29   6tev.
Postnin?} plains v goiouini.
Celje, sobot» 12* marc« ?927.
Leo IX,
tzha|a
v   torck,   6«trtek   In
Stane mesečno  Din ~r —
za inozcmstvo Din Hi'-.
Posam«**» *te»ir,ko
Račun  po^tno-cckovnega
zavoda štev. 10.666.    ^'
|^^^^.                 ^ •         ^^^^H   ^^^lft    BB      ^^^^^B                 ^^^^H   ^^^^H   ^I^BI   ^^9B    E^BXd  l^^lH          H^^^H
¦^¦^^^.            v^-     ^^^H   '^^^^B   BB    ^^I^^B               ^^^H   ^^Ih   fl^BEl   fU^H ' i^^H '^^^H        ^^^^^H
^^^^^^^B^.                  r)     ^^    ^^^^R ^Rff      ^^^^^^H                ^^^^H   ^H^B  '"^^HIH   ffiBflK'   fl^^li^^^^V        \^^^^^^H
^^^^^^^H    ^^^^^^^h      ^^^^^^^H^^^^^^^^            *j r.            ^^^^^hI^hI^^^^^^Hb                 «flSQIHI^HiH^HHa^^        ^^S^hI^hI^HI^^^ ' 19^^^^^^^^^^^^^^^^^   * ^^^^^^^h^^^^^^^^^^^K
UredftHtwo
in.  upp^v 'iitvo :
Celje
Strosismayerjeva   ulica 1
pritličje.
Rokopisi   se   ne   vraeajo.
0^<acti  po tarifu.
Teieion int. stew t>3.   *
Prntestinimo.
MÜnolo sredo je prize; na mestni
magistral odlok novega vefikoga župa-
na maxibarskega,, s katerim se razpu-
šca abčimski svet v Gelju. Odlok je bil
ifcdan din« 7. t. m. Je zelo priprost in
kratek. Pove kratkio malo, da veJiki
žuipan razpuSca obeinski s=vot, ker —
ni zanožen za delo. Zajedno postavlja
koinisaija.
Znani   združeni   naisipixjiniki
Nemci^ klerikaler in radikali —• so do-
segli, dla se jie novi veFiiki žirpan mari-
borski itekaizal s posebniun  clelom.  i?el i
je im raÄpiiKlil naž obeinski svet, a ko- j
niisarLjat je poive.ril g. vladnenu; svct- j
niiku   srezkemu  poglavar.fu   .?osp.   dr.
Žužku.
Proti razpustu je aopustna jiri-
tožba tetkam 1 tedn.ov na ministr.stv>o
za not ran je zadevo Razpust ccljsko av-
tononiTite obciiLskc korpoiarije je prvi
važnejži uipravni ak^ s katerim so skli-
sa uvelijaMiti za biagor sloveiiskega
pi^biivalistva novi inaviborski \oliki žu-
pa.ii. Je pa ta korak povsein razuniljiv
in utenneljeoi z -oziiroan na dainasnji
kfero-raidikalnji režilm. KaiM. noti'anji
Jiiiniißlor M'aksiiinovic je moral nagra-
diti klerikallce za veliko uslu-go, ki >o
mu jo iizkaiZaJi pri glasovanju za ko-
rufpciijo, kL pri nas — ostane.
Samostojna demokra.t^ka .sliMüka.
in NaTod.no-s(K,"ijalna sfivrnka v (k'lju
sia skilJicaJe za i>etek, eine 11. inai'ca o))
o&müi zveöer v maJ« dvorano Celjxki1-
ga doima protestno zbor<ovanje prot.i
raepuistu obeinskega svota in ukinjo-
nju avion omije mesia.
Ni d.voina, (ki so vsi vo1U:m h\\k'~
g-d Nainodnega bloka udeleže prolestnc-
ga zboTtOA-arnja.. Treba je mum.reo poka--
zaiü. da smo proti iiikinjonju mcsine
avtouuomdje im da ohsojamo clolo
stramk. ki so se zna&lio sanio /.alo. da
Tazdro to, kar so ljiwUe ¦ naspga miš-
1 jenja narodSli.          „_____„_»_
Besurabski pakt.
NajVecjio senzaeijo je v torek na-
pravila y Drußtvu narodov uradna iz-
jaiva ttaliöamsikiega delegata Scialoie, da
je Italia'a ratificirala znani besärab.ski
pakt. Ta ]>akt je l>il sklenjen leta 1020.
med Anglijo, Francijo, Itali.io in Ja-
poiisko ter pi-iKnct.va Roinuniji juxest
Besarabije. Po^odba v-sebujo doltx-bo.
da A'istopi v veljavo se le, ko jo po<l|>isc-
jf) najima-nj  fri   cxl   iuiHMiovanili   ilržav.
i Doslej sta saino Ang-Tija im Fnmcija
! ratificii'ali to pogodbo, doe-iin se jp Tta-
lija tej naiitfiikaciji radi svojili odnosa.-
| jev s sovijetsko Ruisiijo doslcj izog'lmla..
|         Ralifikacijfi  te pogodbo s  strain
Italije se tolanaci v vseh treznih diplo-
matičaiih krog.iii tako, da jo Roüiun.ska
pr.i&la pod vpliiv idalijanske politiko, ki
i je marperjena v prvi vj'sü proti Jugo-
sUaviJQ,    ker    onemogoea    Jugoslavij.i
j raizšijrjenje.    italiöamslkega    politiČJiega
' vpliiva do Gärigrada. V •s'l'iizbt-ni izjari
1 Scialode se naglaša, da je vodilo Itali-
i 30 k temn koraku preprieanje, da Ita-
j liija le radi tega doslej ni  jati.ficirala
1 te pogodbe, ker je irpala. tla bo pri.slo
j med obema interesiTainima  državama
Rusijo in Romunijo do direktnega spo-
raaiiima„ kar bi tudi olajscilo in zJiolj-
šallo italitjanske odnošaje naprain <o\-
jietski Rußijii. "V izjavi se nadalje izroc-
j no naigJasa, da ItaJija s tem korakom
ni zavzela naprani Rusiji n.iJkpkega ne-
¦ prjgaznega stališča.
V rußki javnasti viada veliikansko
Ogowenje radi ratifiibicijo pogodlx1 0
atneksiji Besajiahitje s strani Italije. -
Sovijetekii tisk soglasno zahteva naj
1 sorv'jietska vlada najenerg.ienejse pro-
testira proti temu aktu. ki je nuperjen
izklj'Ui&io le proti sovjetski Rusiji. Li-
sti naiglaisajo, da ninia nolu-na oblaM
na «vetii pra-\ice razpolagati s terito-
rijem, ki že od nekdiaj in tudi še da.nes
i pri.pada Ruisijii. Splošno prevladujo
prepriičainje, da je ta rati<fikarijVi v ne-
potsrodni avezi s Chaimberlainevo pro-
tiirmsiko akeijo. Liisti poderta^/ajo, da bo
mogla Italijia *~o svojo politiko dratio
pla-čatk Romunijia se je s tem odkrito
prklružiila g,rško - bolgarsko-albanske-
mu bloku, ki je pod vodsfvom Ttalijc
ter je lorcj s tem einom pivkim'la vso
zve;;e /. Malo antanto.
'         Jihs.no  je,   da   tu/di   nntn   i»c   jijoi'o
J>iti vseeno kaj se ^odi  oikoii  na.s.  V.se J
kažeb da je za ono Ttafijo, k> bi na,s ra- !
da zadneila v železnem obi «mn. svet a 1
im gaspodslva lacna Angli'ja. Ona An-
li^ja. ki jej je Rusija najhn.;ša protiv-
nica.
Kaj poreko naši oblastr«"ki \ Bc-o-
grad'ii? Jim Se ni padla ivirena z ov\, \
da bi spregledali?!
Politika
p KRALJEVI PAR NA R0MÜN-
SKEM-. V sredo pozn.o ponoldnc sta
nenad.orna odlpotovaJa kraJj in kralji-
ca v »premsfvu adniirala Pj-ire j.noo-
gnito iiz Beoftrada v Buikarešto, .Na ko- ;
lodvor so ji.1 spremili mbiiistra Maksi-
lniovAi iki general  Milosavljevic,  ko-  |
; maindant miesta Beograda  in dvor.ska f
suiila, K.raJJevski jxir astane \   Buka- j
wšti nekoliko d'ni. Gov:ori se, da bosta ,
p-olem odpotovala \- Frajiciio. Ta ve^i ,
pa še ni potrjena. — Potovainje se je j
izvTŠiio cißto  nenadoma.     V   vladn Mi
. krogiib 9& trdr, da je odliod kra.lje\ ske- .
ga para privatne na rave in da je v zve- \
1 zi z bolezmiijo rninu.nskega kralja. Po- :
' poldne je bil na divoru minister r'«\ no- j
j tra,n,je stvari MaJLsimovič; pri toj pri- ;
. lilki je biJ podpifean mkaz. s kateriiii sq 1
kraJjevska oblast pixina«a za C*aks, dok- \
ler kraJb' biva v iino/^nnslvu. na  miaii- !
; stnski sivet.                                               '
|          p  ZUNANJE  M1N18TKS1V0  0 j
| BESARABIJI.  Najnovejsi  dtogodt'k  v j
!  zunanjie-p'Olitinnern  ]Doložajn   je  itali-
janisko pri/znanje  aneksije Bosarabijo
po Rounmniijii. Ta korak Italije sn>atra-
jo v poülticjiiih krogjh splošno za nov
izi>ad Italije proti  naisi kraljevini. ki
naj bi izoliiral Jugosla.vijo im motil do-
bre odnašajje v Mali a^ntanti. Zunanje j
jniniisti'istvo pa sma.tra itali'jauisko pri- |
i znanje kot popolnoina normalno stvar. |
• Priznamje je dejjstvo, ki nJikakor ne bo
, dadlo  povoda,  da  bi se  motilo  dobro .
| raznterje med elanicainl Male autante. j
| Naiglasa se tutii, da Mala anta.nta  ni j
1 bila lustvarjena z;Uo, da zagotovi Ro- ;
i muaiiji Besa.raibijio, ann.pak je biia usta- \
< niovljena v popolnoma driige svrbe. ki
imiajo še danes si\roj poanen.
j    _   _______         _____________________________________________
1   -
!  Oeljska kronika.
!          i! 40 ONI BO DEZ? Teli 40 ne-
i srečn.ill]   mureaiikov   se  je   vsefej   l>ati. ;
Letos  so  priflie.su   dež.   Po  narodnein (
pregrovoru  bomo  torej  irneli  šti-ridesel 1
dni dioževno \reme. Tod«a oepruv se i«a- i
ro&ihe goviorice ojy'ivaio na ifcJcikstva. po ;
katerili je sestavJijien tudi st ölet ni ko-
ledaT, vemidar upamo, da na,s pmnlad, '
ki prkle že čez 10 dni,, pozivi ¦/. (lc>]>r-o-
dejmim aolmoem.
c IZPREMEMBA NA POŠTi. —
Kakor porocajio je bil po polnih slnžbo-
nüi leti'h upakojen g. Autor. Mimik,
upravmdk celjiskega postmega urada. Na
njegovo mesto je imen0van tukajsnji
poštni uraditi-iik g. Andon Bcx;.
c IMENOVANJE. Pri sekeiji ka-
tastrske evidence v Gelju je bil irnonö-
van za geometra geometivski priprav-
nik g. Vilko Ppelovee.                            I
c ELEKTRIFIKAGIJA \ 0X0--
LICI. Med okoliško obciiiio in inestne
efektrao-n-o je, prislo do pogodbe za
gradnijo elektriejiega voda na lirib .sv.
Jožefa. Gradiiti se pritene od cerkve mi-
inx) Skalne klleti in bo zviezaai s trans-
formatorjiern na Bregoi, drugi pa se od-
cepi pri cerkvi im pojide niimo novih
his n;i |)iircelah (ii-a'dbene zadruge sko-
zi Zavodno proti niostu cez Voglajno.
c LJUDSK0 VSE,U(v:iLi&CE ^'
CELJU. V pondeljek je pnedaval gosp.
prof. di\ Roman Savnik 0 Jovanu Gvi.-
jdcu5 njeiga velieini im pome.nu. Orüsal
nam ga je ne le kot predstavnika do-
maiče geografsike vede, teinvet' tuxli kot
vzor moža narodnjaka, polLtiika v pi'vi
vTsti pa kot človeka v pravein pomenu
besede. Do GvirjiLceviJi catsov sni(^ bili
kaj boiMii na dobrih zemJjevidili 0 na-
ši <Urž<i.v.i. Halkansiki del so večinoma
prepisovali odi starili, pomajijkljivih
gnškiih kaa-t. Ko je prLsel mltuli Cvijit
z duruajeke geografske šole, je Kislovelo
njegiovo delo 0 Krastii. Vobee ae je
mnogo pečal s tem velezanfumivi-ni gor-
etvom, pregledo^ krašike janie. raz-
Členil balkainsko gorovje. Pež nli pa na
konju je prepotoval ves Balkan in
mnogo pfoaf 0 domačiih običajih, 0
raßtlimstvu, o zeonü'ji. Med vojno je ži-
vel kot betgiuiec na Frajwaskein jai
tanikaj je s vseučidiiSkega katedra go-
vioriJ 0 lju'bljeni domovi.nj. Po povrat-
ku je s podvojeno silo natlaijeval svoja
znanstvena raziskkovanja. Še-pred t re-
mi leti je potoval po Sloveniji in zlasti
prouoevaj Postojosko janio, Orknisko
jezero, Škocijansko jama Njegovo
znaaisivesliio delo »Oisnova fiizicne gra-
fige« še ni dotiiskano. Gviijice\ra velika
zasiruga je tudi uslanoviitev srbskega
geografskega društva. Njegov geograf-
ski inštiitut šteje med najboljse v Ev-
ropi. Z besedo in s pei'cssom so je boril
Cviij/ie za narodme pravice. Po svefovni
vojni je ninogo delal pri dodoeitvi mej
nia«e drzaw. Zelo se je tudi. zanhmil za
koroški plebkscit in na.tančno praučil
koroski naorod. Mnogi so se tnidili
spraviiti Gvijica na politinio pot. Toda
odkloiLil je polittično karijero in se raj^
žrtvoval znanosti, S pisanjem prejiino-
gili zaraoißtvenih kndig je ]"eše\al kul-
turna ^ra&anja. Saj se je drža! geslia.'
da bo zmagal tisti, kdor bo višji. v kuJ-
turi. — Posliiisalei simo z iia.peto po-
zornostjo sledili temu zanimivtMiiu
preda:\ianjiu. Raane skioptiene sliko so
še oživiljale govorjmo beßedo, ?ako da
smio ijneli res lep užUek. Gospotl pred-
J. $.:
Potne srage.
(Pustna zgodba..-
V prioazni hišici ljiiibljaJiskeg;i
pred'Hiestja sta stanovaJi dve osebi raz-
ličn/ega spola. Obe sta be nositfi iwi hrb-
tu piiecejšnije steviäo let. Gos"pod Janez.
kakor .so ga klitoali saljivi Ljubljanca-
ni, je bil doma tain nekje okoli Kra-
nja. Izšolai se je v LjiuiMjani it. je po-
stal uii-adniik na davkaxijii Spoinnil^ se
je besed Stvarnika, ki je rekel: -»Clo-
veku ni dobro sajnejnu biiü«. Janez si
je poißkal dxužk;o. Billa je lepa in bo-
gata. Nekaji časa sta živela v mini in
blagostainju, da ju je mai'silkak zakon-
ßki par zBiviiidal. »Za solncein pride
<iež«, so bltebetale stare mainke, ki so
dobro poziiale razinere v zakonu.
Neiko jiuiro je bilo usadmo za na-
šega Janjeaa. Sprf se je z zenieo ]?og
sam v€di zaicaj. Ženiica, ne bodi lena,
• je pobrala sila im kopita in* se preselila
le ljiul)i mamici'..              •¦.,..
JanfiZ Je nekolidco m-esecev saine-
val: žailcKten in potrt. Sklenil je že, da
fre po g-oi-o4)ico tja v Šiško, kamor mil«
je bd'la uölas a smm g?t je bikx, da bi s* i
tako pondžal »Saj nisi saana na sve3^1
tu«, si j« rekel in je zaoef kakati drugo.'«I
NaM jo je hitro, B^a J« njiegovih h>tM
tnaähna, pridina in zelo varčna gospo- *i
^ifliija. Geik>-«mo poro^iti se nista mo- |
gia, ker je še ona-v-Si^r živefe: a loi
Živela sta v prioaÄiii predmestni .
liiiedci dolgo let. Radodarna štorklja ji-
ma je priaiesla z Itjuubljanskega   liar ja '
malega.
Zgodilo se je pa, da je umrla pra-
va Janezova aena. In, da bi zavezal j
klepetavim   in   obrekJjdvitm   Ljubljan-
čainikain dolge jezike je sklenil storiti
nekaj vainega.
Orna noc je  zaprbutala  s  pro-
sti-aoiiimi kriü im se je polagonia dvig-
nida v zračne viöavc. Na oby.orju se je
zacelo svetlikati.    Tam na vzhodu je
nebo knuvelo in je požiljaio prve ju- '
tranje porjube živeci zvezdi, zemlji. — !
lliöebus, bog soLnoa,, sedet- na zlatein '
yozu, je pnigna] iz sinjega morja svoje
iskre konjiöe.  Sveže polefeno jutro je
pregnalo arno n,oč m je prebudilo /a-
spaiio LjiU'bljajio.
ßlovenske Atene so na niah ožive-
fe. S kmetov so prinasale brhke ženice !
mleko, sadeže in dxu&0 na trg. Pobožne !
dekJe so se vracaLo od zg>odnjih j^ra- '
! niili inaä damov. Iz wonikov ljiibljon- ¦
f afciih.castitlöiviti cerkya «e jie razlegafd1
i pryetno pötrkavan'je ki zyoai'en'j^1 ;;:
<vSprevodniiki cestne* zefl-öÄnicfe' s^- sf;: zat-
U:ž#ieli ogtedaü raeAto in *ö poghail že-
1 Jean«.'kaapäke v mtetniöxsticöf:   ''•¦¦"''r
I.   ~.                                        •..        •¦)•¦   ¦   f"f>'v's '"•'•'.•"'   '.w
r>ij|i;'vVeJ^häi. xv()n stolne ce,rk,v.e-je
rrtäM pofcbžne vettiikc ppd sj-o.je!Okri-
j'lje,    Prt Velikem  citarju bvbljaji&ke
statnioe je mxmral diuhovödk latinske
I mditve. S kora so se razleigaJi zdaj or- ]
jaški glasm'i pevcev, zdaj meüki  toni
piscali.
Tain pri stranskein oltarju pa je
klečalia priletna ženska oseba; roke je
idela sklenjene in njen pogkrd je bil
ohrnjen proti kipu Brezniaidežne. Po-
leg ženice je stala košara, kakršno ra-
bijo navadno gospodinje, da prine.sejio
B trga razliicnüi zivil, v koaari bi skr-
ben opazovalec pač inogel najti ix»ter-
süHJ, zelenjavo in nekoliko okrogl'i/h
kromipitrjev in bi sklepal, da je lastnica
te kosare že nakupifa vse potrebno za
i dajiašaijio kosido.
I         In poleg klečeče ženice je vstal nio-
1 aki, precej veeji od nje. Njegov obraz
je ka^al natiunjo nezad.ovoljiio.st. Mo-
lil nii, kakor si mogel razbrati iz obra-
za. Presmi«ljeA'ail je zalostno uswio svo-
jfliga žiivljenja.
Buj-no lirumenje orgely je mtihni-
1 ho. Venniki so zapußtili  hram  lx)žj.i.
j Pri  glavnean  ohaa*jn  je  pozypnilo  in
1 niaüa dva znanca prixjapljaiJi lei^ö (ja..
j Vsekaikor bolg urna pa je b|Ji\ »enica», j
1 ki se je postavila na levl .stnwi &Wr- '!
nega nLoža. Iz zakristije ,sta pribitela j
cenko\niik in strežniik..tef. s^a ^iPOMa^vjj
| via za njirna. Gerkovnii..j^ gle^aivjfft*ij
d-crv'edno žeaiima. Di'zal"s§ je; HJave^o
in na oeliu so mm stale 'potne st age.
öindfiwi nevsssta je dala ckihfATiik« dra; '
pnstana.. Ta j« vzelifv i^olke knjigo ~\$['
bnaJ,   zdaj   latinöio,   tffei slovensko. (
Nato je -\Tpnaseval in ženiai in nevesta
[ fite mu od^onrarJAla. Žaiosttto je oäiner-
vala ]k> cerkvi besedica »da«. Duliov-
nik je napravil krie, vrail prstane in
Janez je bil ozenjen.
Ko sta niOVioporoceaica prisia pri
glavnih viratili iz cerkve ju sreca zna-
nec iz piiedmeistja: »Casliitam, gospod
Janez«. ])ravi smehljaje.
»Proöim Vas, niikar! l'j'ezgaaiko
bo kuhala danes«, odgovori jezno Ja-
nez in odhiti.
Geogr^fski vestnik.
Geografskl   vestnik.   Časopis   za
Keografijo   in   sorodne   vede.   L. 1926.
Geografsko drüStvo v Ljubljani je plod
slnvenske   univerze   in   zbira  v svojih
vrstah odliČne. strokovno visokostoječe
ni'ade znanstvene delavce.   Pred nami
leži 5t. 2/3 «Geografskega vestnika» za
l. 1926. z bogato vsebino in aktuelnimi
i-iftčpravami.   Izmed   tth   omenjamo  na
prvem mestu Studijo prof. Fran ja Baša
o   Mariboru,   (historično — geografski
l rajevoj)   njeg;»   snovanju in naraSčanju
r vefeom   zadrtüh   stoletij.   Razpravo   bo
j. ivsak 'kulturni   iri   narodni   delavec   s
I piidoro-čltAl ter 4>beta posebej §e II. del
( 7.xttimt.\Ee ^i^bdaltke   o   tem   največjetn
mfrstt»' na   s^Vfrni meji.   Drugi članek
prina^a. zaključn» del meteoroJoŠke raz-
' ¦ p r4v<•.¦, .:.prof.< /j;lv6   Rubiča   *Padaline   u
S^litu».; V rjajduljevanju razpnv ome-
rijamö dr. Jc$e ßusa historijsko — geo-
' grafske  irticc  «Triglav» — I. Triglav
' pred Valva9orjeni in II. Oora Krm« —
„Stran \
. v n V \    DP R A«
5'p"    29
sednik se je zaihvalil v prav toplih be--
sediah g. profösorjiu za njegovo veliiko
požrtvovarnost.                                       ¦
c  MESTNO   GLEDALI8ČE.   Pri- |
hodnji torek bo gostovala v Gelju Ijub-
ijaniska drama s komedi-jariLa  »Stalmi
gast« im »Boubauji'ociie«. Med drugim
nastopita ga. Nabl'ocka in g. Levar.      [
c  PODPORA  ZA  BREZPOSEL-
NE. Borza deLa v Geftu ra.zglaša slede-
J6e: Miniistrstvo za sociijalno politiko je
nakazalo veliikemu. zupauii maxiborske
oblasti  15.000 Din za  pod pore,  ki  se
imajo razdoliti sporazu'nino z maribor-
sko in ceiljsko Borzo dela med brezpo- j
seine delavce v niariibarski oblasti. — ¦
Podpora  se  mora  naklaniti  le  on.im
brezposeln inn delavceir   ki vso kot taki
priglaiseni  majmanj  10 dni  pri  Bor/.i |
dela.    PrasitDec mora spiisa.ti p rasn jo.
naslovljeino na velikega župania marih
borske obla/sti, v kateri  navede svoj«3 ,
dmiimske raizmere, cas brezposelnosti j
in sploh vse, kar otežuje njegov obstoj '
in ga opravičuje do izredne eiiki'atne
podpoxe. Prošnje mora potrditi župan- ¦
stvx), v predmetu druiiniskih elanov pa .
župni urad. Omen jene pod pore so mo- .
rajw izplaoati do due 1. aprila 1927.
c POZOR, DELAVCI IN DELAV-
KE! Osebe, ki se želijo naseliti v Fran-
eiji, da bi tarn LzvTŠevale ročno delo,
morajo iimeti zdravnisko spriičevaio. da
so bile cepljene proti kozam najdalje
pred petimi leti, da ne nosijo v sebi no-
benrh kali nalezl'jivih bolezni, d« so
zdrave na umu ter da so sipoisobne za
delo, katero mislijo iizvrševati v Fran-
ciji. Konzularni zdiraivnik franc oske
republiike v Ljubljani je gosp. dr. Mi-
mar; lie njegova spričevala so veljav.na.
Brez potrdila dr. Minafa (KongresnL
trg) se omenjetnhn Oisebam ne liodo '¦/.-
stavljalli konzularni vizumi.
c SOCIALNO DELO. Prosem smo,
da objavimo: Sodriig Le-skovsek je skli- |
cad" za preteklo nedeljo v kavarno Ceu- j
tral javen shod, na katereir  je  hotel i
svojiim 21 volilcem poročati o politični j
situaciji in o delovanju delavske zbor-
ndoe. Ob 9. uri n>i bUo še nikogar, ob
pol 10.  uri  pa se je nahralo pri cni
okrogli mizi pet oseb. L-   Leskovšok jo
pa cakal z otvoriitvijo shod a, st-tajoc se
po lokalu gor in dol.   z. aktovko  pod j
pazduho. Ko je nato pr.ski večja sku- j
pina Koreniovili socijalistov se jo h> I'e j
ojunačil slavnostni govorni-k, ter zac-el ,
udjrihati po obstoječiii socijalnili  na- j
pravaih od spoilaj do zgoraj, to pa n<aj-
bolj radi borze dela v Celju, kjer se mu
ni poereciilo, da bi  bill zasedel  službo
uradnika, da bi bil se tu u.^anja! >\o'}o |
demaigoßko  strankaxsko  po!;tika.   Od- i
gavoril miu je mato Korenovec sodrug
Bölim, nakar je slavnostnemu govor-
niku zmainikalo argionentov. da je za- ;
ključil shod. Hujšega pa ni bilo.            j
c SESTANEK DRŽ. NAMEŠČEN- ,
GEV IN UPOKOJENCEV.    Drustvo j
------.—.—_                 ____ ^
VaWasorjev   Triglav   —   s   sliko   prof   (
Ravnika     «Triglav    izpod    Škrlatice». •
Znani alpinist dr. Tuma priobčuje raz   j
pravo   o   pomenu   imen  krnica in po   j
lica, ki so v Alpah tako značdni imen i. j
Nadaljnja   razprava:   Maiijan   Salopek  |
«O   razvoju   trijasa   na otoku Visu» /. j
2 tabelama. Iz podrobne vsebine omc
njamo   «lz   Solske   geografije»,   «Oe*1
grafsKe   novice»   in   «Književnost»,   I«'
so v ponos uredništvu revije, koja n-- j
bi   smela   manikati   v nobeni  knjižnic: l
in v nobeni slovenski kulturni Hist.
V tej zvezi ne bo nezanimivo sta-
tistiČno ugotoviti, kako slovenska jav-
nost z naročevanjern podpira to od
lično revijo. Naročmkov v državi je
400, med njimi dobra polovica državnih
uradnjkov (od teh 112 profesoriev in
le 16 učiteljev. Po bivališču živi 82°/o
tuzemskih naročnikov v Sloveniji, od
teh 156 v Lubljani, 37 v Celju in le
2Q v Mariboru, ostal h 77 odpade nn
druge kraie. Med ostalimi pokrajinanr
naše države je Srbija s 37, Dalmacij«
s 27 naročniki ter Hrvatska z le 14
naročniki, od katerih jih ima Zagreb
celih 9 ! In vendar Hrvati nimajo ni-
kake geografske revije, pač pa pridno
sodelujejo v našem «Oeografskem vest
niku», ki prina^a njihove razprave. Po
številu prebivalstva ima Celie relativno
največ naročnikov. V ino^.emstvo grt
nad 100 izvodov.
«Geografski   vestnik»   stane letno
Din 50'—. Njegovi uredniki so: dr. Bo
hinec   (Ljubljana),   dr. Savnik   (Celje).
dr. Rubič (Split).                             —k.
državuiili liamoščeiicov in u|)okojenci.'V
priTetli v nedeljio, dne 13. t. m. ob pol |
11. uri v lnali dvorajii Na.rodnog'a do- !
ma v Geljiu iinformativni se.sUip.ck. Po- !
rowal bo  prodsednik  in  obenhin  clan
Zveze dTŽavniih nameočencev za Slove-
nijjO v LjuMljani g. prof. Slavko Raič
o gibanj'u in  delovanju v  u.radniških
druistvih.   Sestanek  je  vaien,   zato  je
dol'znost vsakega držaivnega nani(?ščen-
ca in upukojeaioa, ki se koUčkaj bj'iga
za sitaiiov.s.ke zadeve, da se ;stega ude-
leži.
c ESPERANTO. Ker so jo m ,ial
zacetek esperantskega tečaja v.si'cd raz-
niih ovir preloziiti do apnla, sprejema
celjiski esperantski klub se nadaljuje
prijave novih udelezencev. — Prij ive
sprejioniia knjigarna Goričar &¦ Lcskov-
sek, Kralja Petra cesta, Celje.              |
c REZERVNI OFIGIRJl SE ¦
OPOZARJAJO, da se bo vršil v pon- j
deljiek, dnie 21. marca 1927, ob 20 uri i
v balkanski dvorani »Kazinc« ^¦ Ljub- '
ljaini, Komgresni trg štev. L (1. nacl-
stropje) itzreden zbor lj:uDlja:i?keqn '
pododbora Udriiienja rezervnih ofi- :
ciirjev.
Samostülna demokratska
stranka in Narodna sijalistična
siranka v Celju
priredita   v   p^tek   dne   11.  marca   o*i  i
8. uri zvečer v mah dvorani Celjske^u
do ma
protest™ zbor
proti razpustu občmskega odbora celj
skega in ukinjenju mestne avtonomije.
Somišljtniki,  pridite pblno-
številno!
c HRVAŠKI PLÄNINC1 V *GE-
LJU. Hrvatsko turijitlcuio društ\u
»Sljeane« pniiredi v nedeltjo iizlet iv\,
ToJsti vrh in h Celjski koči. V soboto
zvecer se bodo lurvatski kletniki od-
zv.ai.li. povaibidu podruani.ee JSIov. plan,
dru'stva v Gelju. ter so uidelozijio zabave
v ColjLskivm doinu.
c DIJAŠKA AKADEMIJA. Po-
druižnioa FerijalneKa Saveza na rimlni
giimniiizijii priiWKli due 2. a;pa-Lla akade-
miij>o v Meistoem gledaLižcn. Odbor
pras'i, da druga društva na la dan po
nioznosti ire bi prirejaJa nikakih \(:l;-
jdih prireditev.
c BLAGOR USMILJENiM. Uozi«-
lija Mirnik, posestnica v Irnovfjah, jo
šla v li'edelj'o proti veooru po svojega
moža v Bukovžlak. Nesrecn>ca jo bila
božj&stna. Ko je prisla v bližino hiše
Nikolaija Ferjanca na koncu Trnovelj
ji je postaJo nieniaxloma slal>o. Uniak-
nila se je zato v Ferjančevd hiiso, kjer
so jo potem polioziili na dvomču na ti'a.
Tarn je ležala stara in bol'ehna revica
na dežjiu veo noč brez pomoči. N;ii5o
se ni zmenil zanjo. Šele v .iu.tr^ so jo
prenesli v hlev — že mrtvo. Njon mož
in sin sta takoj, ko sta bila obveščena
o dogodku, prepeljala revo doir.ov in
poiklicala zdraivniika iz Gelja, ki pn. je
ugotovil samio smrt. Revica je urnrla
baje, ker je v božja.stnem napadu leŽa-
la vso noč brez pornoci na dozju.
c NAJDENO. Našla se je siva
daimska torbica po pixxiavianju dme 7.
t. m. na Ljudskem vseucitLstiu v me-
äcainski soli. Döbi se pri slug; desko
Hieščanske sole.
c  PRODAJA  GVETLiC.   Vrtn.ir-
: st\io Olepševalnega  in tuj.sko-promet-
i neiga druištva bo prieelo v  pri hod v. jih
, dneh   na   trgu   na,   stojnici   prodajati
; cvetoče rože v loiičkili (acale-je., primu-
I le,   smarniice,   cinerariije,   hijacinte in
druige) po zelo zmemih konkurenčnih
cenah..    Na razpolago ima tudi vecjo
mnoiino asparagusa, begonij, filodon-
dronov itd. Občinstvo si navedeno tudi
| laliko ogleda v raßtlünjiaku. za grofijo,
kjer se spreiemajo že sed<ij nai'ocila za
! rajsitline in cvetfiice za poznej^o okrasi-
tev  oken  in  balk on ov,  ter  mou-bitn-a
narociila za šopke in ven<:e.
c PLANINSKI SEJM se bo vrši*
v soboto, dne 12. inarca v v,seh prosto-
! nih Geljskega doma. Zacelek ob"osmih
'  zvecer.     Priroditve smo  vaieni  z'e   iz
prejsnjiili let in smo luverjeni, da nam
¦  bodo  masi  planinci  tadi  letos  nudil'fl
prav prijeten vočer. Spored je pester
| iin bo zadovoljil vsakogar; obsega pa:
; godbq,  petje,  pies,  priizore  s   pl-inin-
skega   živlijieuja.   izbi.ro treJi  n.ajlr^psih
pJaniink, sejjn wi se niaivikalero no-
vost. Prijateilji pl'anin iai neprii-viljeiu'
zaibave pridite vsi in podprite planin-
siko podruznk'o, da ji bo mogoa; )>o-
praviti poskodbe v Zg. 8av. d.olini. ka-
tere je ])ovzrocila kukska novedenj.
Najboljša med najboljšimi je
INDIAN
stain i    .lnornba  !
Kino.
MESTNT KINO. Petek 11. uvar.n:
»Črni petek« (»Polom sretovne ban-
fce«). Veli'castna draana v 7 dejanjih
po znamenitem povojnem romann Hu-
gona Beltauerjja. — »Sobola 12.. ncdo-
lja 13. in pondieljek 14. marc<r »Tiije
ohrazi proti ¦nzhodn«. Sedeni monu-
mentčilnih dejanj o grozotah svetovne
vojiine. V gli&vni vlogi Jetla Gomlal. —
BivŠL nemiški cesar Yiljetit in niiii'SM..'
Hindenbury v fi.lnni.
KINO GABERJE. Petek 11* so-
bota 12., nedelja 13. i>n pondeljek 14.
marcii: »Beg-na trojkU. OdliOen rusk:
velefilm v 7 djeji. V glavaiih vlogan Vla-
dimir Gaidar ov im Marcele Albaul.
„EdiiHst"
Izobraževalno društvo napr mladine
e DRAMATIČNI ODSEK. Pozi-
vam vise clane d'raiiLaiticnega o^seka,
da se zameisljiivo udieležijo sole due 12.
t. m. ob osmiili zvečer v Mestnem gle-
dališou. Solo bo vodiM g. Pfeis-er. —
Upam, da bod'O vsi člani od^eka vztra-
ja,l)i na začrtani poti in pridobili .se no-
vih tovarišev. Zavedati se nioramo, da
bomo doseigli svoj cilj le z vztrajjiian
in sinotrenkn delom. Bratje in- sostir.
na svidenje dames v nwstneni gi'eda-
lišču. — Nai'elnik.
Sport.
s Pomladanske nogemetne tekme
celjskega okrožja. 1. Spored prven
stvenega tekmovanja : 20. marca :
Atletik SK : SK Šoštanj, 10. . prüa :
SK Celje : SK ŠoStanj, 18. apnla :
Atletik SK : SK Cel|e ; vse tri tekm«
se bodo vršile v Celju. 1. maja: se-
mifinale med prvakoma celj^kega in
mariborskega okrožja v Ma.-iDoit'. —•
2. Spored pokalnega tekmovanja : 25.
rnarca : Atletik SK : SK Celje, 3. apnl - :
semifmale med prvakoma celjskega in
manborskega okrož|a v Celju. Med-
klubski  odbor LNP v Celju.
Sirom domovine,
Š DR. VILK0 BALTIC, hi vši veli-
¦ ki župan ij-uibljaiLske oblaÄÜ je imeno-
j van za veliikega župana v Užicah v Sr-
biji.  Užiička  obküsft  spada  med yveje
srksike oblasti in je po obse-gu pribliz-
no enaka ljiubljtmski oblaBti, prebiival-
stva pa ima aoveda. preoej iiia.nj.
š IZ RUDN1XA V MtiZlt'l. 1 n
avinoenein nidmiku v Mežici je bil
LmenovaJi za obratovodjo jamskoga
obrata g. inc. AvguM Gogala. To je nr-
vi Slovenec, ki je s svojo strokovno
usposobijöiiostjo diosegel pri torn aji-
gleakem veLepodjetjiu tako mesto.
Š NAPRE1>OVANJE. V tretjo
skiLpi,no J. katieigoriije jtf poniaknien
nacelnik nii nistpstw pravde dr. Josip
Kavičiič, rojiaJt iz St. Jirrja ob juž. žel.
ö IZ JUSTICNE 8LUŽBE. Raz-
pisa;nii) sta sLužbeni niest I sod-niega
prodstojniika pri okrajtwrn spdlsi'u v
Sevnici in pri okraj'nem sodišču v Lju-
tomeru.
Š ZAGONETEN UMOR.. Ob zelez-
niäbi progi Stara cerkev-Kofevie so
našli razmesarjeno mosko trupio'. V
mrtvecu so spozntili Otoria KautskoöjA
iz Mlake. Imiel je raizbito lobanjo. iz
I katere so silili mozgani, trupi'o pa je
Lezal'ö v mlaki krvi. Kdo je izvršil alo-
cin nad komaj 18-letn!ni mladenicem,
ae n i zamn.o.                                  " v
š 100 LET STARA  LJCBL.lAN
CANKA. V sredo je izdihnila y Ljub-
ljani svojo dušo naj\stareji&i ljulM'jan-
ska mioščanka in iiajstarejaa Ljubljan-
eanka vobce. To je dne 2. maja  1^27
rojeiia goispa Hedvika Fiaiz, vdova po
znaneni nekdanjem ranocelniku gosj.).
FraiuoiL Ks. Finzu. ki je umrl že prcd
20. leti. Gospa Fi:nz je billa do za,dn,iie-
ga sveža in čiJJa ter je ka.j rada pripo-
vedovala o starih oasih, o stai'i Ljub-
ljani in .stariih ljudeh.
š NAGLA SMUT NA POTOVA-
NJU. V sredo je na povratku ? Ptuja.
izstopil v St. Jm-ju oJ) j. ž. trgovec s
pinaMci Franc Luikan iz Trzina in je
lLameraval preiiočiti v nieiki tukaj.sn.ji
ffostilni, kjer je ostajal na kupeij-
skili potili. Pri večerji je kaizal goston»
neke cMeti'ice. ki naj bi ga ozdravile
dolgotrajiiie boleznii. Naenkrat ^e j(.
prijel za glavo in zacel tožiti kivko gn
bolii, v par tranotkih nato pa je ŽC klo-
niit in bil je mrtev.
š SMRT VSLED STEKL1NK. —
Koncem meseca januarja je pri ^v.
Barbairi v Slovenskih gorkiah domu-iri
pes uigriznil nekega tamkajvšnjega po-
sestnika. Nikdo ni slutM, da je bil pes
stekel, da<sii je mgrizel tudi enega konja
in vola in pomeje poffhiiif. Te dni pa
so se na gospodai-ju pojavil-i znaki
stekliaue. Umrl je v gramMi mukah. ¦--
Konja in vafca so uibild.
š 0LAJŠAVE ZA SPLAVARJE.
Prometno ministi-stvo je dovolilo do-
mov se vročajočini spla-vairjeni polovir-
luo vožnjio na železnici. Splavarji, ki m>
s splaivi priispeli do ciljia, irnajo pravi--
co na povratku domov do polovienp
vožnje v III. ra.zredu, toda samo za
vožnjio naid 50 km. Spla.varj,i) si morajo
preskrbeti pri postaji, ki je najhi'izja
njiilliovenuu bivaliišcu, posebne legit inn;i-
cijei, ki ^ieljajio p« 1 D'iu»
Š ZLOBNI POŽIGALC1. V p(,n-
cüeljek po polnoči je slišal po>:i>sLiiik
Karol Grašič v Spod. Hot-ah pri Ma-
riboru, da mocno stoka ži.vina \ lilic-
yu. Ko gre pogledat v hlev, zupazi. -!a
je hlev polm dima in da gori slama, Z
najivečjo težavo sta z ženo pogasila
ogenj, nuanjikalo je le se iwkotiko tre-
nutkov iin zaicelia bi bila goreti s pol-
nim pJaimeiiiom streha in nastaJ bi iio-
žar, ki bi innicil tudi ^osedna poslopja.
Žiiviime niiso mogli resit', pet gki.v so
nitarali zaklati. Kdo je zanetil ogenj, še
xü ]>ojaLS.njeiiiO.
g ZOPET IJBOJ.  Dne «.  irmrua .si'
je vraOal nakupovalec perutnim' Jaiii'z,
Ploj iz Sed'c pri Sv. Rupertu v Slov.
goricah s svoj,o ženo in sinom rxl kup-
ciije proti domu. Na povratku pa je
dxazil v pitjanosti fante, ki so va.«ov*"ili'.
Iz zbadanja je nastal prepir in iz tega
se je razvil pretep. Fantje so se zaigna-
Li v Ploja in ga zaeeli lomastiti s koli,
in siicer s taiko silo, da ]¦:• obležal mr-
tev na Lieu mesta.
rš ZNIŽANJE VOZNINE NA ŽK-
LEZiNIGAH.   V  prcwnietn/p.m  miin'Utr-
stvu je dovrserLa nova tairifa za o«eben
promiet  na žotaiihiah. Tarif«i  predvi-
dieva  znatno znlžnnje  oen  v  asebnoni
proanetu, zlaMi za I. in II. nazrei, da
bi se tako  povečala Tentabiliteta' teh
1 dvtfh raizrcdov. ker je bil prewnot do>Iej
! \n I. im II. raxredu radd previsokih cen
vs'twfcozi pavsiK-on.
Go$podarstvo.
K Konferenca slovensklh hme-
Ijarjev. V nedelio se ie v kmetijskem
ministrstvu vrSila konferenca zastopni-
kov slovens'<ega hmeljarstva. Konfe-
renci so prisostvovali tudi nekateri
noslanci. Od intere^entov so pri§li iz
Žalca Vinko Vabič, Fran Roblek, Vilko
Senica, Ivan Marolt. Josip Tiršck s
Polzele in kakor čitamo v «Slovencu»
dr. Oodnič iz Celja. Na tej konferenci
se je razpravljalo o zaSčiti domačega
hmeliar^va in o korakih, ki jih je treba
v to svrho storili.
I         g Ljubjan kl velesejm — uradno
1 priznana   r»?:stava   Minister  trgovine
V soboto 12. marca 1927 ob 8. uri /.acer vsi na PLANINSKI SEJM v Celjski dom!
Štev. 29.
»NOVA   DÜBA«
Strap 3.
Celjska posojilnica d. d.
v Celju
Stanje hranilnih vlog nad
I                     Din 65,000.000'-.
Stanje glavnice in rezeru nad
Din   4,000.000'-.
Sprejema hranilne vloge.
Izvrsuje vse denarne, kreditne
in posojijne posle. — Kupuje
in prodaja devize in valute.
V   lastni   palači   Narodni  dorn
Podružnici:  Maribor,   Šoštanj
in industrije je priznal VII. Ljubljanski
vzorčni velesejem od 2 do 11. julija
in II. Pokrajinsko razstavo od 10. do
19. septembra kot uradno priznani
izložbi. Zato imajo predmeti, lazstavijeni
na teh razstavah pravico uživanja
prvenštva v smislu §§ 90, 107 in 113
zakona o zaščiti indiistrijske svojine.
K Naši denarni zavodi. Po sta-
tistiki trgovinskega ministrstva je bilo
v Jugoslaviji koncem leta 1925 666
bank in denarmh zavodov, od katerih
je preciložilo bilance za predlan^ko leto
639. Kredit pri Narodni banki je imelo
327 denarnih zavodov. Povodom revi-
zije krcditov pošlje Narodna banka
vsako leto denarnim zavodom posebne
pole, da ji od^ovore, kakšne obresti
zahtevajo od poso|il, ki jih daiejo svojim
klijentom. Predlanskim je poslalo Na-
rodni banki odgovor na tozadevno
vprašanje 223 zavodov. lz teh odjio
vorov je razvidno, da zahteva 12 de-
narmh zavodov maksimalno 16 odstot
kov obresti, 68 zavodov 18 ods\, 47
zavodov 20 odst, 6 zavodov 21 odst.,
20 zavodov 22 od^t., 27 pa 24 odst.
Povprečna obrestna mera znaSa v Slo-
veniji 10 do 14 odstotkov, v ZagrebSki
oblasti 15 do 16, v Beogradu, Subotici
in Splitu na 16 do   l7 odstotkov.
Ljudska prosveta.
I Odlikovanje skladatelja p. Hu-
goUna Sattntrja. PapeSka viSja cer-
kvena glasbena sola v Rirrui je odli-
kovala skladatelja najnovejše slovenske
opere «Tajde» s častno oiplomo- Di-
ploma je te dni došla in jo je skla-
datelju svečano izročil provincijal p.
dr. Regelat Čebulj. P. Husolin )e prvi
Slovenec, ki je postal diplomiran clan
tega najviSjega kolegija za cerkveno
glasbo
I Siovenski skladatelji na itall-
janskem koncertnem sporedu. So
ci<?ta Jacopo Tomadini» v Čedadu je
pnredila pred kratkim koncerr, na ka-
terem so bill — morda prvič v Italiji
zastopani Slovenci z dvema točka-
ma. Zbor je izvajal P. H. Saitnerja sklad-
bo «V petju ogla^imo» in Komelovo
kompozicijo «Bratje smo». Pevovodja
imenovanega društva je A. Cozzarolo
je tudi sam skladatelj in redno obis-
kuje jlovenske koncertne prireditve v
Gorci.
} Mllijon   za   beograjskl   muzej.
Mihajlo Pupin, profesor na Colum
bia University v Newyorku, srbski roiak,
je polonil milijon dmarjev beograjske-
mu narodnemu muzeju. L denarjem se
mora ustanoviti «Fond Mihajla Pnpina»
za   publioranje    neobjavljen^h    zgodo
vinskih   spisov,    ki   ga   bo   upravljal
beograjski muzej.
I Ivan Cankar v angleščinl.   An
gleški   publicist   Jobson   prevaja   Can-
karievo   «HiSo   Marije   Pomočnice»    v
angleščino.   Knjiga,   za   katero   napiše
Oblebe
moderne dam-
ske, moške in
'¦. otroške, bluze,
krila in plašče,
\ lastne izdelkein
1 dunajske mo-
delt-, nacalje
: kloi uke, pcrilo,
-. nogavice, kra-
j vatt in vsemod-
ne in galante-
njske predmete
kupite po naj-
nižji ceni in v
velikanski fzbiri samo v veletrgovini
R. STERMECKI, Celje. Oglejte si i2-
!o2be in zalogo, da se na lastne o<M
prepričate. Zbirajte listke za nagrado!
a
piedgovor naš učeni roj^k Janko Laviin. |
izide   pri ,!nekem  uglednem  an^leškem  I
¦zalo.-'niStvu,   ki je pripravljeno založiti  '
tudi druga Cankarjeva   dela,   če se ta
prevod posreči  in obnese.
Reklamne objave.
r Revmatizem (zahvalna izjava).
Veleučenemu gospodu dr T. Rahlejevu,
Beograd, Kosovska 43. ObvešČam Vas,
da je moja kčerka takoj, čim smo jo
zaČeli zdraviti z Vašim zdravilom, ču-
tila mnogo manj trganja v udih. Zato
sern priporočila Vaše cenjeno zdravilo
Radio Balsamika tudi drugim, ki bo-
lehajo za revmatizmom v kosteh. Moja
hčerka je dva cela meseca ležala ne-
premično v postelji, toda danes je, po
uporabi prve steklenice Vašega lekg,
vstala, za kar se imam zahvaliti edino
Bogu in Vam. ZahvaljujoČ se beležim
spoštovanjem Aton Zoretic, Jelenje,
28. I. 1924. — V teh petih letih, odkar
se prodaja, je dobil naš lek proti rev-
matizmu Radio Balsamika mnogošte-
vilna priznanja zdravnižkih autoriter,
ki se o njem izražajo najpovoljneje,
kakor tudi neštevilne zahvalne izjave
ozdravljenih pacijentov, ki jih vsak dan
dobivamo. Z dobrim glasom in uva
ževanjem, ki si jih je naš lek Radio
Balsamika pridobt!, so se izvestni
ljudje okoristili in pojavila so se v
zadnjem času zuravila podobna na-
Semu. Zato opozarjatno cenj obČmstvo
da ne zamenjuje reh zdravil z naSim
Radio Balsamika. — Lek Radio Bal-
sainika izdeluje. prodaia in razpoSilja
po povzetju laboratorij Radio Balsa-
mika dr. 1 Rahlejeva, Beograd, Kosov-
ska 43.
Oglašuif e!
Pip!
Zdravnik za pljučne bo-
lezni dr. Karol Pečnik
sprejema in ozdravlja
bo'ne na pijučih v svojem
zavodu (Anstalt) za pljučne bolezni
na gori Junina, občina Sečevo, pošta
Rogaška Slatina.   V gozd!   Na goto!
Prostovoljiifl prodojo
se vrSi od pondeljka dne 14. 111. 1927
naprej ves teden v Celju, Prešernova
ul. 17, različnega pohiStva, kuhinjske
oprave, sodov, stelaž in prodajalnih
miz, steklenic in raznih drugih po-
trebSČin, po zelo nizkih cenah.
Mirna stranka brez  otrok,
posodi brezobrestno posojilo
25 do 30 000 Dn
tistemu, kdor odstopi stanovanje dveh
s°b s kuhinjo in s prltiklinami proti
zasiguranju.         Naslov v upravi  lista.
Lesne odpadke
za kurjavo,   mehka  drva, treske, kolje
za   prvoletni   hmeli,   oblance in žago-
viiu'   za   steljo     je   vedno   dobiti   na
parni žagi
B. SOD1N, Celje
(prej Jarmer).
Prodajalka
meŠane stroke,  pridna in požten», želi
mesto   spremeniti. Ponudbe na upravo
|      lista   pod   »Prodajaika   St. 2512».
Odda se solnčno, suho
stanouanjg
v sredini mesta, obstoječe iz dveh sob
in kuhinji', event, meblovano ali proti
odkupu pohiStva.         Naslov v upravi.
Zobotehniški
praktikant
se i^če.                Naslov v upravi iista.
Salon „Edith"
Moderni salon za friziranje dam in
otrok. Netfovanje lepote. Manikura.
Dunajska Sola.                   Se priporoča
Ldo Baidasch,   Cel|^9
Kocenova ul. 2 (Palača Jadran. banke).
Kupim veliko
šup Qli krto
za shrambo krme.       P. Majdič, Celje.
Premofi
zabQlioui, Irbooeljsiii in
useb drngib rudnibouldobavlja
in dossaclja oa dom v mesfa
„, =_        ii otdiä
Framo Joöt, Celje, Aleksaudrova ul. 4
Č e b u 1 a
holandsko zelje, krompir in salate. Prepro-
dajalcem in trgovcem znižane cene. V pro-
vincopošiljamo po povzetju Zahtevajtecenik.
BLUM,   Krtcvi   Most   2,   Zagreb.
Tri zadnje modne nnvosti!
Žametni klobuk, elegantna ovratna ob-
robka iz no.evih peres in fma cvetica
za natik v poljubni modni barvi od
navadne do naifinejše izdelave   kupite
po najbolj ugodni ceni pri
46     M-i-ry Smolniker, modistinja,    36s
Celje,   palača   Prwe   hrv.   ätedionloe.
Naznanilo presclitwe.;
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem
preselil svojo delavnico za umetno mizarstvo
iz Mariborske c. v ZAV0DN0 68 (pri ribniku)
in prosim tudi nadalje za obilna naiočila.
Prevzemam vsa v stroko spadajoča dela ter
imam v zalogi več pohištva in rakev. Delo
je zajamčeno dobro in solidno izvršeno ter
po konkurenčnih cenah.
Z velespoštovanjem
J.Sterniša, umetno mizarstvo, ZavodnapriCelju.
Lepo  vinog^aclsko posestvo
3 orali vinogr., 3 orali travnik-sadonosnik,
ca. 2 orala gozd, hiša. hiev, zidano, ¦;. opeko
krito, krasna iega, 20 minut od Videm-
Krško, se proda. Cena Din 125.O0O'—. Fr.
Jager, realitetna pis.,   Celje, Dolgo polje 1.
Lepa   2nadstv-.   hiša   v Celju
se proda /.;i Din 200000'—. Proda se tudi
hiSa z veliko delavnico, lepim hlevoni, vel.
vrtom v Celju in več enodružinskih hiš v
Celju in okolici. Fr. Jager, Celje. Dolgo p.1.
Frodara posestvo
na Podplatu, tik glavne ceste, 5 min.
oddaljeno od žel. postaje, obstoječe iz
lepo zidane hiše, hleva in 5 oralov
njive in travnika. Oddaljeno 6 km od
Rogaške Slatine. — Prod am tudi
2000 I trow dobreya
jabolčnika.
Franc Renier, trgovec. Podčetrtek, 2 1
Popolna razpiodaja
sadnih drevesc
po ceri.   Ivan Ušen, Celje,   Benjamina
lpavca ul. (drevesnica).
Prim lužflošiaierska irig uim v Cell«
CanRarjeva ul. si. It
priporoča   svoja   izv«%stna   namizna  ter odbrana
sortimentna   VINA  vseh vrst v sodih in steklenicah
po zmernih cenah.    ^ß%         H^*    Vzorci na razpolago !
D^laj, nabiraj in
hrani, varčevati
SG ne brani!
Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri
stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo u Gaberju pri Celju
Varčuj v mladosti,
da stradal ne boš
v starosti!
t ASTNI DOM
Obrestuje lirani|rte   ^^ O/rt
vloge po   %ß    /O
Večjc  stalne vloge po dogovoru najugodncje.
Jamstvo   za   vloge   uad   2,000.000   Din.
Marljivost, treznost
in varčtiost so pred-
pogoj nravnosti!
Pri naložbi xneeka do SO Din se dobi nabiralnik na dom.
Iz malega raste
veliko!
Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6.
Stran 4.
»NOVA  DOBA«
§tev. 29.
/.'.  - *   *"-rt}Tfi                            jp "¦*¦¦   yiTy^-'Tv                                 r ¦¦*         "(',""  '                               ~'**i+t' ,)>                                                                                                                                      ¦ '                                                ''('"¦      ^*                             rtlO       "H                            jH^m      ^B
Postrežba solidna!
došlo razno angleško
in češko blago za
,         obleke,  plašče ter
kostime v  izredno
veliki izbiri in
v najmodernejših
barvah
v manufakturni in
modni trgovini
Cene nizke!
HlilOŠ PŠenicnih, Celje, Kralja Petra c. 5
Osnovano leta 1864 pod jamstvom mestne občine celjske.
Celjska mesfna hranilnica
Celje, Krekow trg, w lastni palačij
Sprejema vloge na hranilne knjižice, tekoči in čekovni
račun z ugodnim obrestovanjem.
Daje  posojila  na  hipoteke  in  na menice  ter otvarja
kredite pod najugodnejšimi pogoj'.
Obavlja  vse  v  hranilnično   stroko   spadajoče   posle.
.....T,>k. In lrt.t» I««»» tl.l..r.-  - OJtovorn. »t»» «» l»d.).teU. in tlrii.rno ¦».» ft.WI *¦ n"M>° Wmkm V' *•>»">¦ ~ Oba v C'"°-