Pisma iz domačih kra1e\ Kamnica. Vzor žena, dobra gospodinja, mati brea primere. Te besede, iki jih je dal viklesati na grob svoji materi papež Pij X., veljajo tudi o vzgledni krščanski materi Ursuli Maticič, ženi cerkvenega klju-arja, ki smo j& položili k večneirra poč-tku pri cerkvioi Sv. Unbama 14. t. a». Deset otrok je V2x>rno vTgojila (11. je umrl v detinski dobi), dala jim je na fot v življenje dar brez primere, globoko pobožnost. Vseh sedem hčera je bilo v Marijini družbi, iznned ka.erih sta dv-e šolski sestri, ena v Ameriki tn druga v Mariboiu. Ni gojila slepe ljubezni do otrok kafcor nekatere matere, ki skrbe za časno srečo otroliom, marsikaj spregledajo, vendar je vse lepo oskrbela. Bila je odločna, neustrašena kis&anska žena in mati in odločnost in neoistrafcnost za življenje po krščansikih načelih je voepila družini. Kakor o prvih kristjanih se je moglo tudi tukaj reči: Glejte, kako se ljubijo med seboj! Bila je mati, ki je ponos župnije, čast naroda. Naj uživa pri Bogu in nebeeki Materi, katero je iskremo častila, večno plačilo! ŽaJujoeim srčno sožalje! Vurberg. Dne 6. decembra srao imeli v sanatoriju n_-3tkega rdečega križa na Vurbergu koncert godalnega kvarteta »Zika«. Igrali so Dvoržakove, Smetanove in Borodinove skladbe, katere so silno ugajale navzocim Rusonfj Srbom in Slovencem. Koncert so preskrbeli ptujski prijatelji sa__ator.ja, kateri so se ga tudi sami udeležili. Sanatorij se vedno bolj izpopolimje. G. vodja sanatorija, dr. Boleslav Oko.akulajk, je jako podjeten. Zdaj je dal napraviti na vzhodni strami gradu v višini kakih 8 metrov lepo verando, kjer se bodo solnčili bolniki. Pod Grmado pa si je pridobij od grajščine goTsdarsko poslopje, kjer stamijejo taki bolmiki, ki ne potrebujejo vsak dan zdravniške oekrbe. Par metrov od poslopja so obširni .smrekovi gozdi, kjer se lahko sprehajajo bolniki. Grmada je naš najvišji hrib. Ime ima od tod, ker so ob turških casih tukaj po noči žgali grmade v naznanilo našim pradedom, da se grozoviti Turčin bliža slovenski zemlji. V gradu se zdaj delajo priprave za vpeljavo elektrike. Ko pridejo stroji, bo grad zažarel v elektrieni luci. To dobroto so sanatoriju ruskega rdečega križa naklonili bogati Amerikanci. Zelimo iskreno, da bi si mnogo naših slovanskih bratov, Rusov in Srbov, utrdilo zdravje v sanatoriju prenovljenega viirberškega gradu. Vurberg. Naši demokralje so se 3 strašno silo zagnali v zadnje občinske volitve, ter si nadeli, da bi lažje volilce prevarili, prelepo ime SLS stranka. S tem imenom in z lažnjivo agitacijo so res zapeljali nekaj volilcev. Tudi nedolžno mleko je bilo vzeto v agitacijo od prekupoevalca in to precej nasilno. Že več mesecev naprej so nazaianjali svojo sigurno zmago, toda gospodje so delali racun brez krčmarja. Baje so imeli za zmago pripravljerK) lepo veeerjo in tudi topiči so bili nabasani, da oznainijo njihovo fflnago. Ko so pa videli cele trope naših zavednih volilcev priti na volišče, so postajali popolnoma nervozni. Posebno naš demokrafski propadli vodilni kandidat je bil tako zmešan, da je celo od svoje skrinjice zgubil ključ ter ni mogel do svo}ih kroglic. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Naši 'šolarji priredijo dne 26. decembra po večemicah mično igrico »Juuak«. Na vsporedu so tudi deklamacije. Starši, mladina vam hoče uuditi božičnega veselja — pridite in se radujte ž njo. Čiati dobdček je nameoijen 7,a revne šolarje. Sv. Rupert v Slov. goricah. Kako milo so doneli zvonovi 26. novembra, ko smo spremljali zemeljske ostanke Janeza Kmetic na zadnji poti. Da je bil rajni priljubljen in spoštovan, je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležila poleg nebroj oboinstva tudi šolska mladina, da 6e mu zahvali za trud in požrtvovalnost, ki jo je imel 6 let kot predsednik in 11 let kot ogleda krajnega šolskega sveta. — Na sedmini se je nabralo 100 Din za tiste, ki še v Afriki tavajo v temi nevere. Vsem darovalcem bodi Bog stoteren plaonik! Rajnemu bodi pa zemljica labka! Ljutomer. Tu je bil v petek, 16. t. m. pokopan velezaslužni šolski ravnatelj g. J. Robič, v visoki starosti 78 let. Rajni je bil rojen pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža ter je uciteljeval pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, v Ptuju, pri Sv Vidu blizu Ptuja in 30 let v Ljutomeru do svoje upokojitve. Bil je izvrsten vzgojitelj in učilelj, svojim tovarišem pa dober svetovalec. Za svojo odlično delovanje v šoli je prejel najvišjo odlikovanje — zlati križec. Njegovo plodonosno delo so tudi znale cenili všolane oboine Ljutomer, IVoršinoi, Pristava, Presika, Slam_ijak, Kamenščak, ki so ga imenavale častnim občanom. Nekaj let se je udejstvoval tudi kot oi^anist, kojo službo je opravljal z najvecjo ve&tnostjo. S častito duhovšcino je živel v najlepši slogi. Uciteljskemu dru&tvu je načeloval ved let. Tudi je bil mnogo let zastopmLk v takratnem okrajnem šolskem svetu. Bodi mu ohranjen najlepsi spomin. N. v m. p. Sv. Barbara v Halozah. Dne 16. decembra je umrl ugleden in dober mož v Medribnikih, kmet Anton Gavez, po kratki bolezmi previden s sv. zakramenti v 82 letu starosti. Bil je zvest naročnlk Slov. Gospodarja od začetka do svoje smrti, kaikor tudi dober gosrpodar in kristjan.- Da je bil ugleden in veljaven mož, je pokazal njegov pogreb, ki se je ob naiobilmejši udeležbi vršil v medeljo pred večernicami. Ob odprtem grobu so mu zapeli domači pevci »Vigred se poVme« dn »Blagor mu«. Kovačov breg in rod je izigubil z njim najs-tareišega člana. Žalujoči vdovi in rodbini izreka Slov. Gospodar svoje sožalje, rajneirm pa želimo večni mir in pokoj! Sv. Barbara t Halozah. Slovensko katoliško izobraževalno drutšvo ima ina Štefanovo svoj redni občni zbor po rami maši z običajnLm sporedom: Poročilo dosedanjega odbora. Vpisovajije novih članov. Volitev novega odbora. Slučajnosti. Eraj obonega izbora bo razglašen pri cerkvi. Sv. Barbara v Halozah. Kdor si želi naročiti »Naš dom«, pa nima sedaj gotovine, pa bi ga vseeno rad čital, naj si ga naroci v drusiveni knjižnici izobraževalnega društv-a, ki spfejema naročila za vse naše liste, ki bodo izhajali ca društven naslov pod skupinim ovitkom, ali na dom, kakor kdo želi. Za »Naš dom« je treba za prvo silo samo 3 Din. Mladina, zgani se, to je tvoj list. Velika Ncdclja. Ako izstopimo na postaji Velika Nedelja in se {odamo po državni cesti proti zapadu, pridemo čez pet minut v prijazno vas Trgovišče. Vašcani so zadnji čas nekam zamišljeni. Nehote se vprašamo, kaj je neki tejnu vzrok? »Do vode so prišli, pa ne morejo čez.« Brvi ni, iker je padla v vodo. Potniki, kateri potujejo skozi Otok na Hrvaško, vedo, da je brv čez Rjavico padla v vodo. Pa je še druga brv, po kateri bo treba iti, ker stolcek, na katerega bo treba zlesti, je še na drugi strani. Kdo pa ne more čez? Mogoče demokrati? 0 kaj še! Radikali so prišli do vode, preko pa ne morejo, ker so jim presneti klerikalci podrli brv. In sedaj rešujejo uganko, kako priti čez. Novo brv delati, ne gre, ker potem pridejo prepomo, rešilnega čol•na pa tudi ni pri rokah. Zato vzroka dovolj, da so zamišljexii. Danes, ko to pišemo, je še stvar nerešena, ko bomo pa brali te vrsvice, bomo že na jasnem, kdo je prišel čez in kdo je štrb-inknil v vodo, kar je sedaj v zimskem času posebno neprijetno. Ko bo pa na srecnem dobljen in zasedcn stolček, potom pa le na delo, saj ga je dovolj! Posebno ceste in pa brv preko Riavice vpijejo po popravilu. Cesta od Kandriča pc do Šafarovih je sicer nadelana, pa ne z graj.ozom, teraveč z blatom in gnilimi tikvami, od Skuhala pa da Pesnice je pa v takem stanju, da za sedaj lahko opustijo skropilnik, katerega jim je svoj čas priporočal neki hudoamušnež, ter je bolje, da si nabavi občina rešilni avto, ker vsak čas labko nastane nevarnost, da si kdo zlomimogo ali pa utone v blatu na cesti. Javnost si pa naj preveč glave ne beli, kajti na stolček pride le eden. Pa čez vodo bo treba. Sv. Jernej pri Ločah. Dne 4. decembra ob 10. uri dojpoldne so tukaj pokopali deklico Terezijo Stermšek, ki je po kratki mučni bolezni, komaj 8 let stara umrla. Pogreba, ki ga je vodil g. župnik Pavlič, se je udeležilo učiteljstvo in šolska mladina. Pri odprtem »grobu se je poslovil od evoje učenke g. nadučitelj Franjo Friedl _n nato so zapeli žalostinko. Vsem, ki so se udeležili pogreba iskrena hvala. Dragi Tereziki pa naj sveti večna luc in naj v miru pociva. —- Rodbina Stermšek. Pamei.e. V spomin svojemu dolgoletnemu članu Ivanu Vrhnjak, bivšemu veleposestniku v Pamečah, ki je bil vedno velik dobrotnik revežev, je darovala Hranilmica in posojilnica v Slovenjgrdacu za župnijske reveže v Pamečah 500 Din. v imenu revežev izreka najiskrenejšo zahvalo: župnijski zavod za uboge v Pamečah, A. Trinkaus, župnik. Šraarje pri Jelšah. Občinske volitve, katere so se vršile pri nas dne 11. t. m., so sijajino izpadle. Demakratska, ali kakor se je tukaj nazivala: napredna gospodarska lista, je pričakovala krasnih uspehov. Toda, kakor pri vsakih volitvah, tako tudi pri teh, so takozvani »napredni« agitatorji zastonj nagovarjali pristaše SLS, da bi ž njimi glasovali. Pričakovali so namreč ti »napredni gospodarji«, da bodo prišii do polovične večine. Pa so se jako motili. Že v trgu je dobila SLS nadpolovično večino. V okolici pa niso dobili ti »naprednjaki« niti ene fretjine. SLS je dobila 18 odbornikov in z njim seveda tudi župana. — Tudi naša orlovska mladina z g. Strmškom na celu prav dobro napreduje. Najlepše je še to, da fantje, ko odslužijo vojake, se zopet vračajo med orlovske vrste. Vsa čast Vam zavedni šmarsiki fantje, ki si upate tudi na zunaj pokazati, kar v srcih gojite. V nedeljo, dne 18. t. m., ob treh popoldne, je priredila naša orlovska mladina v Katoliškem domu prav krasno božičmo igro »Logarjeva žena« ali »Mir _(juden_ na zemlji.« Bog živi! Šmiklavž na Polju. Miklavževo nedeljo smo spremili na zadnjem potu Jurija Turk, kmeta v Brezovcu. Prečastiti gospod dekan Tomažič iz Kozjega mu je ob asistenci g. župnika Lah iz Št. Petra ln župnika Turk iz Buč govoril slovo, ki je seglo stevilnim pogrebcom do srca. Mož je bil zares kremenit značaj, veren kristjan in zveet pristaš Slovenske ljudske stranke. Dosegel je lepo starost 77 let. Naj počiva v miru! Videm ob Savi. Kaj hočemo, sneli _mo vence in podrli vitke mlaje — vsaka stvar na svetu le en čas trpi in tako je minil tudi lep jubilej dveh naših podružnih cerkva. Na zahvalno nedeljo smo slavili 3001etnico nekdaj zelo obiskovane romarske cerkvice Marijine v Dolenji vasi. »Naši dedje so luč ljubili«, moraš vedeti s pesmijo, zakaj kakor božja lučka se ti zazdi bela cerkvica nad vasjo, a tudi močen stolp in še vse, kakor je prečudežna Devica, ki t njej kraljuje. Zelen pas, ki so ga nadeli in venoi Ln cvetlioft (pridnost deklet in njih izraz), procesija, slovesno sveto opravilo v cerkvi — lepa proslava! Sosed pa je sv. Miklavž v Starem gradu. Pešec in voznik in avto je pozabil na pot m naglico in čudom gledal, kako je rastel ob cesti slavolok ;-n mlaji prav do tihe cenkvice in so venci širom prepletali ter v daljo posegali lepo in ljubo kakor vnema in misel dekliška. Saj je bilo za 300 letnico in prav, če je bila Miklavževa nedelja najlepša izmed vseh od davnega leta 1926. Iz lepe in živo budeče besede g. kaplana je rastl* v poslusalce, kar je bilo mrtva črka na eni s.rani slavoloka: Dedov spomin — nam opominl Kot prava nega telesa izikazaJ se je že od starih casor najnspešneje pravi Fellerjev milodileči Elsafluid, kateri daje telesu novih moči in svežosti, oživlja živce, jača mišir ce in tetive. — Masiranje in pranje z Elsafluidom ojačft trudne oči, brani proti prehladu, influenci, gripi in daje odporaost proti bolezjiim. Nekoliko kapljic prija Vam tudi notranje in de^uje proti želodčnim krčem in drugim boleznim. V Jekarnah in tozadevnih trgovinah poizikusna stekleničica 6 Din, dvojna 9 Din, špecijalna steklenicica 26 Din. Ali pa po pošti najTnanj 9 po._.kusnih ali 6 dvo]nih ali 2= špeoijalne teklenice za 62 Din pri lekarnarju Eugen T.. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Hrvatska. Tudi Vas se to tiče! Ker tudi Vi sigurno želite, da kupite dobro in ceno vse kar potrebujete za Vas in Vašo družino. Bila bi to ura, srebrnina, orodje, obleke, perilo, čevIji ali kuhinjski prodmeti, potrebšcine za brijanje, muizikalicni instrumenti, toaletni predmeti ali drugi prikladni predmeti, vse to bodete našli raslikano z oznacbo cene v veiikem krasaiem ceniku, katerega dobite brezplačno, akopošljete svoj naslov svetovno-odpošiljalni tvrdki H. Suttner v Ljubljani št. 992. Št. IIj pri Vclenju. V časopisih večkrat beremo novice iz St. llja. Gotovo bode kateri vprašal, kje leži ta kraj, in si mialil, da je boLj za hrbtom, oddaljen od prometa. Vendar ai lako. Ce hočeš obiskati in si pogledati Š>t. Ilj, se pelji pt. savinjski železnioi do Velenja. Tukaj izstopi in pojdi v trg Velenje. V trgu pri Demšicevi trgovini pa zavij po cesti na desno stran. Takoj, ko boš zavil na desno, boš šel inimo starodavne velenjsike cerkve, katero so letos popravili. Slara, popravila potrebna cerkev izgleda sedaj kakor nova. Nasproti cerkvi se pa vzdiguje v zrak z obzidjem obdan velemjski grad. Iz Velenja do Št. Ilja bos rabil tričetrt ure in tja vodi lepa okrajna cesta. Takoj, ko iprideš iz Velenja ven se začne cesta vzpenjati polagoma više. In ko bodeš prišel na vrh klanca boš našel tam občimsko tablo z napisotn Laze, občina Št. Ilj. Torej v šentiljski občini si. Od -tukaj boš šel še po cesti dobre četrt ure in prišel boš do ovinka pri Pusnerju. Tukaj se ti bo odpr.a prijazna šentiljska dolina. Videl bos že šolo, cenkev, župnišče, Gradič. Le hitro smukni nav^dol in knnalu boš prisel mimo kovačnioe k lepemu Tajnšekovemu posJopju. V hiši je gostilna in trgovina. V bližini Tajnšekove hiše je Raiffeisenova posojilnica, kjer dela, čebelari in se trudi za njen večji napredek načelnik g. župniik. Posojilnica je v lastnem poslopju. Če boš sel naprej od Tajnšekovih boš prišel mimo ute Prosvetnega društva k šoli. Šola je bila letos popolnoma novo preplesikana. Razširjena je bila letos tudi v trirazrednioo (sramota, ker se nekateri hudujejo za to) in na šoli delujejo tri uone moci. Pri žoli na vzvišenem prostoru pa stoji prijazna lepa šentiljska oerkev. Na južni strani cerkve ob steni boš našel grobnico Vosnjakovih. Tukaj so pred kraitkim pokopali očeta zadružništva g. M. Vosnjaka, kateri je umrl v Švici in so ga na državne ¦stroske prepeljali v domovino. Nižje od ceritve leži pokopališoe. Tukaj boš našel grob blagega g. Kolarja, prejšnjega župnika tukaj in grob grašcaka Pirnata, ki je vso svoje pcemoženje v veliki v.rednosti zaipustil družbi sv. Ciriila in Meioda v Ljubljaini. Grad Gradič, (ki je bil poprej njegova laat je sedaj last g. <jforičarja iz Šoštaoaja. Od cerkve boš prišel k župnišcu, kjer gospodari g. župnik Schreiner. Kakor sem že poprej omemil |e goapod župai_k.n_arljiv kot čebela. Vtzonio posestvo boš natiol pru. njem, v katerega vtepe sila rrmogo deaiai-ja. Gn je tudi mačehiik ikmetijske podružnice. Gotovo boš pmprašal tudi po g. Dolinšeku (Vrbenjaik). V Podkožlju je njegov dom, tam dela in sadjari. Le stopi k njemu; 20 mLnfut }e do njega. Dobrosroni mož te bo z veseljem sprejel. S fajfo (pipo) v roki ti bode razkazoval svojo domačijo, svoj vzo>reoi sadovnjak in vinograd Ln ti bo piiDovedoval, kako je začeil sadjariti. In v bližini njega boš našel tudi same dohre posestaike: Kranjoa (Irhar), prejšnjega župama, Kralja (Venturin), dobrega hmeljarja, Orozela (Pongrauče), sedanjega župaina. Razen tehše naj omenkn tudi druge iposestoiike, ki imajo lepva posestva: Koreaia (Tomažin), Korena (Andrejca), MikJavzima (Selak), Vramjek, Kuharja (O\'ikl) i. t. d. Ni kraja, ki bi iinel toliko absolvoritov ikmetijskih šol, kakor jih ima Št. Ilj. Za.o pa najdeš, kamor prideš lepo urejena posesKa. Povsod boš videl lepe sadovnjaike, lepe drevesnice in trsnice pri vsaki hiši. Tudi gimmazijo obiskuje i__ šentilj»ke _are 5 fa«Qtov. — Naj bo dosti. Drugič boan ipa opisal, kako so šentiljsiki jagri (lovci) pred ne davnim časom lovili v Kožlju zajcuše (zajce) in pilatuše (lisice). Šentiljčani ile talko naprej, da boste še tnaprej ponos djugijn faram in abčinam. Sv. Rupert nad Laškim. Precej trda zima nas stisika in drži na pečeh in okoli peči; koline so na vrsti, pa tudi druge reci. Sedaj iroamo zopet movega župana, to se pravi: starega, vrlega nasega moža, Martina TratnLk. Kajpada bode občinski odbar imel precej trdo delo: zmani Špilanc se je že postavil in bo skušal komaindirati celo obcino. Mi pa nimamo do njega nič posebnega zaupanja, ker ve_no, da je Radičev samostojmež; tega imena se samostojneži zelo sramujejo, in kakor je že njih navada, so si zopet nadeli novo ime: gospodarska stranka. Pa tudi ta jim _e bo nič pomagala, saj je splošno zinano, kako so samostojneži tukaj gGspodarili s svojo _nlekarr->: sedaj sc je ta mlekarna »zasirila« in je na tak obupno slabih nogah, kakor vsi samostojneži! — »Domovine« nobeden Rupercan ne mara, zato pa se vsakdo čudi, da je začel trgovec Askerc ž njo mešetariti! Pa ne bo kšefta, ste lahko uverjeni, g. Aškerc! — Naši fantje pohajajo v velikem številu gospodarski tecaj v Laškem, za katerega se taJco hvalevredno trudi g Wernig. Marijagradec pri Laškem. Toliko volitev, kakor jih je bilo to leto, jih ne pomnijo niti najstarejši volilci. Toda občina Marijagradec se je vsikdar postavila tako, da je bila med prvimi v Sloveniji. Vsikdar resni, trezni in razsodni Marijagradčani so s svojo zaiano disciplino naredili demokxatom tako blamasžo, da so dobili od 571 oddanih glasov le 58, Slovenska ljudska stranka pa 513 in 23 občinskih odbornikov, demokratje pa le samo 2. Kaj sta dva moža pred 23 ve vsak, iki je bil že kedaj obcinski mož. Zlatih casov naj nikakor ne pričakujeta! Sicer pa ima še tukaj zadnjo besedo gospod veliki župan, ki bo dal pojasnilo, ali sme okrajni glavar potrditi kandidatno listo, kjer je manjkalo 18 kandidatov, odnosno namestnikov. Uresničil se je narodni pregovor pri teh volitvah: Konj je silil ipred občinska vrata; prišla pa je v občinsko pisanno muha!