ANTON RAMOVŠ SLAPOVI V DOLINI SOVPAT PRI LOGU Med vodami se le redke na loškem ozemlju lahko pohvalijo s slapovi, pa še ti, kar jih premorejo, niso splošno znani, kot so recimo Savica, Blejski Vintgar, Rinka. Geološke razmere in drugi pogoji v zadnjih milijonih let pač niso bili takšni, da bi bile reke in potoki prisiljeni na svoji poti preskakovati višje stene. V Loških razgledih 24. letnika smo obiskali slap v železnikarskih Lomih, v Proteusu pa so bili pred leti popisani kar čedni slapovi na Davči, sedaj pa spoznajmo še slapove v Sovpati pri Logu. Sovpat, kar zajeten potok, se rojeva tam pod Šuštarjem vzhodno od Pasje ravni, zbira vode severnega dela Pasje ravni, Valterskega vrha, zahodnega dela Polhovca in vzhodnega področja Kovskega vrha, hiti po strmi, večidel kamniti strugi proti Zgornjemu Logu, kjer se izliva v Poljanščico. Slapovi v tej globoko vrezani dolini so že kar v spodnjem delu in obisk k njim bo z Loga prav prijeten sprehod. Pri opuščeni žagi ob izlivu Sovpata v Poljanščico krenimo iz Poljanske doline po cesti proti jugu. Do domačije orodnega kovača Matevža Krmelja se motorizirani obiskovalci lahko še pripeljejo z avtom, od kovačije naprej pa je treba vzeti pot pod noge. Takoj nad kovačem mole na površje sivkasti in rožnato sivi sljudni skrilavi peščenjaki, ki pa jih za trenutek kar brž za menja temno sivi drobnozrnati dolomit, ki so ga tektonske sile razkosale v več smereh. Vendar je na tem kraju le malo dolomita in spet so na površju siv kasti in bledo vijolično sivi sljudni peščeni skrilavci; v njih bo ljubitelj okamnin lahko našel malo pred naslednjo hišico slabo ohranjene spodnje- triasne školjke. Spodnjetriasne ploščaste in skrilave kamnine, stare kakih 240 milijonov let, pa se nam razkazujejo na sami poti tamkaj, kjer se ta zbliža s Sovpatom in se tudi voda prekucuje čeznje po kamnitem koritu. Plasti se vlečejo malo- dane prečno čez pot in potok. Po živi skali, v katero gloda in dolbe voda s kamenjem svojo pot, drsi tja do pregrade, ki stoji trdno oprta na sivi spodnje- triasni apnenec. Malo višje teče potok čez skalno pregrado svetlo sivega zrna tega, prav tako spodnjetriasnega dolomita, ki ga je še nekaj več tam okoli. Tudi zrnat temno siv dolomit se pokaže na nekaj krajih. Potok se skoraj vse skozi preriva čez trdne dolomitne plasti in s kamenjem brusi izbokline korita, da bi si zgladil svojo pot. Malo pred mostičkom drsi pritok z leve strani čez več metrov visoko nagrbljeno in razkosano pečevje in se spušča v več ska kalcih Sovpatu v naročje. Kamnina je tam črn svetleč in drobno ploščat do lomit, sestoječ iz drobcenih kristalnih zrnc. Ko se začne pot močneje vzpenjati, zaostaja voda vedno globlje pod nami v ozki soteski in v mnogih skakalcih premaguje trdnejše dolomitne pregrade in čeri. Na stezi pa je tam temno siv, skorajda črn dolomit, ki se svetlika v 172 SI. 1. Spodnji, prvi slap v dolini Sovpat, ko g.emo od Krmeljeve kovačije po dolini navzgor Fot'o A. Ramovš avgusta 1980 soncu. Prav prijetno de šumenje vode, ki kmalu postane glasnejše in nazadnje bučanje oznanja prvi Sovpatov slap (si. 1). Precej globoko je s poti do njega, no, radovednež bo že našel skozi goščavje pot k njemu. Slap pada čez dolomit- ne plasti kake štiri metre globoko v prečno izjeden tolmun, ki ga na sprednji strani ograjuje dolomitna pregrada. V podnožju slapa, to je v začetku tol muna, je nastala zaradi lomljenja plasti in premikanja razlomljenih kosov zdrobljena cona. Tam je kamnina manj trdna in odporna, kot je zraven tega pasu, in to slabost skalovja je znala voda izkoristiti; izdolbla je tolmun in v njem grebe in dolbe še naprej brez prestanka. Tolmun ima na zgornji strani lepo polkrožno oblikovano kotanjo in voda se butajoče zajeda na levo in desno stran v manj odporne kamnine in jih odstranjuje. Pregrada pred tolmu nom je široka okoli dva metra in v višji vodi jo je komaj kaj na suhem. Ob dolomit se naslanja nekaj malega temno sivega apnenca, okrašenega z be- 173 limi kalcitnimi žilicami, v samem tolmunu pa je dva do tri metre skrilavca in uskriljenega drobno zgubanega apnenca, ki strmo visi proti toku vode. In prav ta, lahko bi rekli, neznatna skrilava cona je povzročila nastanek spod njega slapa. Polica slapa in stena, čez katero se poganja voda, pa je ploščasti in temno sivi zrnati spodnjetriasrii apnenec in laporni apnenec ali lapor, ki se menjavajo med seboj. Nižje pod dolomitno pregrado so rjavkaste sljudne skri- lave peščene pole in plošče, v katerih so se ohranile okamnele školjke in polži davnega spodnjetriasnega morja teh krajev. Če bodo koga zamikale, naj povem, da se mu ponujajo v najbližji takšni čeri na levem bregu tik nad vodo. S primernim orodjem bo uspeh zagotovljen. Ker je ta spodnji slap precej pod potjo, ga večina prezre in se ustavi šele pri Veliki žehti. Nad prvim slapom je v strugi kopica globljih in plitvih tol munov, v katere se voda pretaka po ozkih skalnih koritih; izdelala jih je v tistih conah, v katerih je kamnina malo manj odporna. SI. 2 Velika žehta v dolini Sovpat. Zajeda ozkega korita se nadaljuje v isti smeri naprej po poti in še naprej po razklanem skalovju, potok pa prihaja iz prečne smeri Foto F. >'lanina 8. 4. 1962 174 Drugače kot prvi slap, je nastajal skozi milijonletja naslednji, ki se ga je prijelo posrečeno ime Velika žehta (si. 2). Kamnina tam okoli je svetlo siv in zelo trden dolomit, ki pa ni več enotna skalna stena, pač pa se je v zemljini stiskalnici razklal. Za nastanek slapa je bila odločilna prelomna ploskev, ki se vleče vzdolž potokove struge pod slapom in se nagiba proti vzhodu. Dobro se vidi tudi na sliki. Ob tej prepoki je iskal Sovpat svojo pot v dolino in ob njej je bilo glodanje najbolj uspešno. Prelomna ploskev se nadaljuje naprej proti severu (glej zajedo na sliki desno od slapa) v smeri spodnjega dela grape, gre čez pot in je zelo razločna v skalni zajedi nad potjo. Ob visoki vodi vre voda na dan tudi v tej prepoki. Sovpat je ob prelomu izdolbel ozko skalno korito, ga zgladi s skalnimi bloki in kamenjem in zato ni varno stopiti prav v strugo. Ko tako motrimo slap in pot vode pod njim ter prelomno ploskev, šele opazimo, da slap pada skoraj prečno na spodnji del struge in voda prihaja na vrh slapu nekje od strani. Tudi to lepo ponazarja slika. Sovpat pada v slapu čez dolomitno čer, ki stoji med dvema prelomoma in voda napravi v slapu pravokoten zasuk. Potok je potemtakem zadensko dol- bel ob prelomu in poglabljal ozko korito; dalj nazaj v tej smeri ni več mogel, saj prihaja Sovpat tja iz druge smeri. Dolomitna pregrada je bila na zgor njem robu zdrava in bolj trdna, kot je kamnina ob prelomu, in vodi ni ostalo drugega kot čez strmo steno v obliki slapa. Slap se je višal in višal, čim bolj je voda pod njim poglabljala korito. Velika žehta bo visoka kakih 10 m; pod slapom je le ozek skalni žleb s tolmunom, nad njim pa se kakih 20 m mahoma močno poveča strmec in vodi se mudi, da bo izravnala korito in odstranila slap. Slap bo nas vendarle še preživel, geološka prihodnost pa ga bo slej ali prej zbrisala. Višje nad Veliko žehto se Sovpat kar umiri, in kdor ga bo spremljal od izvira navzdol, najbrž ne bo pričakoval teh strmih skalnih stopenj in slapov, saj se pojavijo kar iznenada. Okoli 250 m nad Veliko žehto je še en slap, dobre tri metre visoka Mala žehta (si. 3). Sovpat pada tam čez poševno ležeče dolomitne sklade, ki se nagi bajo po dolini navzgor. Voda je v kamniti skladovnici oblikovala skalne po- 175 lice, ki jih na straneh obrašča mahovje; vmes se vrivata jelenov jezik in praprot. Široka struga Sovpata se nad Malo žehto mahoma zoži v tesen skalni žleb, ki ga voda s kamenjem brez prestanka poglablja v dolomitno skladov nico in se v slapu poganja v tolmun. Tudi pod tem slapom so bile manj od porne kamnine, kot so v skladih naravne pregrade in voda je v njih naglo dolbla strugo; korito se je pri tem hitreje pomikalo nazaj le do trdnejše dolo- mitne pregrade in spet je samo slap ostal vodi na razpolago. Naprej nad Malo žehto voda skaklja čez dolomitne sklade in čeri ali v brzicah drvi po bolj ali manj zravnanih skalnih policah in žlebovih. Kmalu dolomit spet odstopi prostor rožnatim ploščastim in skrilavim kamninam spodnjetriasne starosti, ki smo jih poslednjič opazovali pri Veliki žehti. Sovpat se v vsej širini preliva čez skalne prage ali pa se stisne zdaj na eno, zdaj na drugo stran ali v skalni žleb. Ustvarja vse polno najrazličnejših oblik, večjih in manjših skakalcev, različno izjedenih kotlic in drugih oblik v različnih kamninah, ko hiti po globoki temačni dolini Poljanščici nasproti. Pa za konec še to, da je od umetne pregrade nad kovačijo do Male žehte le okoli 600 m in dobrih 20 minut zmerne hoje. Narava pa na tem koščku ni bila skopa in razkazuje marsikaj, kar se splača ogledati. Zusammenfassung WASSERFALLE IM SOVPAT-TAL BEI DER ORTSCHAFT LOG Im unteren Abschnitt des Sovpat-Tales befinden sich drei kleinere, jedoch reiz- volle Wasserfalle. Jeder von ihnen bezeugt seinen eigenen Entstehungsweg durch die letzten Jahrmillionen. Dem ers'en, am tiefsten gelegenen Wasserfall gab eine mergelige Schiefer-Bank an seinem heutigen Fuss die Anlage; die Schiefer vvurden auch tektonisch stiirker beansprucht als die harteren Lagen im Hangenden. Die Entstehung des zweiten Wasserfalles, »Velika žehta« gehannt, ist an eine Verwerfung gebunden, welche im Tal unterhalb des Wasserfalles deutlich ausge- bildet ist. Der oberste Wasserfall, »Mala žehta« genannt, verdankt seine Entstehung ver- schieden hartem Gestein unterhalb des Wasserfalles und in der heutigen Wasser- fall-Wand selbst, Die weicheren Schichten unterhalb des Wasserfalles wurden vom Sovpat-Bach schneller erodiert als die harten, beinahe horizontalen Dolomitlagen der Wasserfall-Wand. Auch sonst hat der Sovpat-Bach in seinem steinernen Bachbett sehr interessante Formen geschaffen. 176