARKOVIČ POPOLNA PRAZNINA PREBIVAL. KIRGIZUE GRŠ. BOGIN. ZEMLJE AMERIŠKI GLASBENIK ORBISON ANGLEŠKA NIKALNICA KRATICA ZA OZNAKO HEDNARODN. STANDARD. NIKELJ EDINI IZVOD KAKEGA DELA, IZVIRNIK KMETIJSKA I ZADRUGA ZREZANA SLAMA NAŠ KARDINAL (FRANC) NAJVIŠJE EGIPČANS. BOŽANSTVO TURŠKI |MED, HALVA ALPINIST ČESEN OLEG VIDOV PREBIVALEC SRBLIE CIMA, KLICA FILMSKA DOMISLICA KRALJICA PAPIG DOSITEJ OBRADOVIČ EGIP. BOG SONCA, RA TIBETANSKO GOVEDO ESEJIST FINCI RIMSKA ŠTIRI NEZNANEC KRAJ PRI DOMŽALAH, OB KAMNIŠ. BISTRICI SPIEL-BERGOV VESOUČEK CHARLES IVES KDOR RAZNA-RODUJE OKLOPNO VOJAŠKO VOZILO BIBLIJSKI VLIKANI VJUŽNEM KANAANU Pomoč: AJIN, AN-SKI, BOLANTA, EARLE, ET, HRONEK, NAGAOKA, ROY Rešitev križanke pošljite na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, s pripisom »Nagradna križanka«. Med vsemi prejetimi križankami bomo izžrebali dva nagrajenca. Nagrada tokratne križanke je tri dnevna zaporedna dostava kosila v območju razvoza: Mengeš, Domžale, Kamnik, Trzin in bližnja okolica. Dve nagradi podarja Mihael Sršen s.p., Mengeš. Nagrajenki februarske križanke sta: 1. Breda Martinčič, Murnova 14, Mengeš, 2. Marija Bizjak, Loka pri Mengšu, Gasilska cesta 38, Mengeš. Vse občanke, občane in društva vabimo na TRADICIONALNO SKUPNO ČISTILNO AKCIJO, ki bo v soboto, 29. marca 2014. Tokrat smo se skupaj s predstavniki društev odločili, da skupno akcijo čiščenja opravimo v in okoli Športnega parka Mengeš. Zbor za udeležence bo ob 9. uri, na parkirišču za Kulturnim domom Mengeš. V primeru slabega vremena bomo akcijo prestavili na soboto, 5. aprila 2014, ob 9. uri. Že vrsto let Občina Mengeš in Turistično društvo v sodelovanju z vsemi društvi organizirano pristopi k polepšanju okolice našega bivanja. S temi dejanji opozorimo, da nam ni vseeno, če naši kraji, naselja, gozd in poti niso očiščeni navlake, ki jih nevestneži ter sama narava pustijo in čakajo na našo pripravljenost, da si olepšamo okolje. Na zbornem mestu boste dobili vreče in rokavice, prosimo pa, da s seboj v čim večjem številu prinesete grablje. Zaključek akcije načrtujemo ob 12. uri. Zbrali se bomo na prostoru Balinarskega kluba Mengeš, kjer se bomo okrepčali z malico in pijačo. Dovolite torej, da vas povabimo, da se v kar največjem številu udeležite te skupne čistilne akcije, saj naj bo to tudi odraz naše skupne zavesti za lepo in čisto okolje. Vodji skupne čistilne akcije sta Franc Zabret in Jože Vahtar. Franc Jerič, župan Občine Mengeš