Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za 'It leta 80 din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljub Jani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo
Številka 66.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
posamezni 1-50
Ljubljana, ponedeljek 20. junija 1938
tyhz*is* vsak ponedeljek, sredo in petek
številki din
Za gospodarski tisk
Izredno napete krize, ki jih je vsa Evropa v zadnjih desetih letih morala pretrpeti, a jih še ni prebolela, so se z nenadno odpovedjo nove ameriške pro-speritete in z bojem za kolonije letos že močno' uveljavile v koreninah blagovnega in denarnega gospodarstva, čedalje bolj se že oblikuje iz tega poteka kriz oblika velikega družbenega presnavljanja, označena najbolj občutno po državnih usmeritvah narodnega kapitalističnega gospodarstva. Ta usmeritev namreč ni le zajela vse preobljudene pa glede surovin močno pasivne države, marveč — kar je še važnejše — postaja deloma potrebna pomoč tudi za velike zapadne države, ne izvzemši Veliko Britanijo.
Kaj takšen celinski in že svetovni proces pomeni za praktično celotno in tudi za nadrobno narodno gospodarstvo, to si lahko predstavimo že iz zapletenosti sedanje zunanje trgovine, ki Pa hkrati močno vpliva na notranjo trgovino in na industrijo, na kmetijstvo ter na denarstvo. Svet se je gospodarsko vznemiril, razgibal, v nekem smislu se je celo že razsul v svoje najdrobnejše sestavine, da nad njim danes kljub velikim proučeval-nim napravam ni več mogoč hiter in temeljit pregled. Vedno bolj pa je takšen pregled potreben in neobhoden za prakso slehernega gospodarskega človeka.
Potek tega zapletanja gospodarstva nam je nazorno in skoraj znanstveno strokovnjaško prikazal prav letošnji ljubljanski trgovski kongres, ko je poskušal v številnih daljših referatih razčleniti in opisati vse žgoče lastne stanovske proble-me- Nujno je moral kongres v teh referatih pokazati globoke medsebojne zveze vseh svojih problemov, hkrati pa njih prepletenost s splošno družbenimi oziroma državnimi gospodarskimi, finančnimi, produkcijskimi in socialnimi vprašanji. Nujno pa je moral kongres poudariti tudi vedno večji pomen, ki ga pridobiva zaradi velike zapletenosti interesov in zahtev dober in močan gospodarski tisk.
čas naglih sprememb je pometel staro, lagodno kritično obravnavanje že minulih ali tekočih gospodarskih procesov. Ekonomija sil napreduje in mora napredovati v gospodarstvu, čeprav ne napreduje in ne more napredovati tako kakor bi bilo treba — v politiki. Vendar Pa Je posamezniku samemu sistematično opazovanje samih gospodarskih stvari že zaradi naglice in številnosti vsakdanjih gospodarskih sprememb vedno bolj nemogoče.
Prišel je čas, ko mora to nalogo trajnega opazovanja, primerjanja in razlaganja gospodarstva opravljati redni in dobro organizirani gospodarski tisk. Ta tisk pa naj hkrati zastopa ali Vodi tudi glavne stanove narod-hega gospodarstva.
Takšen pomen ima danes gospodarski tisk dejansko že za vsakega posameznega gospodarskega delavca, še tembolj pa je ta tisk v istem smislu potreben in neobhodno potreben za delovanje in za prospeh same sta-
novske organizacije, ki je zaščit-nica posameznih članskih kakor tudi skupnih stanovskih in narodnih interesov. Organizacija, ki naj napreduje in dela, ne bi mogla tega dela opravljati in ne dosegati napredka, če se ne bi pravočasno oprla na lastna redna glasila in na lastni stanovski tisk z maksimalno dosegljivim vplivnim območjem. Kongres je svojo zavest o tej nujnosti javnega delovanja za organizacijo tudi dokazal s tem, da je poudarjal smisel za tiskovno organizacijo bodočega dela in skrb za dopolnitev stanovskega tiska.
Ni se pa moglo doslej pokazati dovolj smisla za vzoren in vpliven lastni gospodarski tisk med vsemi posameznimi člani rastoče in napredujoče trgovske stanov-
ske organizacije. In temu ne-dostatku se je morala v zadnjih desetih letih pripisati marsikatera težava v našem domačem kot tudi v državnem gospodarstvu ter premnog nesporazum med gospodarskimi sloji. Temu zlu nezanimanja in nepozornosti ter nepožrtvovalnosti za tisk se mora naš trgovec žal zahvaliti, če ni bil upoštevan njegov klic po enaki in pravičnejši davčni praksi in če še ni uspela zahteva po enaki zaščiti, kakršna je bila dana drugim žrtvam denarne krize itd. Ne dvomimo, da bi se mnoga vprašanja pri nas reševala že vse drugače, ako bi bil dovolj močan, bolje organiziran in zato tudi bolj vpliven baš gospodarski tisk, ki se ne ustraši oglašati s kritiko tam, kjer je
kritika nujna in zdrava, ali pa zastopati pravični interes tudi za posameznika.
V tem je jedro vprašanja o potrebi stanovskega, gospodarskega tiska za slovensko in za jugoslovansko trgovstvo. Pa tudi to, da je veliki trgovski kongres tako lepo uspel, da je uspela naša največja dosedanja gospodarska manifestacija, je bilo v veliki meri in predvsem zasluga zvestega lastnega, neodvisnega tiska. Naj bi si to zapomnili vsi tisti, ki o delu za svoj tisk še niso premišljali ali ne dovolj. S tiskom naprej! In zato se mora povečati skrb za naš tisk in predvsem se mora povečati število rednih naročnikov na stanovsko glasilo.
Odmevi	trgovskega
v Liublia
Trgovski kongres v Ljubljani, ki se je vršil v dneh 11. in 12. junija, je vzbudil v vsem našem časopisju prav zanimive odmeve. »Nova pravda« z dne 16. junija poroča o zborovanju, s katerega so trgovci - zborovalci iz lepe Ljubljane odšli z lepimi vtisi in željo, da bi se v čim učinkovitejši meri uresničili pomembni sklepi, ki so jih kongresni člani napravili na ljubljanskem vsedržavnem kongresu trgovstva, ki ga je počastila s svojo udeležbo tudi številna delegacija iz Bolgarije. Razpravljali so o vseh važnih problemih našega gospodarstva. Posebne važnosti je bilo troje vprašanj: karteli, reforma davčnega sistema in carinska unija med Bolgarijo in Jugoslavijo. S pravilnim prizadevanjem, tako pravi »Nova pravda«, si bo trgovski stan pridobil ne samo prijatelja, temveč tudi velikega zaupnika.
»Slovenska beseda« z dne 17. junija piše v uvodniku doktorja Puca o kongresu: »Narod-no-gospodarski pomen trgovske-i stanu je oči viden: na eni strani preskrbuje producentu za njegovo blago čim širši trg, na drugi strani pa prihranjuje kon-zumentu z dobavo blaga trošek. Iz teh razlogov ni bilo mogoče odpraviti trgovstva tudi v državah ne, kjer se je nasprotstvo proti temu stanu razraslo v odkrit socialen boj. Dober in pameten trgovec je koristen član človeške družbe, zlasti tedaj, če ne ceni svojega poklica samo s pridobitne strani, marveč ga smatra tudi kot nositelja kulture in socialnega razumevanja.« »Slovenska beseda« pravi nadalje: »Veseli nas, da je trgovski kongres v Ljubljani v pretežni meri poudarjal to stran trgovskih dolžnosti. .Nismo samo grabežljive!, nismo samo pionirji materialnega napredka, ampak tudi pionirji povzdige kulturnega in socialnega življenja‘, je rekel eden od govornikov. Razveselilo nas je to visoko pojmovanje trgovskega stanu, ki nam je porok, da bo polagoma tudi slovensko trgovstvo prednjačilo v prvih vrstah borcev za narodov napredek, prosveto in svobodo. Ko je predsednik kongresa g. Stane Vidmar zaključil svoj govor z besedami: .Prepričani smo, da se borimo za pravično stvar, ko se ne borimo samo za
obrambo svojih eksistenc, temveč tudi za očiščenje in ozdravljenje našega gospodarstva, za osvoboditev našega gospodarstva izpod suženjstva tujega velekapitala1, Je ves kongres soglasno pritrjeval. Posebej je bila razveseljiva tudi solidarnost vsega jugoslovanskega trgovstva in apel na vlado, naj se realizira carinska unija med'našo državo in Bolgarijo. Zares, trgovski kongres Jie pokazal presenetljivo visok duševni nivo našega trgovstva ter veliko razumevanje za sodobna vprašanja.«
m
Prav zanimiv pogled na trgovsko zborovanje v Ljubljani prinaša »Jugoslovanski gvoždar« 15. junija:
V soboto 11. in nedeljo 12. junija je bil v Ljubljani kongres trgovcev naše države. V Ljubljano so te dni prišla zastopstva jugoslovanskega trgovstva, da na teni kongresu zavzamejo svoje stališče v obrambi svojih življenjskih nalog in da pokažejo svojo stanovsko zavest. Ta kongres je zlasti počastila delegacija trgovcev iz bratske Bolgarije. Bolgari so bili zastopani s 70 delegati, a na čelu jim je bil g. Veljev, bivši minister trgovine v Bolgariji. Tudi iz Zagreba, kot sredšča naše trgovine, je na tem kongresu sodelovalo okoli 200 trgovcev — razume se neoficialno ker je bil prej sprejet sklep, da trgovci mesta Zagreba na tem kongresu ne bodo prisostvovali. Prisotnost zagrebških trgovcev je najboljši dokaz, da delo in težnje nekaterih političnih činiteljev ne morejo imeti odmeva
v gospodarstvu, kajti gospodarstvo je odločilen činitelj v vsaki drža
vi in z ozirom na gospodarstvo se mora usmerjati politika. Na kongresih jugoslovanskih trgovcev nikdar ne prihajajo do izraza poli tični momenti, temveč se tu se-stojajo naši trgovci, da skupno zavzamejo svoje stališče v vseh tistih vprašanjih, ki jih žulijo in teže. Na teh kongresih se ne vpraša, kdo je Srb, kdo Hrvat ali Slovenec, temveč se zahteva, da vsak iz svojega kraja pove svoje težave in da vsi skupno podvzamejo korake pri odločilnih činiteljih, da se to zlo prepreči v korist naroda in narodnega gospodarstva. To so nameni vseh teh kongresov in mo-rajo zato odpasti kakršni koli nepremišljeni manevri za abstinenco gospodarstva v njegovem gospodar-
skem delu. Abstinenca je sploh znak nezmožnosti, ki je ne sme trpeti gospodarstvo. Brez močne-, dobro organiziranega in razvitega gospodarstva ne more obstati nobena .država, niti Hrvatska, pa bodisi ona bila v okviru federativne ali konfederativne ureditve države. — Mesto Ljubljana kot matica naših bratov Slovencev je prav po bratsko sprejelo številna zastopstva trgovcev iz vseh naših krajev. Vse mesto je bilo v počastitev gostov okrašeno z zastavami. Organizacija sprejema gostov kot tudi njihovo bivanje sta bila dovršeno izvedena. Poznana in priljubljena ljubljanska železnina rja gg. Verovšek in Golob sta si mnogo prizadevala pri tej organizaciji. Vse tri dni jih je bilo videti povsod pri delu in naj jima gre naše priznanje in hvala. Vsi gostje so odnesli iz Ljubljane najlepše vtise, ki jim bodo ostali \ srečnem spominu.
0 značilnostih s kongresa v Ljub ljani piše v istem »Gvozdaru« dru gi dopisnik: »Na koncertu Akademskega pev. zbora, ki je bil prirejen v počast gostov in bolgarskih zastopnikov, sem imel srečo, da sem sedel prav med brati Bolgari. Ko sem se predstavil nekemu Bolgaru in ko je ta čul,
da sem iz Zagreba, se je silno razveselil. Takoj me je vprašal, koliko nas je iz Zagreba? Pri tem vprašanju mi je udarila kri v lice, pogledal sem ga in verujte mi, da mu nisem mogel odgovoriti. Kot razumnik je razumel mojo rdečico na licu in molk ter ponovno reče: dobili smo nekakšne letake, ki so podpisani z: Hrvati — gospodarstveniki. Nisem vedel za te letake, a ker je ta izjava vzbudila v meni radovednost, sem ga zaprosil, da mi da takšen letak, če ga ima. Izvlekel je letak, ki sem ga pre-čital. Cital sem ga in zardeval, in ko sem mu letak vrnil, reče mirno, hoteč me pomiriti, ko je videl, da sem vznemirjen: »Jugoslovani in Bolgari, če bodo pametni, imajo pred seboj veliko* bodočnost. Hrvatje so enako Jugoslovani kot mi Bolgari. Če bodo dalje tako delali, njihovo gospodarstvo ne bo daleč prišlo. Mi, Bolgari, smo dobro poučeni o vas, Hrvatih, a sedaj mi je jasno, zakaj je tako.« Razumel sem ga in upam, da ga boste razumeli tudi vi.
*
Na kongresu sem se sestal z nekim znanim trgovcem iz Zagreba Stisnila sva si roke in takoj ga vprašam, kako to, da je prišel na ta kongres?
»Tu sem ilegalno,« mi je odgovoril.
»Kako ilegalno, ne razumem?«
»Prišel sem v resnici na kongres, a doma sem dejal, da grenu na ljubljanski velesejem.«
Ali ga razumete? Jaz nikakor. Trgovec je, pa ne more priti na svoj stanovski kongres.
*	V
Predsednik skopljauske Zveze trgovcev je pripeljal s seboj na kongres 40 dijakov. Ko so ga vprašali, zakaj jih je privedel, je odgovoril: naj vsaj dijaki v mladosti vidijo, kaj so kongresi in kako se dela na njih. To, kar čujejo in vidijo, ne bodo v svojih prodajalnah nikdar slišali in videli. S kongresa jih je odpeljal v Maribor, da si ogledajo tamkajšnje tvornice. Kaj mislite: mar so zagrebške trgovske šole prišle na kongres, kot so to storili skopljan-ski dijaki, mar bi jim padla krona z glave in ali bi mar kaj izgubili od svojega hrvatstva.
Mi in Vi mislimo, da ne bi.
Pravilniki	o	za
Trgovinsko ministrstvo je izdalo za izvrševanje uredbe o zavarovalnicah iz lanskega leta pretekli teden štiri važne pravilnike. To so:
1. pravilnik o vlaganju prošenj za dovolitev poslovanja. Prošnjo morajo vložiti tudi že obstoječi zavodi, ki pa morajo navesti tudi podatke o svoji poslovni podlagi. Ce trg. minister v šestih mesecih ne zahteva nikake dopolnitve prošenj, so odobreni. Tuja podjetja morajo dokazati, da so v svoji državi poslovala že vsaj 10 let in da velja med državama zanje vzajemnost.
2. pravilnik določa višino in pojem prenosnih premij za razne panoge zavarovanja in premijski del rezerve. Za te premije se mora določiti rok ali pa 40%ni pavšal od dospelih premij v letu po odbitku uničenih polic. V požarni panogi je znašala ta premija pri vseh naših podjetjih 1507 milijona din, steklovinski 1*6, za
tatvine 8‘97 milijona dinarjev. V nezgodnem in odgovornostnem zavarovanju je premija presegla 21'5 milijona, v transportnem 12, za točo 4'6, vendar pa v tej zadnji panogi ne bo predpisano uvajanje-dela premij v rezervo.
3. pravilnik predpisuje registracijo matematične rezerve. Življenjsko zavarovanje bo odslej ločeno* po rezervi od vseh ostalih in uporabljalo ločeno vse vrednote. Sedanje stanje te rezerve je 779‘6 milijona din, od tega 297‘8 v nepremičninah, 86‘6 v državnih papirjih, 37'6 v raznih papirjih, 86' v hipotekarnih posojilih, 150'6 v posojilih na police, in 129 na tek. računih.
4. pravilnik uvaja poklic aktuarja, ki ga bodo smeli opravljati matematiki, in njegovo odgovornost. Matematika bo moralo imeti vsako podjetje, ki se bavi s posli življenjskega zavarovanja. Aktuar zavoda bo s svojim podpisom overjal pravilnost in točnost matematičnih rezerv.
Kongres	jugoslovans
v Ljubljani
Včeraj so zborovali v Ljubljani župani in zastopniki jugoslovanskih mest. Seja eksekutive Zveze mest je bila v soboto dopoldne na mestnem magistratu pod predsedstvom zagrebškega župana dr. Pci-ciča in so ji prisostvovali drugi predsednik ljubljanski župan doktor Adlešič, beograjski občinski svetnik dr. Blagojevič, glavni tajnik zveze dr. Bogdanovič, zagrebški tajnik direktor dr. Mayer, beograjski direktor Boža Pavlovič in šef občnega odseka ljubljanskega magistrata Graselli. Ostali udeleženci so delegati mest, že omenjeni za Zagreb in Beograd z več občinskimi višjimi uradniki, dalje mariborski podžupan Žebot, celjski župan A. Mihelčič, kamniški župan in zastopnik slovenske zveze Novak, dr. Alojzij Remec, župan mesta Ptuj, Kosta Petrovič, župan mesta Niš, g. Šefkija Gavran Ka-petanovič, župan mesta Sarajevo, Tomič iz S. Mitroviče, Isajlovič iz Pančeva, dr. Božič iz Osjeka, doktor Džimič iz Banjaluke, Perko iz Varaždina, Popovič iz Siska, doktor Juga iz Vršca, Greči iz Vukovarja, Križanič iz Petrinje, Vuka-dinovič iz Rume, Brodnjak iz Čakovca, Galič iz Bihača, Ružič iz Sušaka, obč. svetniki Vel. Kikin-de, Karlovca, Nov. Sada, Sombora, Skoplja idr. Mnogi delegati so prispeli šele v nedeljo, ko se je vršila skupščina v dvorani Trgovskega doma.
Skupščina v Trg. domu
Skupščino je otvoril zagrebški župan, prvi predsednik Zveze dr. Teodor Peicič, ki je v uvodu svojega govora poudaril vdanost Zveze mest našemu mlademu kralju in vladarskemu domu. Predstavniki mest, katerih gospodarsko, kulturno in socialno življenje je na poseben način povezano z zgodovinskimi tradicijami, si štejejo v čast, da braneč te po-samezne postojanke narodne solidarnosti, branijo interese celote. Predsednik je nato predlagal vdanostni brzojavki kralju Petru II in knezu namestniku Pavlu. Obe brzojavki so zborovalci z odobravanjem sprejeli. Dr. Peicič je pozdravil nato kraljevega zastopnika g. podpolkovnika Djordja Radojlo-viča, katerega je zaprosil, naj bo v imenu prisotnih zastopnikov mest kraljevine Jugoslavije tolmač čustev do vzvišenega vladarskega doma in željd, da s svojim delom za napredek mest kot zdravih, finančno močnih in socialno urejenih celic gospodarskega in kulturnega življenja prispevajo svoj delež za medsebojno razumevanje in pravilno ocenitev posameznih koristi v svrho notranje prirodne konsolidacije in za okrepitev kraljevine Jugoslavije. (Vzkliki zastopniku kralja.)
Predsednik je v nadaljnjem pozdravil gg. bana dr. Marka Natlačena, pomočnika finančnega direktorja Sattlerja kot zastopnika finančnega ministra, arh. Dušana Milosavljeviča kot zastopnika gradbenega ministra, dr. Klinarja kot zastopnika škofa in brigadnega generala Dodiča kot zastopnika divizijskega poveljnika. Prisrčno se je nato zahvalil ljubljanski mestni občini in županu dr. Adle-šiču, katerima gre zasluga, da se more letošnje zborovanje Zveze mest vršiti v beli Ljubljani, metropoli Slovenije. Bili so deležni res lepega bivanja. Iz Ljubljane bodo ponesli mnogo koristnih spoznanj in pobud za svoja mesta in mnogo dragih spominov. Doktor Peicič je nato predlagal še pozdravne brzojavke predsedniku ministrskega sveta dr. Milanu Sto-jadinoviču, ministru za notranje ■zadeve dr. Antonu Korošcu, finančnemu ministru Dušanu Leti-ci, trgovinskemu ministru Vrbaniču, gradbenemu ministru Dobri-
voju Štoševiču, prometnemu ministru dr. Mehmedu Spahu, prosvetnemu ministru dr. Dimitriju Ma-garaševiču, ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje doktorju Dragiši Cvetkoviču in ministru za telesno vzgojo ljudstva Svetoza-ru Miletiču. Vse te brzojavke so zborovalci z odobravanjem sprejeli.
Delo Zveze mest
Predsednik je nato v kratkem očrtal delo uprave Zveze mest in naglasil, da je skušala uprava zadovoljiti želje in predloge, ki so bili izneseni na lanski redni glavni skupščini. Zal, pa sami člani pogosto ovirajo delo poslovne uprave. Nekatera mesta sploh ne odgovarjajo na dopise poslovne uprave, dalje pa ima uprava velike dolžnosti. Zveza mest mora postati odločilen činitelj pri reševanju komunalnih vprašanj. Prva skrb Zveze mest bi zato bila posvečena sistematičnemu delu, da se čim širši sloji naroda usposobijo za čimbolj napredno opravljanje komunalnih poslov. Poslovna uprava se je mnogo bavila z vprašanjem' reorganizacije zveznega urada. Koristni uspehi bi se mogli doseči, če bi se vzpostavila tesna zveza med člani Zveze in med zveznimi odborniki, ki bi morali obiskovati posamezna mesta, spoznavati organizacijo njihovih uprav in način dela kakor tudi probleme, ki jih prinaša dnevno življenje. Na ta način bi poslovna uprava zbrala zelo poučno gradivo, na osnovi katerega bi se mogli dajati posameznim mestom strokovni nasveti za povsem stvarne ‘primere, Ob takšnih obiskih bi se prirejala predavanja za mestne uslužbence in za široke sloje meščanstva. Zato pa je potrebno tesno sodelovanje Beograda, Zagreba in Ljubija ne. Primer takšnega vzajemnega dela v lepi obliki nudi Zveza češkoslovaških mest. Za ta namen so bila določena sredstva v proračunu Zveze in je tako dana mož' nost, da se po mestih razvije večja delavnost za zadovoljitev potreb in tako prispeva k napredku naše države. Z vero v uspeh takšnega dela in v pripravljenost vseh mest, ki bodo pomagala pri uresničenju namer Zveze, je predsednik otvoril skupščino.
Po govoru predsednika Zveze je nato skupščino nagovoril
ban dr. Marko Natlačen,
Glavni tajnik Zveze jugoslovanskih mest, zagrebški mag. ravnatelj dr. Emil Bogdanovič je nato prečital tajniško in blagajniško poročilo, v imenu nadzorstvenega odbora pa je poročal župan mesta Pančeva g. Vasa Isajlovič in predlagal stari upravi razrešnico, ki je bila sprejeta. Prav tako je bil sprejet tudi glavni proračun za bodoče poslovno leto z malenkostnimi spremembami.
Prihodnji kongres v Beogradu
Nadaljnji govornik je bil beograjski občinski svetnik Jovan Mi-juškovič, ki je povabil Zvezo mest, naj prihodnje leto priredi svoj kongres v Beogradu. Člani in zastopniki mest bodo sprejeti z vso ljubeznivostjo ter se bodo lahko prepričali o ogromnem napredku Beograda v zadnjih desetih letih, odkar je bil v Beogradu prvi kongres Zveze mest.
Dr. Peicič se je kot predsednik vabilu mesta Beograda toplo zahvalil, zborovalci pa so predlog Mijuškoviča sprejeli z vidnim zadovoljstvom.
Glavni tajnik dr. Bogdanovič in tajnik dr. Mayer sta nato preči-tala številne predloge avtonomnih mest: Petrinje, Siska, Banjaluke, Šabca itd. Vsi ti predlogi pa se nanašajo na sestavo resolucije ter vsebujejo važnejše zahteve mest Obširno je nato govoril župan mesta Sušaka dr. Gjuro Ruži4 o problemu pristojnosti, ki zadaje mestom velike brige zlasti zaradi abnormalnega dotoka iz podeželja v mesta, kar more roditi katastrofalne posledice. To vprašanje je nato obravnavalo še več delegatov in je bila dana naloga za rešitev tega predloga zvezni upravi. Pri posameznih točkah resolucije se je razvila obsežna debata. Resolucija, ki sta! jo tolmačila dr. Bogdanovič in (ir. Mayer, je bila i vsemi točkami soglasno sprejeta
Resolucija Zveze jugoslo vanskih mest
ki je dejal: »V izredno čast si štejem, da pozdravim številne predstavnike jugoslovanskih mest v imenu predsednika vlade dok' torja Milana Stojadinoviča in kraljevske vlade. Kraljevska vlada se zaveda važnosti ogromnega dela ki ga opravljajo avtonomne mestne občine na gospodarskem, kulturnem in socialno političnem polju. Zaveda pa se tudi neprecenljive važnosti dela, ki ga samostojne občine opravljajo na področju javne uprave. Namen vaše organizacije je, da iščete skupne poti za čim boljšo izpopolnitev javne upra ve, za napredek svojih občin in za napredek državne skupnosti, Zato kraljevska vlada vašemu zborovanju želi najlepše uspehe v korist naših mest in državne skupnosti. Dovolite mi, da vse pozdravim tudi kot ban dravske banovine v nje prestolnici. Želim vam prijetne ure med nami, spoznali boste našo zemljo in njene lepote ter želim, da bi vzljubili Slovenijo in nas še mnogokrat obiskali.« Zborovalci so govor g. bana sprejeli z burnim odobravanjem.
V imenu gradbenega ministra je nato govoril aTh. Dušan Milosavljevič, ki je izrekel tople pozdrave in zagotovil pomoč gradbenega ministra našim mestom pri njihovem stremljenju za gradbenim napredkom.
Prečitana je bila nato resolucija, v kateri Zveza mest z obžalovanjem ugotavlja, da je bil do seda, izpolnjen samo majhen del njenih zahtev, čeprav je Zveza poskušala svoje zahteve prilagoditi ne samo interesom zdravega razvoja mestnih občin, temveč tudi interesom vse države, katere žarišča vsega gospodarskega in kulturnega življenja in napredka tvorijo prav mesta. Najmanj uspeha je mogla doseči Zveza na najvažnejšem pod ročju, ki je poglavitna osnova ce lokupne komunalne politike mest namreč na področju mestnih fi nanc. V sistemu financ v posamez nih mestih, a še bolj v posameznih delih kraljevine so obstajale že preje velike razlike glede veljav nosti zakonov, ki trajajo še danes s tem pa se zavira svobodni polet in napredek mestom, ki se vsak dan znajdejo pred novimi komunalnimi problemi na socialnem in kulturnem področju. Ti problemi zahtevajo hitro rešitev, toda to je mogoče samo s pomočjo urejenih mestnih financ. K temu prihaja še velika povezanost mestnih financ z državnimi in mnoge zakonske omejitve v mestnem finančnem gospodarstvu. Zato je neobhodno potrebno, da se finansiranje mestnih občin uredi z enotnim zakonom, veljavnim za vso državo, ki bo enako omogočal vsem mestom svobodno izravnavanje in uvajanje mestnih dajatev, kakor tudi njihovo diferenciranje z ozirom na posebne potrebe in razmere vsakega posameznega mesta, istočasno pa tudi ustanoviti meje med državnimi, banovinskimi in občinskimi dohodki tako, da bo med njimi čim manj medsebojne odvisnosti.
Težave naših mest
Poleg tistih ukrepov, ki so potrebni od strani države za neposredno utrditev in poživitev mestnih financ, je še cela vrsta možnosti, da se mestom posredno olajša vršenje njihovih samoupravnih dolžnosti. Mesta morajo trošiti velike vsote ne samo za redno opravljanje poslov drž. uprave, ki vsako leto naraščajo, temveč tudi za vzdrževanje državnih, policijskih in ostalih zavodov, kakor tudi državnih in banovinskih prosvetnih in socialnih ustanov, a poleg tega so tudi takšne ustanove še v mestnih zgradbah, ki bi bile mestom leobhodno potrebne za lastne kulturne, socialne in upravne svrhe. Potrebno bi bilo, da se ta bremena olajšajo, ali pa naj bi se dala mestom odškodnina v kateri koli obliki za opravljanje drž. poslov, da bi se tako mesta osposobila za čim intenzivnejše delo na pod-■očju njihovih prvenstvenih samoupravnih nalog, ki že tako zahtevajo velikih žrtev, če naj se mesta urbanistično in kulturno razvijajo po zahtevah napredne komunalne politike.
Interesi prave in resnične mestne samouprave zahtevajo, da se čimpreje izda zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o mestnih občinah po predlogih, ki so bili sprejeti na zborovanju Zveze mest v Banjaluki 18. junija 1937.
Zveza mest ugotavlja, da je obrestna lestvica za posojila pri Drž. hipotekarni banki za samoupravna telesa večja kot za privatnike, čeprav dobivajo posojila samo za javna dela in čeprav nudijo večjo gotovost za sprejeta posojila. Pravično bi bilo, da se interesna lestvica za posojila samoupravnih teles zniža vsaj za 1% od lestvice za posojila privatnim osebam.
Zveza mest ugotavlja, da še vedno ni izpolnjena zahteva glavnih skupščin iz leta 1933.: »naj se čimpreje izda zakon o samo upravnih hranilnicah z vsemi pra vicami in olajšavami, ki jih uži vajo pooblaščene državne denarne ustanove«. Delo naših samoupravnih hranilnic sloni še vedno na različnih osnovah, ki se v raznih pokrajinah različno tretirajo, za radi česar nastajajo številne nejasnosti in negotovosti. Položaj državnih denarnih zavodov, ki je utrjen s posebnimi zakoni in uredbami, se ščiti še z raznimi prednostmi, a njihova obrestna lestvica se določa tako, da opravljajo ti zavodi pogubno konkurenco samoupravnim hranilnicam, prav nasprotno s stanjem v drugih državah z mnogo večjimi uspehi na področju denarstva, dviganja duha varčevanja in ustvarjanja narodnega kapitala. Namesto nadomestila za škodo zaradi predvojnih dolgov, prevzetih v interesu državnega kredita po navodilih ministrstva financ, so bile zadane našim samoupravnim hranilnicam še velike žrtve za raz-dolžitev kmetov obenem z istočasnim odvzetjem pravic za prejem pupilnega denarja, denarja bratovskih blagajn in p. v korist Drž.
žavnih železnicah mestnim uslužbencem tako, kot jo uživajo državni in banovinski uslužbenci.
Zveza priporoča osnovanje kontrolne delovne enote po vzgledu drugih držav zaradi vršenja kontrole vsega gospodarstva v posameznih vejah mestne uprave. Dalje priporoča svojim članom, naj posvečajo vso pozornost vprašanjem tujskega prometa, zlasti pa temu, da se uvede najstrožje nadzorstvo nad ureditvijo in poslovanjem gostilniških obratov. Dalje naj se mestni uslužbenci oproste plačan ja takse pri obisku tujih mest, ki velja sicer za tujce.
hipotekarne banke, kateri je tem omogočeno, da prevzame tudi funkcije samoupravnih hranil nic v pogledu kreditiranja samoupravnih teles. Zato za naša mesta vse dotlej, dokler ne bo urejeno stanje naših mestnih hranilnic, ni pričakovati uspešnega dela na kulturnem, socialnem in ekonom skem področju.
V nadaljnjem Zveza poudarja potrebo po spremembi in dopolnitvi uredbe za pospeševanje tu rizma, zlasti pa potrebo, da se čim preje uresniči program, kakor je določen z uredbo o zgraditvi cest.
Dalje poudarja Zveza potrebo po spremembi odredbe § 77. zakona o pošti, telegrafu in telefonu, po katerem je občina dolžna nadome stiti škodo, storjeno na njenem področju na telegrafskih in tele-116. julija ob 9 fonskih linijah za javni promet. *
Zveza zahteva, naj se prizna pravica za znižano vožnjo na dr
Kulturni razvoj mesta Ljubljane
Predsednik je nato pozval mestnega obč. svetnika, univ. prof. dr. Fr. Steleta, da je govoril o kulturnem razvoju mesta Ljubljane. V zaokroženem predavanju je predavatelj podal sliko Ljubljane, mesta, ki je bilo verno zrcalo zgodovine slovenskega naroda v kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu.
Predavatelj je pojasnjeval, da so mesta odraz narodove zgodovine in ustrezajo šele višjim stopnjam narodnega delovanja. Mesta so bila prvotno simbol verskega, gospodarskega in politično upravnega središča. Videli smo iz predavanja rast mesta Ljubljane od časa, ko je bilo zgolj deželno mesto, ko je postalo sedež ljubljanske škofije, ko so v njej protestanti ustvarili vse pogoje za literarno življenje, ko dobi Ljubljana prvo tiskarno, knjižnico in ko postane spet središče katoliške obnove. V tem času italijanski vpliv izpodrine nemškega. Škof Hren pripelje v Ljubljamo kapucine in jezuite. L. 1693. umre Valvazor, naš veliki topograf, okoli 1. 1700 se javlja v mestu bujno življenje prerojene umetnosti. Vsa dežela se oblači v baročno arhitektonsko
lice. Tedanja družba je kulturno nasičena, a narodno še ne diferencirana, goji historično usmerjen deželni patriotizem. Nato doživi mesto čas prosvetljenstva, Cojzov krožek in ustanovitev licejske knjižnice pričata o novih stremljenjih. Od 1809—1813 je Ljubljana glavno mesto Napoleonovih provinc. V Metternichovi dobi doživi kongres vladarjev 1821. Slovenci se prvič zavedo kot narod (Čop, Prešeren). Pomlad narodov da Slovencem nov položaj. Javlja se zahteva po vseučilišču in politični probuji, ki gre do leta 1918. Danes je slovenska Ljubljana instrument najvidnejših simbolov: ima narodne spomenike iz dobe narodnih taborov, Narodni dom, Nar. gledališče (1892), Ljubljansko čitalnico (1861), Slov. Matico, Licejsko knjižnico, Jakopičev paviljon, Narodno galerijo. Danes sodeluje na snovanju naše univerze, Umetnostne akademije, Glasbene akademije in Akademije znanosti in umetnosti.
Vsi zborovalci so s pozornostjo poslušali izvajanja o Ljubljani in predavatelja toplo nagradili z odobravanjem.
Zastopniki Zveze mest so se nato udeležili banketa, ki ga jim je priredil ob 13.30 v restavraciji Union ljublj. župan dr. J. Adlešič. Kosilo je poteklo v lepi intimni soglasnosti in prijetnem nazdravljanju gostom.
Popoldne so si udeleženci ogledali turistične in ostale zanimivosti mesta.
Konknrzi-poravM
Razglašen je konkurz »Planinskega doma« v Tržiču, r. z. z o. z. Sodnik Sfiligoj, upravnik doktor J. Gruden, odv. v Tržiču; prvi zbor upnikov bo pri sodišču v Tržiču 25. junija ob 9. uri, oglasitveni rok do 9. julija, ugotovitveni dne uri.
Potrjena je poravnava tvrdke A. Šinkovec nasl. K. Soss v Ljubljani, Mestni trg.
Deiarstvo
Jugoslavenska banka d. d. Zagreb
Dne 11. junija t. 1. je bil XVIII. redni občni zbor' Jugoslavenske banke d. d. Občni zbor je vzel na znanje poročilo upravnega sveta o Poslovanju v preteklem letu, odobril je zaključne račune in sprejel predlog, da se od čistega dobička, ki po odpisu in dotaciji din 600 tisoč pokojninskemu fondu znaša s prenosom dobička iz preteklega leta skupno din 2,126.138'91, založi din 500.000’— v redni rezervni fond, ostanek z din 1,626.138-91 pa da se prenese na novi račun.
V upravni svet so ponovno izvoljeni gospodje: ing. Jan Dvoia-ček, Antun pl. Mihalovich, dr. Julije Mogan, Josip F. Schmidt in dr. Nikola Kostrenčič, kot novi član pa g. dr. Zikmund Koncčny. Dosedanji podpredsednik banke g. Antonin Tille na lastno željo ni bil ponovno izvoljen ter odhaja iz aktivne bančne službe. Po občnem zboru je izvolil upravni svet nadravnatelja Živnostenske banke ii g. Jana Dvorafeka za svojega podpredsednika.
*
Merkur-Bank na Dunaju se je
Priključila C. E. Landerbanki, ki prevzame tudi podružnico praške Živnostenske in se tako ustanovi nov zavod za posle z vzhodno in južnovzhodno Evropo. Vse podjetje pa bo namesto pod Parizom odslej pod vplivom draždanske »Dresdner-banke«. Kot »Banque de Pays de 1’ Europe Centrale« je podjetje odločilno pri naši TPD.
Nemška marka je zaradi spora o avstrijskih dolgovih padla na panski borzi že preteklo soboto, če-prav je notirala RM uradno 14'50, so razne vrste marke padle od 6’65 na 4'65 oziroma registrska marka na 53%, kreditna na 87 in zavarovanja na 88%.
Zunanji dolgovi bivše Avstrije se 2Cf„niajo na dve milijardi šilingov 2 10% obresti. Med upniki so Francija s 517 milijoni fr., Italija 323 7 mil. lir, Švica 501 mil. šv. fr. (tudi nešvicarski deleži) in Anglija 17’7 mil. funtov.
Ker noče nemška vlada priznati avstrijskih dolgov, je odgovoril v angleškem parlamentu finančni minister Simon na vprašanje nekega poslanca, da bo angleška vlada najbrže odpovedala klirinško Pogodbo z Nemčijo.
Na londonski borzi so nastale foIOI-ic€’ da bo dolar devalviran, J® imelo za posledico, da so zaceli na debelo nakupovati zlato.
Zunanja trgovina
Surovo železo se je podražilo za 90°/o
Samo v zadnjih letih se je cena surovemu železu skoraj podvojila. Svetovna produkcija surovega železa se je dvignila od 89 milijonov ton leta 1936. na 98 milijonov ton leta 1937. ali za 12%. Leta 1930. je znašala 80 milijonov ton. V dobi največje krize leta 1932. je padla na 39 milijonov ton.
Letos proizvodnja surovega železa v prvih mesecih znatno pada. Največji del proizvodnje pripada Zedinjenim državam Amerike in sicer 36% vse svetovne proizvodne. Nato pride Nemčija s 14%, Rusija s 14%, Anglija z 8%, Francija tudi z 8%, Belgija s 4%, Japonska s 3% itd. Naša proizvodnja znaša 40.000 ton letno, torej mnogo manj kot v Avstriji (384.000) ali na Madžarskem (354.000) ali v Rumuniji (126.000 ton).
Istočasno s porastom proizvodnje surovega železa so zrasle tudi cene, to pa radi velikih povpraševanj po lej surovini. Povprečna izvozna cena je znašala v Nemčiji leta 1936. 41 RM za tono, leta 1937. 69 RM in letos v prvih mesecih že 78 RM po toni. Porast cen znaša torej preko 90%.
*
Burgoška vlada je objavila zakon o tujih rudarskih družbah in koncesijah. 60% kapitala teh podjetij mora biti domačega, predsednik in dve tretjini članov upravnega od-
bora morajo biti Španci. Zakon velja samo za nove koncesije.
Češkoslovaška trgovinska bilanca z Nemčijo je bila v prvih 5 mesecih aktivna za 255 milijonov (lani 106) Kč. Od tega odpade v avstrijski del 156 (lani 188) milijonov Kč, na Nemčijo pa 99 (lani za 82 milijonov pasivna). Povečal se je tudi izvoz ČSR v Romunijo, iz Jugoslavije pa bil večji uvoz.
Italijanski nakupi žita so glavni problem posebne konference, ki se
na Mussolinijevo zahtevo sestane v začetku julija. Iz Londona poročajo, da so bila te dni končana pogajanja o italijanskem nakupu večjih množin pšenice iz Sovjetske Rusije.
Zunanja trgovina Švice je bila v maju z 230’4 milijonov fr. za 19'1 mil. manjša ko lani, zmanjšal pa se je samo uvoz, za 20'9 milijonov na 126'3.
Zunanja trgovina Francije se je v maju po vrednosti zmanjšala za 39 milijonov fr. frankov na 6.202,
po količini se je zmanjšala celo za 140.000 ton. Zelo je padel uvoz, in sicer proti aprilu za 8%, proti lanskemu maju pa za 16%.
Ležišče platinske rude blizu Der-vente, ki obsega skoraj 18 ha velika zemljišča in je edini rudnik te drage kovine v Evropi, bodo pričeli sistematično izkoriščati, ker se je zaradi ugodne preiskave rude prijavilo mnogo domačih in tujih finansjejev. Zanimajo se za našo platino po vsej Evropi, a tudi Ame-rikanci in Japonci.
Občni zbor Slovenskega
trg. društva v Mariboru
  «
Zasluženo	priznanie
Vilku Weixlu
Ena najstarejših organizacij mariborskih Slovencev je vsekakor Slovensko trgovsko društvo, ki letos obhaja 351ctnico svojega obstoja. Leta 1903. je bil ustanovljen Slovenski trgovski klub, ki se je po par letih izpremenil v društvo, ki na svoji takratni podlagi deluje z malimi izpremembami še danes. Tej organizaciji se more slovenski živelj v predvojnem Mariboru zelo mnogo zahvaliti ne samo za svoj razvoj, ampak v marsikaterem pogledu tudi za svoj obstoj. Kajti Slovensko trgovsko društvo ni delovalo zgolj na strokovni podlagi, ampak je okrog sebe zbiralo vse narodno čuteče ljudi, jih bodrilo v nadaljnjem delovanju in marsikaterega našega človeka je društvo obvarovalo narodnega in tudi gmotnega propada.
Delokrog Slovenskega trgovskega društva je popolnoma drugačen, kot ga imajo združenja trgovcev, ki so prisilna in ki delujejo zgolj na stanovski podlagi. Slov. trg. društvo vidi svojo nalogo predvsem v izobrazbi svojega članstva, zlasti naraščaja in pomožnega osebja. To društvo je tudi ona organizacija mariborskega trgovstva, ki javno nastopa, kadar gre za obrambo narodnih pravic ob državni meji. To delovanje društva je prišlo do vidnega izraza zlasti na občnem zboru, ki je bil te dni v Narodnem domu.
Predsednik Vilko Weixl, ki že dolgo let z veliko vnemo in idealizmom deluje na tem mestu in ki je eden soustanoviteljev društva, je v kratkih potezah podal pregled delovanja v preteklem poslovnem letu in zlasti omenil ovire, ki omejujejo delovanje društva.
Tajnik Albin Ambrožič je nato podal obširno poročilo, iz katerega podajamo v nastopnem nekaj značilnejših mest.
Odbor se je v zadnjih letih zlasti lotil intenzivnega dela za vzgojo naše trgovske mladine. Društvo zaznamuje vidne uspehe, zlasti pri mladini sami, pa tudi na zunanjem licu Maribora. Gre tu predvsem za prirejanje tečajev, za aranžiranje izložbenih oken, tečajev za dekorativno pisavo itd. Tečaji se bodo morali čimprej obnoviti, ker se ravno aranžiranje izložb v mestu v zadnjem času zopet zanemarja, kar ne napravlja slabega vtisa samo na tujce, ampak tudi na domačina. Vsekakor je treba apelirati na mariborsko trgovstvo, da posveča temu vprašanju večjo pažnjo. v. v preteklem letu je bilo opažati živahen razmah pevskega odseka, ki je priredil več dobro uspelih izletov in nastopov in s tem mnogo koristil tudi v kulturnem in narodnem pogledu, želeti bi bilo, da bi odsek s svojim marljivim predsednikom Mavričem na čelu deloval tudi v bodoče v tej smeri.
Društvo je priredilo predavanje, ki ga je imel profesor trgovske akademije Degen. Prirejenih je bilo tudi več ogledov tovarn in Podjetij.
Odbor je na raznih sejah in sestankih ponovno razpravljal tudi o gospodarskih vprašanjih in prišel do zaključka, da se gospodar-
sko stanje prebivalstva ob severni meji še nikakor ni bistveno zboljšalo in da kriza še nikakor ni vidno popustila. Naše gospodarstvo še vedno hira pod težo nepravilnega obdačenja. Naš kmet in naš srednji stan nimata zadostnih sredstev -za primerno življenje, ker kmet ne more vnovčiti svojih pridelkov po pravilni ceni, uradnik pa je tako slabo plačan, da komaj vegetira. V tem je ena rak-rana našega narodnega gospodarstva. Tudi inozemski kapital nas tare. Ogromne vsote denarja gredo vsako leto od velikih dobičkov inozemcev pri nas čez mejo in nič se ne ukrene, da bi se to zlo preprečilo. Isto velja tudi za inozemske trgovske zastopnike, ki odjedajo našim kvalificiranim ljudem kruh. Geslo naj bi bilo, da se morajo povsod v prvi vrsti zaposliti naši sposobni ljudje in potem šele drugi.
Že par let se dela na tem, da dobi Maribor trgovsko-obrtniški vajenŠki dom, kjer naj bi imela naša trgovska mladina svoje zatočišče. Zato bo treba napeti vse sile, da se ta zamisel čimprej uresniči, ker se naša mladina izgublja in nazaduje v izobrazbi.
Slov. trg. društvo bo z veseljem in z vso vnemo sodelovalo pri dostojni proslavi 201etnice osvoboditve Maribora, ki naj pokaže, kaj se je vse v preteklih dveh desetletjih storilo za napredek Maribora in njegovega Zaledja. Proslava naj dokaže, da smo bili in da smo sposobni vladati se sami in samostojno uravnavati svojo usodo. Zato bo društvo sodelovalo pri ureditvi jubilejne razstave v okviru letošnjega Mariborskega tedna. Ta razstava naj pokaže topografski, kulturni in prosvetni razvoj Maribora v letih 1918. do 1938.
Profesor Struna je obširno poročal o uspehu enoletnega trgovskega tečaja »Hermes«. Uspeh tečaja bi lahko bil v moralnem pogledu znatno boljši, ako bi bilo mogoče spraviti vse absolvente takoj v službe. Žal ni mogoče nuditi takoj vsem absolventom tečaja zaslužka, ker je konjunktura preslaba. To bi bilo mogoče le, če bi se res držal vsakdo načela »Svoji k svojim«, da bi vsak prvenstveno sprejemal v službe le absolvente »Hermesa«. Obisk v tekočem šolskem letu je bil sicer nekoliko manjši kakor lani, vendar je zadovoljiv. Začetkom leta se je vpisalo 40 učencev, od teh 33 deklic. Dva učenca sta obiskovala le nekatere predmete, dve deklici pa sta med letom izstopili. Ob koncu šolskega leta je bilo 36 učencev, kar je končno tudi dovolj. Radi težkih denarnih prilik se je letos šolnina znižala na minimum in je znašala le 250 din na mesec, vendar pa še tega zneska niso plačevali vsi v celoti. Marsikateremu je bilo treba znižati šolnino na 150 din mesečno, da se mu je sploh omogočil obisk tečaja. Slov. trg. društvo ne išče pri tečaju kak dobiček, ampak gleda le na to, da se nudi mladini res prava narodna vzgoja in temeljito strokovno znanje. Dijaki so letos napravili več ekskurzij v razna industrijska podjetja. Vod-
stvo tečaja stremi pri pouku za tem, da si učenci pridobe tudi vpogled v praktično delo in poslovanje, kar se v veliki meri do-seza baš z raznimi ekskurzijami. Z uspehom in obiskom v tekočem letu je vodstvo tečaja zadovoljno.
Podpredsednik Franjo Majer se je potem spomnil dvojnega jubileja, ki ga letos obhaja soustanovitelj slovenskega trgovskega društva in njegov dolgoletni predsednik veletrgovec Vilko Weixl. V svojih izvajanjih je govornik v jedrnatih besedah orisal zasluge jubilanta za društvo in sploh za razvoj slovenstva v Mariboru. Vilko Weixl praznuje letos 601et-nico rojstva, znal pa si je ohraniti svojo mladostno telesno in duhovno svežost, tako da bi mu prisodili komaj dobrih 50 let. Jubilant si je pred 30 leti ustanovil skromno trgovinico, ki pa jo je znal s svojo vestnostjo, marljivostjo in s svojim prikupnim občevanjem z vsakomer v teku let spraviti na sedanjo višino, Weixlova tvrdka je danes vodilna v papirni stroki v Mariboru in daleč naokoli in njegovo industrijsko podjetje zaposluje že 40 uslužbencev. V znak hvaležnosti članstva do soustanovitelja in voditelja društva je bila jubilantu izročena krasna častna diploma, umetniško delo akademskega slikarja profesorja Kosa. Jubilant se je ginjeno zahvalil za čestitke in za priznanje članov in obujal spomine na predvojno dobo, ko je s svojimi tovariši, od katerih jih še mnogo igra vodilno vlogo v mariborskem trgovstvu, takorekoč oral ledino na narodnem polju in pomagal ustvarjati zdravo podlago za napredek narodnega trgovstva v Mariboru.
Slovensko trgovsko društvo šteje danes 96 članov. Predsednik Weixl je apeliral na trgovce, naj v čim večji meri pristopajo k temu društvu. Kajti pred vojno je štelo društvo skoraj 200 članov.
Pri volitvah je bil izvoljen ves dosedanji odbor, ki je sestavljen takole: Predsednik Vilko Wcixl, podpredsednik Franjo Majer, tajnik Albin Ambrožič, blagajnik Franjo Goleč, odborniki: Zdravko Andcrle, Zlata Brišnikova, Mirko Feldin, Karol Jančič, Ivan Kukovec, Viktor Mavrič, Anton Paš in Stanko Škerl; namestnika: Anton Kumperščak in Ivo Šoštarič. — Nadzorni odbor: Rado Lenard in Ivan Hochmuller. — Pevski od-sek; Viktor Mavrič; odsek za aranžiranje izložb: Janko Preac, Zdravko Anderle, Anton Paš in Zlata Brišnikova; veselični odsek: Mirko Feldin, Viktor Mavrič, Stanko Škerl, Ivan Kukovec in Ivo Šoštarič; ikulturno-prosvetni od: sek: Karol Jančič, IvanHochmiiller in Stanko Škerl.
Na občnem zboru je bilo omenjeno, da je Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani zaprosilo mariborske trgovce, naj se, v kolikor se še niso, naroče na »Trgovskega tovariša«. Upamo, da bo ta apel uspešen.	A.	B.
Ker je naš urednik gospod A. Železnikar na dopustu, prosimo vse cenjene dopisnike, da naslavljajo za »Trgovski list« vse dopise na uredništvo.
Politične vesti
Na čast predsednika dr. Stojadi-noviča in gospe je priredil zunanji minister grof Ciano v Benetkah banket. Ker je bil sestanek v zvezi z umetniško razstavo in zaseben, ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo, pač pa je časopisje mnogo poročalo. Predsednik dr. Stojadinovič je ostal še nekaj dni v Italiji. Grof Ciano pa je odletel v Ricione, da se sestane tam z Mussolinijem. Dr. Stojadinovič si bo na svojem potovanju ogledal še nekaj modernih italijanskih cest v zvezi s sklepi, ki so bili sprejeti na letošnjem cestnem kongresu v Ljubljani. Ni izključeno, da bo Jugoslavija rabila pri zidavi avtocest italijanske strokovnjake.
Francoska sredozemska flotilja obišče danes uradno našo vojno mornarico.
Podpredsednik češkoslovaškega parlamenta dr. Markovič in general Viest sta obiskala v soboto Beograd, kjer so ju sprejeli zastopniki našega parlamenta in vojske. Položila sta venec na Avali. Te dni se udeležita slovesnosti za med vojno ustreljene Slovake v Kragujevcu.
Češkoslovaško vojno ministrstvo je demobiliziralo vse rezerviste, ki
so bili maja vpoklicani na izredno službo.
Pogajanja vlade s predstavniki manjšin se prično v Pragi že te dni in bodo trajala približno tri tedne. Predsednik vlade dr. Hodža je povabil k sebi že vse voditelje združenih avtonomističnih strank.
Zbirka za češkoslovaški obrambni sklad, ki jo je sprožil ravnatelj Narodne banke dr. Engliš, je doslej narasla na 300 milijonov Kč. Število darovalcev pa je preseglo že 21. tisoč.
Nemška vlada je znova protestirala v Pragi zaradi preleta nekega češkoslovaškega vojnega letala čez nemško ozemlje pri mestu Lama na Bavarskem.
7Oti rojstni dan regenta Hortyja so proslavili Madžari v znamenju akcije za letalsko obrambo. Vlada je odposlala admiralu čestitke s posebne seje, na kateri je sklenila, da se ustanovi letalski fond Nik. Horthyja.
Rimski listi obtožujejo Francijo nove intervencije v Španiji, trdeč, da je oborožila znamenito 43. republikansko divizijo in jo poslala spet na fronto v Katalonijo.
Turška vlada ima trajne seje pod predsedstvom Kemala, da spremlja dogodke v Aleksandret-skem okrožju, zaradi katerih je nastal oster konflikt s Francijo. Domnevajo, da bo Francija ustregla zahtevam in prepustila sporno ozemlje Turčiji.
Vprašanje avstrijskih zunanjih dolgov, ki jih noče Nemčija plačati, češ da so bili naperjeni proti njenim interesom, je povzročilo novo mednarodno napetost, ker razen Italije vse upniške države, zlasti USA in Anglija, odločno zahtevajo priznanje teh dolgov.
Angleške trgovinske zbornice so predložile vladi spomenico o vprašanju avstrijskih dolgov, v kateri zahtevajo, da vlada najodločneje brani pravno stališče, ker je to vprašanje preskusni kamen mednarodne solidarnosti.
Na Dunaj so dospeli v nedeljo namesto Hitlerja šef nemškega generalnega štaba Brauchitsch z mnogimi generali in propagandni minister Gobbels, ki bodo te dni potovali na severno in južno avstrijsko mejo.
španska republikanska vojska se na vseh frontah odločno brani in je pri Castellonu celo prešla v napad in znova zasedla Villareal.
Nacionalistična letala so znova bombardirala vsa sovražnikova pristanišča in prvič uspešno napadla tudi Cartageno.
Italija je ponudila v Londonu glede Španije nov predlog, tako da bi že pred začetkom vračanja prostovoljcev odtegnila svoje prostovoljce z vseh front, ki bi nato čakali v zaledju do izvedbe načrta.
Demonstracije proti nadaljevanju vojne so bile v Tetuanu v španskem Maroku, kakor se poroča z Gibraltarja, in sicer ob povratku večje skupine novih ranjenih Ma-rokancev. Policija je demonstrante razgnala in ubila 40 oseb.
Japonska agencija poroča, da je vlada z gnusom zavrnila protest sovjetske vlade zoper bombardiranje kitajskih mest in neoboroženega prebivalstva.
Šest japonskih bombnikov so sestrelila kitajska lovska letala nad Kantonom, ko so prišli mesto bombardirati, a jih niso kot navadno spremljala lovska letala. Kitajci niso imeli nobene izgube.
Istočasno poročajo, da so kitajska letala in topovi na Jankcekian-gu uničili mnoge japonske manjše vojne ladje in odbili prvi napad pri Ankingu.
50 japonskih vojnih ladij bombardira Kitajce ob reki Jangceji, 30 letal pa napada mesto Matang.
Naše organizacije
Obvestilo
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za I*tuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek dne 23. junija t. 1. v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom.
Gibanje kliringov
Po zadnjem izkazu Narodne banke se je stanje v klirinškem obračunavanju do srede jynija le malo spremenilo in sicer (v milijonih) :
aktivni kliringi z državami	za	na
Italija, stari, lir	—	0'03	18'06
Italija, novi v din — 0'03 124'28 Nemčija RM	—	0'87	8'39
Poljska v din	—	1'0	11'1
Turčija v din	—	01	12*5
Bolgarska v din	+	0'2	0'4
pasivni Češkoslovaška din 1'8 Švica šv. fr.	0'04
Romunija v din	—	21
Banka je izplačala v italijanskem kliringu nakaznice do štev. 13.988 z dne 22. februarja 1938.
Saldo naših blokiranih terjatev v Grčiji je bil 18'5, grško-jugosl. bonov pa je bilo v prometu za 45 milijonov drahem.
V poljskem kliringu je izplačala banka zadnje nakazilo št. 1100 z dne 9. decembra 1937.
Dobave - licitacije
Občni	zbor n,Trg.
in podpornega društva'
v	Ljublja
139'8
2'86
9'6
Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo:	30. junija za pisarniške
potrebščine in 1. julija za dobavo motvoza, obakrat ob 11. uri v pisarni ekonomnega odseka, Sv. Jakoba trg štev. 2.
Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo 165.000 kom. bakrenih in 32.000 kom. aluminijastih cevk za vezanje žice.
Licitacija bo dne 14. julija t. 1. ob 11. uri v ekonomskem odseku direkcije na Sv. Jakoba trgu štev. 2/1, soba štev. 42.
Najkasneje do desetih na dan 11 citacije se mora položiti 5% kavcija v pisarni direkcije (soba štev. 41). Pogoji se lahko vpogledajo ali kupijo za din 30'— v pisarni direkcije.
Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 25. junija ponudbe raznega gumenega materiala; 1. julija se vrši licitacija za dobavo stremen.
Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne 30. junija ponudbe za dobavo 20.000 kg riža; do 8. julija telefonskega kabla; do 12. julija raznih žebljev, pocinkanih žičnikov, žice, aluminijaste pločevine ter aluminija; do 15. julija traktorja na bencinski pogon; dne 15. junija se vrši lici tacija za dobavo 1670 ton plinskega olja.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 30. junija ponudbe za dobavo raznih pisalnih in risalnih potrebščin.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 6. julija ponudbe za dobavo raznih brtov kavčuka ter ventilov.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 30. junija ponudbe za dobavo raznega orodja; do dne 7. julija raznih vijakov.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 28. junija ponudbe lanene jadrenine, raznih delov za motorje, očesc in vrvice iz medi, paste in tekočin za čiščenje kovine ter 160 m3 drv.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 1. julija ponudbe za dobavo električnih aparatov za sušenje; do dne 2. julija akumulatorjev in kalijevega lužila, Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 6. julija ponudbe kompletne telefonske centrale.
Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
LICITACIJE:
Dne 28. junija bo pri Državnem rudniku v Mostarju licitacija za premogovno skladišče v Zelenici PRODAJA:
Dne 27. junija prodaja kralj di rekcija gozdov v Zagrebu z ofertno licitacijo večjo množino lesnega materiala.
TBPD je imelo v nedeljo 12. junija dopoldne v mestni zbornici svoj redni občni zbor delegatov društva iz vse Slovenije. Zborovanje je vodil kot predsednik ravnatelj ljubljanske podružnice Hipotekarne banke Peter Klinar, ki je podal predsedniško poročilo o delu društva v pretekli poslovni dobi.
Društvo ima predvsem namen, nuditi možnosti zdravljenja svojim članom, privatnim nameščencem, ki so prav tako kakor delavci potrebni bolniškega zavarovanja. Ko ije bolniška blagajna TBPD postala leta 1927./1928. krajevni organ SUZOR-ja, je zavarovano članstvo izgubilo pravico do zdravljenja v II. razredu raznih bolnišnic. Izgubljeno ugodnost so člani nadomestili s tem, da so zvišali zavarovalni prispevek na 20 din in pozneje na 30 din. Članstvo je hitro raslo in ima TBPD danes od okoli 9300 vseh zavarovancev že skoraj 5000 članov. Članstvo odpade z ozirom na kraj: Ljubljana z okolico 2481, Maribor 563, Celije 210, Kranj 197, Ptuj 50. Podpornih članov ima društvo '52, izrednih članov ima 52. V letih 1930.—1937. je bilo predpisanih prispevkov ,377.160 din. TBPD nudi svojim članom in njih svojcem zdravljenje in oskrbo v Šlajmerjevem domu, ki sprejema po odločitvi pristojnih blagajniških zdravnikov kirurške dn interne primere. Očesne, nalezljivo in duševne bolezni ter porodnice napotuje v II. razred javnih bolnišnic In klinik, a porodnicam, ki se oskrbujejo v
vodih, se vračajo stroški v višini 70 din dnevno. Višje zavarovanje daije članom pravico do 28 dnevne bolniške oskrbe. Društvo daje še posebne prispevke za zdravljenje v sanatorijih za pljučne bolezni. Ob smrti zavarovanega člana so dobili svojci posmrtnino v znesku 2000 din. Od leta 1930.—1937. je bilo plačano članom in svojcem 5,355.844 din. Šlajmerjev dom (je bil zgrajen s posojilom PZ v znesku 5,000.000. Dom ima 30 postelj. Doslej se je v njem zdravilo 1527 članov in 1556 svojcev.
Razširitev šlajmerjevega doma
Zaradi naraščanja zavarovanega članstva ima društvo s kreditom 7,000.000 din Pokojninskega zavoda namen razširiti Šlajmerjev dom, da bi imel 90 postelj in svoj ginekološko-porodniški oddelek.
Glede teritorialne razmejitve delovnega področja med bolniškimi blagajnami TBPD v Ljubljani, Merkurja v Zagrebu in Trgovske omladine v Beogradu je finančni zakon za leto 1936./1937. prinesel pooblastilo, a se ni izvedlo. Decembra 1935. je imelo društvo 100-letnico obstoja. Dobrotniki so društvu tedaj darovali 26.985 din. S tem denarjem so bili podprti brezposelni in bolni člani.
Blagajnik J. Biber je poročal, da je bilo za stroške glede oskrbe v bolnišnicah plačano lani 731.558 dinarjev, za podpore pa 105.942. Stari odbor je dobil razrešnico. V novi odbor so prišli: Jožko Zemljič, Franc Japelj, Stane Le-
Leonišču ali drugih privatnih za- der, Franc Velkovrh, Franc Sve
tek, Alojzij Hartman in Ivan Burja iz Ljubljane, Tomo Trop iz Maribora in Maks Mikuš iz Kranja.
Nameščenska bolnišnica v Mariboru
Pri samostojnih predlogih so mariborski delegati TBPD naslovili na občni zbor dva tehtna predloga: da se za zavarovance iz severnega dela Slovenije zgradi čimprej zdravstvena ustanova v primernem obsegu iz dela sredstev, ki jih Trgovsko bolniško in podporno društvo namerava najeti za razširitev Šlajmerjevega doma pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani; da se iz delegatov tega ozemlja ustanovi v Mariboru sosvet, ki bo odločal samostojno v vseh aktualnih zdravstvenih vprašanjih zavarovancev tega predela. Prvi predlog so utemeljili s tem, da mariborska javna bolnišnica, ki prihaja v prvi vrsti v poštev za mariborske in sploh štajerske zavarovance, ne ustreza več zdravstvenim zahtevam sodobnosti, društveni Šlajmerjev dom v Ljubljani pa- v nujnih primerih praktično ne prihaja v poštev za zavarovance iz severnih delov. Tudi z razširitvijo Šlajmerjevega doma ne bi bilo severnim zavarovancem nič pomagano.
Oba predloga so delegati soglasno sprejeli. Pri slučajnostih se je obravnaval še predlog prejšnje uprave, po katerem naj bi se prispevek za višje zavarovanje zvišal od 30 na 35 din, na kar je zbor načelno pristal, če se za to zvišanje izreče še tudi novo izvoljeni odbor in obvesti o tem članstvo.
do 500 din za hi, kaštelanska črnina po 450.
Na trgu perutnine so bili piščanci po 10—11, kokoši po 8 din kg. Izvozilo se je 12 tisoč kg žive in 2000 kg zaklane perutnine v Nemčijo ter 5000 kg kokoši in 3000 kg gosi v avstrijska mesta. En vagon živega blaga je šel v Italijo po ceni Lit. 5'50 fco. Postojna. Jajca so bila v Zagrebu ves teden po 45 par za kos. Izvažalo se je največ v Nemčijo.
Doma in po svetu
V Ljubljani so včeraj popoldne pokopali pri Sv. Križu gospo Anči Kramerjevo, soprogo min. in senatorja Alberta Kramerja. Pokojnica je bila Pražanka, a se je popolno: ma vživela v naše razmere. Naj mimo počiva!
Vsesokolski zlet v Pragi se je pričel včeraj. Nastopu 32.000 sokolske dece je prisostvovalo 150.000 ljudi Uradne otvoritve se je udeležil tudi ministrski predsednik dr. Hodža.
V Beogradu je bil v nedeljo občni zbor Zveze vojnih dobrovoljcev, ki se ga je udeležilo tudi mnogo slovenskih delegatov.
Poštnotelegrafski uslužbenci so na kongresu v Sarajevu sprejeli resolucijo, ki zahteva: povečanje plač, zvišanje števila osebja, ureditev službe, tečaje za strokovno izobraževanje uniformiranih uslužbencev, pravilno upoštevanje kva llfikacije za uradnika, odpravo naslova služitelj, izenačenje nočnih nagrad, dajanje akontacij do ureditve pokojnine, uporabo osebja po zvanju, reden letni dopust, in da radijska družba plačuje nagrado od pobranih naročnin. Zelo važni sta prometni zahtevi: da se uvede promet s pismonoši tudi za čeke in nakaznice v vsej državi in da se izda zakon o poštni službi.
Mariborski peki so na zborovanju sklenili zvišati cene kruha. Od te srede dalje se kruh podraži za 20 stotink dinarja pri kg. Znižala pa se bo le teža, da ostanejo cene kosov nespremenjene.
Komisijski ogled in obravnava za tramvajsko dvotirno progo, ki jo položi Splošna maloželezniška družba, sta razpisana za četrtek 7. julija ob 14. uri. Ugovori interesentov se sprejemajo pri banski upravi do 5. julija ali najpozneje pri obravnavi sami.
Za skupnega kuratorja jugoslovanskih imetnikov 4% nih prioritetnih obveznic železniške družbe Ei-senbahnen Zeltweg—Wolfsberg in Unterdrauburg — Wollan (Dravo-grad-Velenje) emisij 1897. in 1902 je okrožno sodišče v Ljubljani postavilo odvetnika dr. A. Andrejčiča iz Ljubljane, ki se udeleži tudi razprave o isti tvrdki pred razsodi' ščem Društva narodov.
Redno prevozno progo Sušak— —Egipt—Palestina je ustanovila Prva jug. transportna d. d. Schen-ker et Co. s pomočjo nemške družbe Schuldjt—Orient Linie. Parnik Norburg odpluje s Sušaka prvič 16. julija, drugič 15. avgusta in dalje vsakih 14 dni.
V Kragujevcu so bile včeraj_ velike svečanosti v spomin 44 češkoslovaških vojakov, ki so jih obsodile avstrijske vojne oblasti na smrt. Udeležila so se proslave češkoslovaška in naša zastopstva.
Prva turška letalka Sahiba Ge-kčen je priletela v soboto v Beograd, kjer so jo navdušeno spre-eli jugoslovanski letalci in letalka Tomičeva. Sahiba Gekčen je po-hčerjenka predsednika Kemala.
Olimpijski dan v Ljubljani je prinesel končno zmago lahkoatle-tov Slovenije nad ital. tovariši Julijske Benečije in sicer s 104 : 103 točkam.
Z včerajšnjo zmago 4:2 proti Madžarom si je Italija priborila letošnje svetovno nogometno prvenstvo.
Huda železniška nesreča na Ja ponskem pri Jokohami je zahtevala po dosedanjih podatkih več ko 200 smrtnih žrtev.
Vodovje iz Rumene reke se je zaradi predora nasipov in trajnega deževja razlilo že več ko 150 tisoč km na široko proti jugu in uničilo ali pregnalo več ko en milijon prebivalcev. Iz vode se vidijo samo še strehe. Tok vode opazuje japonska aviacija.
Japonsko armadno poveljstvo ob Rumeni reki je zaradi poplave izgubilo stik z večino svojih čet in jih deloma oskrbuje le še s pomočjo letal. Uradnih poročil o položaju teh čet ni bilo že nekaj dni.
Plenarna seja Trg. industrijske komore v Zagrebu, ki je sklicana za 22. t. m., bo razpravljala tudi o cestah savske banovine, o pomor-
skih poteh, turizmu in obrtnem zakonu.
Mednarodna zrakoplovna fede
racija je sklicala za ta teden konferenco v Berlin. V federaciji sodeluje 15 držav.
Zanimivo je, da sta ob vprašanju dolgov obe stranki, dolžnica oziroma Nemčija in upniki zavzeli glede nemške zasedbe Avstrije obratni stališči, kot so Jih rabili doslej. Nemčija je prej trdila, da e priključitev popolnoma pravnomočna, zdaj pa pravi, da je le aneksija, zasedba. Pravno priključitev pa ji priznavajo zdaj nasprotniki.
Nemčija je pričela naglo utrjevati vsa severna pristanišča, kar se razlaga s tem, da računa na odločno vojno zvezo med Anglijo in Francijo. Zaradi tega je tudi v generalnem štabu dobila iniciativo spet generalska struja nad nacio-nalnosocialistično.
Vodja Hitler se je po zaslugi generalov sporazumel z bivšim vrhovnim poveljnikom nemške armade gen. Fritschem in ga imenoval pravkar spet za poveljnika neke divizije. Imenovanje se utemeljuje z zaslugami, ki si jih je general pridobil za organizacijo nemške vojske.
Kitajsko vojaško poveljstvo je prebivalstvu še pravočasno sporočilo svojo namero, da predre rečne nasipe in so se zato ponekod lahko umaknili. Glavni namen je bil preplaviti napadajoče Japonce, ki so res imeli velikanske izgube, ni pa še jasno, ali se bo »največji zgodovinski obrambni manever posrečil« oziroma če ne bo veljal tudi Kitajce nesorazmerno veliko človeških življenj.
Tržna poročila
Že v 24 urah
barva, plesira k kemično i n a t obleke, klobuke itd. Skrobi la tvetlolika srajee. ovraf alke in manšete. Pere. »uši, monga In lika domače perilo
tovarna JO S. REICB
Poljanski nasip 4-6. Selenburgora ul.* Telefon it 22-71
Sadni trg v Pragi dobiva že ve like pošiljke domačega blaga in so domače jagode po 7 do 10 Kč za kg, jugoslovanske 30 Kč za platon italijanske 22 Kč košara ali 2'25 kg Italijanske češnje so bile prejšnj teden še po 8—8'50 Kč za kg.
Na dunajskem trgu so bile pnejš-nji teden jugoslovanske jagode (16. junija) po 80 do 84 pfenigov kg, posebne iz Našic celo po 1 70 do 2 RM. črešnje lepe vrste so bile po 90 in 92 stotink.
Vino se prodaja v Šibeniku cmo po 380—400, opolo 430—450, belo 480.
Splošni strokovni adresar Velike Ljubljane je izšel
Znana založba »Saturn« v Ljubljani je izdala omenjeni adresar, ' je prva tovrstna publikacija odkar obstoji takozv. Velika Ljubljana. Omenjeni priročnik je zelo skrbno sestavljen ter vsebuje v SOtih preglednih skupinah točne podatke o vseh javnih uradih in institucijah, društvih, hišnih posestnikih, ulicah Ikakor tudi po strokah urejene naslove vseh trgovcev, obrtnikov, industrij in ostalih pridobitnikov Velike Ljubljane, seznam industrije dravske banovine po strokah ter posebni oddelek letovišč, kopališč in zdravilišč dravske banovine. Adresar obsega 272 strani ter stane vezan din 120'—, broširan din 100'—. Izven Ljubljane se računa poštnina. Naročila je nasloviti na Reklama »Saturn«, Ljubljana, Gosposvetska c. 5 in večje knjigarne Ljubljani.
»Službeni list«
dne 15. junija objavlja: uredbo uničevanju drž. vrednostnih papirjev, uredbo o pogojih za doklade orožnikov, spremembe in dopolnitve taksnega in pristojbin-skega pravilnika (glede kinov), podaljšavo roka za oddajo pupil-nega denarja Drž. hip. banki, odredbo bana za preprečitev vnosa in razširjanja slinavke in parkljevke; z dne 18. junija: pravila e sprejemnem izpitu v učiteljske šole, avtentični tolmačenji uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, razveljavitev navodila o poslovanju in dolžnostih sreskih sanitetnih referentov, olajšave tujim turistom za vnos filmskih aparatov, odločbo o oprostitvi zadrug od plačevanja taks, popravek o izrednem cestnem prispevku in razne druge objave.
Občni zbori
Grofa Thurnskcga jeklarna na Ravnah ima 30. junija ob 16.30 enajsti občni zbor, in sicer v pisarni dr. Leskovarja, Sodna ulica 16 v Mariboru.
IX. redni občni zbor ima Metalno akeijonarsko društvo v Ljubljani dne 30. junija ob 11. v svojih prostorih Masarykova 12. Na sporedu so tudi volitve.
Torek 21. junija. 11.00:	šolska
ura: Kresovanje — narodni običaji (Božo Račič) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Koncert radijskega orkestra — 18.40: Ljubljanski št. Jakob od Valvazorja do Plečnika (dr. Jože Rus) — 19.00: Napovedi, poročila
— 19.30: Napake pri vzgoji mladine — 19.50: Zabavni kotiček — 20.00: Plošče — 20.15: Radijski komorni zbor poje Ferjančičeve pesmi. Uvodno predavanje dr. Fr. Kimovec — 21-10* Ura, ccškc kl&“ virske glasbe (prof. Pavel šivic) — 22 00- Napovedi, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra.
Sreda 22. junija. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi __ 13.20: Koncert na wurliških orglah (plošče) — 14.00: Napovedi
— 18.00: Schubert: Nedokončana simfonija v h-molu (plošče) — 18.20: Mladinska ura:	Glasbeno oblikoslovje (dr. Anton Dolinar) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Slovenci v naši vojni mornarici na Jadranu (Viktor Pirnat) — 19.50: šahovski kotiček — 20.00: Plošče: Rich. Strauss: Vesele burke Tilla Eulenspiegla (simf. pesnitev) — 20.15: Rezervirano za prenos — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Salonski kvartet.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani