Gispodarsfoo. Vinarsko djruštvo za šmarski okraj je imelo dne 24.februarja t. 1. ssvoj občni zbor ob prav lepi udeležbi.Med drugim se je sklenilo zahtevati od pokrajinske zve-ze vinogradnikov, da čimpreje začne izdajati strokovnivinogradski list, kakor tudi, da se pobriga za to, da setakse na gostilne in druge obrate, ki razpečavajo alko-hobie pijače ukinejo, ker povzročajo nadaljno naza-dovanje vinskih cen. Na koncu občnega zbora je imelpredsednik društva, okrajni ekonom g. Stamberger in-teresanlno piedavanje o raznih vinarskih zadevah. KAKO SAMOSTOJNEŽ ŠKODUJE NAŠIM KMETS-KIM ŽIVINOREJCEM. (Dopis od Gornje Sv. Kungote.) V prodaji živine je nastal v naših krajih velik zastoj. Zakaj? Češka in Italija ne potrebujeta več toliko živine iz Slovenije, ker imata tega blaga v obilici doma, oziro- ma dobita živine in mesa od drugod po nižji ceni. Za se- daj je izvoz živine \z naših krajev mogoč le še v Avstrijo. Naš severni kot je glede izvoza živine hudo prizadet. Mariborski izvozničarji nas izTabljajo posebno še sedaj,ko je dinar v svoji veljavi (valuti) poskočil preko sedem. Izvozničarji so takoj šli s cenami dol, dasiravno še ceneza fabriške izdelke niso prav nič padle. Sosedi Avstrijci iz Lipnice, Ernovža, Lučan, Gomilice in Graza se nam ponujajo, da bi plačali govejo živino žive teže 10 do 20 kron pri kg več, kot nam ponujajo mariborski in zagrebški izvozničarji. Radi tega smo živinorejci naprosili naše župane iz občin Sv. Jurij ob Pesnici, Plavč, Slatinski dol, Špičnik in Svečina, da vložijo na pristojna vladna mesta prošnjo za izvoz živine v Avstrijo po carinski poti preko Plavča. f upani so naprosili našega poslanca 2 e b o t a, da posre- duje pri generalni direkciji carine in pri poljedelskem ministrstvu. Carinska oblast v Beogradu je na prošnjo poslančevo pristala, da dovoli zacarinjenje živine pri čarinarnici v G. Sv. Kungoti. Določeno je bilo, da pošlje carinskega uradnika iz Maribora v Gornjo Kungoto, oziroma na Plavč. Kmetje bi ob določenem dnevu prignali prodano živino v Kungoto, tam bi se zacarinila in na meji na Plavču bi jo Avstrijcl prevzeli. Živinorejci so bili pripravljeni plačati carinika in uradnega živnozdravnka. Minister za kmetijsh-o je dne 27. januarja 1924, kakor je razvidno iz njegove izjave, o kateri nas je obvestil poslanec Zebot, pristal na izvoz živine preko Plavča, pod pogojem, da ni veterinarnih (živinozdravniških) zaprek. Radi tega je poslal g. minister cel akt uradnemu obmejrtemu živinozdravnlku v Mariboru s pozivom, da naj pošIje svoje poročilo. Vsakdo bi ptičakoval, da Sbvenec ne bo nastopil proti Slovencu. To se pravi, mislili smo, da bo g. obmejni živinozdravnik g. Miklavčič v Mariboru priporočal ministru, da ugodi prošnji živinorejcev. Znano nam sicer je, da je imencvani gospod pristaš. Samosiojne, oziroma demokratske strenke, ali da bi poročal v našo škodo, tega nismo niti v sanjah pričakovali. A zgodilo se je! Poslanec Žebot je dobil od g. ministra za kmetijstvo dne 22. februarja 1924 pod št. Vt. Br. 1207 odgovor, da ne more dovoliti izvoza živine preko Piavča, ker se je moral ozirati na poiočiio, katero je v tem predmeiu dobil od obmejnega živinozdravnika (pograničnega veterinara) v Mariboru. G. obmejru živinozdravnik je poročal g. ministru: 1. da bi bil pregled in zacarinjenje živine na meji pTedrag; 2. da je bolje, če živinorejci posljejo živino v Maribor (izvozničarjem?!) in jo po železnici (io je ceneje, kot če jo kmet žene po cesti?!) pošljejo v Avstrijo; 3. da Avstrija nima carinarnice ob meii in 4. ker baje ni nikake razlike med cenami živine v Slcveniji in Avstriji. V svojem poročilu trdi g. živinozdravnik, da so na zadnjem živinskem sejmu v Mariboru bile cene živini višje nego v Avstriji. Ko smo dobili ministrov odgovor, smo se čudili, kako je mogel državni in zapriseženi obmejni živinozdravnik poslati ministru take neresnične podatke. Pregled in zacarinjenje bi stalo kmeta kvečjemu 50 vinarjev od 1 kg. Vsak teden bi živinorejci iz tega okoliša prignali najmanj 20 dc 30 glav živine. Torej ne bi nič' izgubili, ker bi se živina tehiala v Gornji Sv. Kungoti in bi ne trebalo goniti živine 20 in še več kn\ daleč v Maribor. S kupci in mesarji iz Avstrije smo se bili že pogodili glede prevzema živine na Plavču. Dali so nam sigtirnost izplačila. Če ženemo živino v Maribor, je to samo v dobro izvozničarjern ali mesarju, ker živina na teži zelo izgubi. Mimogrede pride seveda to tudi v dobro obmejnemu živinozdravniku, ker dobi plačano od vsakega komada po železnici izvažane živine posebno pristojbino. Tudi živinozdravnikov izgovor, da Avstrija ob meji nima carinarnice, ne drži, ker nas to nič ne briga in ker Avstrija ima carinarnico tik Plavča. Zdravnikovo poročilo ministru glede cene je tudi povsem neresnično. Dočim pri nas plačujejo n. pr. mesarji in izvozničarji vole 1 kg žive teže po 50 do 56 K, plačujejo v Ernovžu, Lipnici in drugih avstrijskih trgih in mestih po 66 do 80 jugoslovanskih kron. Neresnično je tudi živinozdravnikovo poročilo, da so na sejmu v Mariboru bile tako visoke cene. Ali si je to vest g. Miklavčič kratkomalo izmislil? Kaj naj sedaj počnemo? Domačih kupcev ni, črez mejo prodajati ne smemo. Ali naj tihotapimo? Vsi se tu vprašujemo, kak povod ]e vodil g. obmejnega živinozdravnika, da je s svojim poročiloin zadal nam živinorejcem na državni meji tako hud udarec. Jasno nam je njegovo poročilo postalo šele tedaj, ko smo zvedeli, da je gospod živinozdravnik Miklavčič samOstojni demokrat in da so tudi njegovi tovariši, ki soodločujejo v takih stvareh, pristaši Samostojne kmetijske in demokratske stranke. To pove dovolj! Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je na sejm dne 11. marca: 20 konjev, 3 bike, 172 volov, 288 krav in 8 telet. Skupaj 491 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 12.75 do 13.75 din., poldebeli voli 11.50 do 12.25 din., plemenski voli 8.50 do 11.50 din., biki za klanje 10.75 din., debele klavne krave 10.75 do 14.25 din., plemenske krave 9.25 do 10.50 din., krave za klobasarje ? do 9 din., molzne lcrave 9 do 10.25 din., breje krave 9 do 10.25 din., mlada živina 10.50 do 13.50 din. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 25 do 27 din., II. vrste 22 do 24 din., meso od bikov krav in telic 19 do 20 din., telečje meso I. vrste 30 din., IL vrste 26 din., sveže svinjsko meso 30 do 40 din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 7. marca 1924 sc je pripeljalo 79 svinj, cene so bile sledece: Mladi prašiči 5—6 tcdn-ov stari komad 225—262.50 dinarjev, 7—9 lednov stari 275—350 D, 3—4 rnesece stari 625—750 D, 5—7 mescev stari 1000—1125 D, 8—10 mescev 1350—1500 D, 1 leto stari 1850—2000 D. 1 kg žive teže 20—22.50 D, 1 kg mrtve teže 25—28.75 D. POZIV SADJARJEM IN VRTNARJEM MARIRORSKEGA IN MARENBERŠKEGA OKRAJA. Odveč bi bilo povdarjati veliko važnost sadjereje in vrtnarstvo za našo pckrajino! Naši kraji so vsled ugodnih podnebnih in talnih razmer naravnost ustvarjcni za produkcijo najfinejšega namizncga sadja, zlasti žlahtnib jabolk. Na svetovnih razstavab v Parizu (1900) in Diisseldorfu (1904) si je priborilo naše sadje najvišje odlikovanje in je vitalnega pomena za bodočnost našega sadjarslva, da sloves svojega sadja ncle ohranimo, temvcč po možnosti še povzdignemu. To bo mogoče le tcdaj, ako se strnemo v močno organizacijo, katere cilj je pospeševati obe kmctijski panogi, sadjarstvo in vrtnarstvo, z vsemi modemimi pripomočki: z izdajanjcm strokovnega glasila, predavanji, tečaji, izleti, prirejanjem sadnih in vrtnarskih razstav, ogledov, jiosrcdovanjem pri nabavi vrtnega semenja, sadnib in vrtnib rastlin, sredstev za pokončavanje škodljivcev in bolczni, raznih sadjarskih in vrtnarskih potrebščin, strojev, aparatov, orodja itd. itd. Taka organizacija je »Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo«, ki je pokazalo s svojim ncsebičnim in plodonosnim delovanjem že prva lela svojega obstoja, da stoji na zdravih temeljih in mu je bodočnost zasigurana. Dasi štcje društvo že tisoče clanov, je vendarle potrebno, da sc njih število še znatno ponmoži, kajti le tcdaj bo moglo svoj program v polni meri tudi izvesti in uresničiti. V svrho pridobitve čim vcčjega števila članov, je sklenil odbor mariborske podružnke «Sadjarskega iu vrtnarskega društva organizirati v svoji podružnici vse sadjarje in vitnarje mariborskega in marcnberškega sodnega okraja in se obrniti z okrožnico na župne ura- de in žolska vodstva, da ga v njegovih stremljenjih blagohotno podpirajo. Člani plačujejo 25 dinarjev kot letno članarino, s čimer zadobe sledeče pravice in ugudnosli: 1. Dobivajo vsak mesec društveno in strokovru* glasilo »Sadjar in vrtnar«, ki^prinaša aktualne in času jirimerne članke iz peresa naših najboljših strokovnjakov in praktikov. 2. Imajo pri nakupu sadnega drevja, vrlnih rastlin in semenja popust, odnosno prednost v državnih in privatnih podjeljih. Pri nabavi sadnih in vrtnih potrebščin bodo imeli odslej pri naši podružnici prednost }e organizirani člani »Sadjarskega in vrtnarskega društva«. Nečlane se bo zadostovalo šele v drugi vrsti in plačujejo vrhutega blago po dnevnih tržnih cenah (brez popusla). 3. člani imajo pravico brezplačne udeležbc pri vseb društvenili in podružničnih prireditvah: predavanjih, tečajih, izletih, sadiiih in vrlnarskih razstavah, ogledih itd., ter dobivajo v vseh vprašanjih, tičočih se sadjarstva in vrtnarstva, brezplačen nasvet pri nasi podružnici. 4. Pri nakupu sadjarskega in. vrtnarskega orodjs, strojev, aparalov, sredstev za zatiranje škodljivcev in bolezni, umelnih gnojil i ild. bo šla naša podrnžnica svojim članoni vedno radevolje na roko. Obračamo se toraj do vseh onih, ki se bavijo s sadjarstvom ali vrtnarstvom in jim je napredek teh kmetijskih panog pri sreu, da pristopajo v čim večjem številu k »Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu za Slovenijo« ter javijo svoj naslov: Podružnici »Sadjarskega in vrtnarjkega društva v Maribor« — vinarska šola. Z a odbor: Jos. Priol 1. r. Franjo Aplenc 1. r. predsednik. tajnik. Pogozdovanje izsekanih prostorov. Gozdovi predstavIjajo za nas ogromno narodno premoženje. Mirno lahko rečemo, da je blagostanje velikega dela našega naroda odvisno od gozdov. Imamo pa danes na tisoče oralov posekanega gozdnega sveta, ki se ne posaja več tako kot poprej iri to iz razloga, ker ni dobiti gozdnih sadik. »Slov. Gospodar« je v zadnjih dveh številkah orisal temeljna načela pri gozdnem pomlajevanju. Setev gozdnih prostorov se navadno le slabo obnese in je zelo draga. 1 kg smrekovega semena n. pr. stane 100 dinarjev; za I ha potrebujemo 20 kg semena in nas torej že samo seme stane 2000 dinarjev, kar je v očigled nesigumemu uspehu predrago. Ako prepustimo gozdove samemu sebi, dobimo navadno nejednakomeren naraščaj in imamo lahko ogromno škodo. Jemati sadike naravnost iz gozda, je izguba dela, ker te v senci rastle starikave sadike se vse posušijo. Za danes nam ne preostane drugega, kakor uvoz sadik iz Nemške Avstrije. Drevesnica Dolinšek v Št. Pavlu pri Preboldu bo dobila za sebe večje število sadik za nasaditev gozdnih vrtov v lastnih drevesrucah. Ker bi pa bil prevoz dosti ceneji in mnogo hitreji, ako bi se vzelo cel vagon teh sadik, bo dotičnik zbiral naročila, ako bo mogoče dobiti jih za en vagon. Lepe triletne sadike bi prišle v Slovenijo postavljene glasom kalkulacije po sedajnem valutnem stanju na približno 1.20—1.25 K. Carine je prosto, plačajo se le sporedne takse. Pogozdovanje 1 ha (t. j. 10.000 kvadratnih metrov) bi prišlo na 3000 dinarjev pri razdalji 1:1 m; pri 1.5:1.5 m pa komaj na približno 1500 dinarjev. Plačati bi se peč dobavniku v Nemški Avstriji moralo vse vnaprej. Dotičnik nima pritem drugega dobička, kakor da pride njegova pošiljatev zajedno z drugimi neprekladana in zato veliko hitreje in sigurneje v Slovenijo. Na carinski postaji v Mariboru bi se pošiljalke ra/delile, oziroma osebno oddale. Gnojilni preizkusi s čilskim solitroin. Kakor za oziinino namerava zastopstvo čilskega solitra tudi za jaro posetev izvesti preizkuse gnojenja s čilskim solitrom, in sicer k ovsu, ječmenu, koruzi, krompirju, pesi, v vinogradih in na travnikih. Z njimi se l>o določil učinek solitra na naši zemlji in njegova dobičkanosnost. Izvedba teh preizkusov je prav priprosta, da jo lahko vsak kmet izvede. Izmerili bo dve pareeli vsako po 100 četvornih metrov površme (na pr. 10 dolga in 10 metrov široka, ali 20 metrov dolga in 5 metrov široka), obe dobro zakoličiti in zaziiamovali s tablicami z naplsom prva: »Gnojena«, druga: »Negnojena«. Prva se pognoji pri ovsu, ječmenu in travnikih s 1 in pol kg čilskega solitra, pri kornzi, krompirju, pesi in v vinogradih pa s 2 in pol kg solitra. Druga parcela oštane negnojena in služi za primerjanje uspehov. Čilski soliter za tc preizkuse dobijo preizkuševalci bvczplačno, če se pravočasno priglasijo in zavežejo, da jih bodo izvedli^natančno po navodilib. Število preizkusov je omejeno, vsled tega je prijave čimprej, najkasneje pa do 30. marea t. I. doposlati na naslov: Poddolegacija čilskega solitra, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 16. Na željo se vsem, ki se za to priglasijo, brezplačno dopošljejo navodila in brošure o uporabi vseh uinelnih gnojil. žitni trg. Cene: M o k a , nularica 5.35—5.55D za 1 kg. P š e n i c a 100 kg 310—340 D, J e č m e n za pivovarne 275—280 D. Oves 255—260 D. 0 t r ob i 185 do 200 D. Navedene cene so precej čvrste, seveda v toliko, da se ravnajo po njih domači trgovci, ker izvoz še vedno počiva. Nekaj žita se jc prodalo iz Vojvodine na Dunaj. V pasivnih krajih Dalmacije in tudi že Slovenije (v nekaterih okrajib na Kranjskem) je opažati živahno konkurenco italijanske moke slabejše vrsle, ki je kljub visoki carini znalno cenejša od našo. Konkurenca italijanskih mievskih izdelkov in tudi testenin bo nevarnejša, ko dospejo v Italijo večji transporti cenega rusfcega žila, katerega bo Italija dobivala po trgovski pogodbi iz Rusije po izrediio ugodnih cenah. Upati pa je, da se bodo do lega časa ludi pri nas v Banatu in Slavoniji cene žilu znižale, ker imajo kmetje še velike zaloge nakopičene v žitnicah, nova žetev pa bo, kot se da sklcpati, tudi ugodna. Hmelj. žalec, dne 5. marca 1924. Vsled izredno doige zime bo letos škoda, poyzročena po hmeljskem kebru v naših bmeljiščih, prav občutljiva. Kakor znano, polaga škodljivec svoja jačeca v zgodnji jeseni na oni del trte, ki ni več z zemljo pokrita, ali med »dan« in »noč«. Iz jajčeca prebujena ličinka se zarije v trto, jo razjeda in si vrla svojo pot dalje proti koreniki, v kateri se namerava utaboriti in bmelj. rastlino ugonobiti. čim daljaa je ta pot, tem manjša je zgoraj navedena nevarnost. Vslcd tega in tudi iz drugih razlogov je visoko nasipovanje zelo priporočljivo. Ako bi bila pri hmelju še jesenska rez priporočljiva, potein bi se škodljivca kmahi iznebili. Letošnja dolga zima pospešuje ličinkino potovanje proti koreniki — in vsled lega bo povzročena škoda tudi prav velika. Kaj je storiti? Kakor vsako le!o, tako se niora pa posebno lelos rez hmelj. rastline izvršiti prav skrbno in tudi pravilno. V tem oziru so naši hmeljarji vobče prav zanikrni in skrajno površni. Vesten in skrben hmeljar oskrbuje rez vedno sam, ali jo pa izroči le vestnim in zaneslivim delavcem. Nikdar se pa naj to delo ne izvršuje potom akorda. Kakor zahteva vsaka trta v vinogradu svojo posebno rez, tako je tudi treba pri vsaki hmelj. rastlini strokovno prevdariti, kaj je sloriti, in koliko se lahko pusti. Pred vsem moramo paziti na to, da se uniči vsaka Hčinka, vsaka buba in vsak keber, ki se zasači povodom obrezovanja. V to svrho je treba vsaj en decimeter dolge igle z malim kaveljčkom. Odpadki okuženih trt se naj sežgejo. Da so naši hmeljniki lako zelo okuženi, to je povzročila — žalibog površnost in brezbrižnost naših hmeljarjev pri obrezovanju hmelj. rastline. Hmeljarji želijo vsako leto visokih cen, za ohranitev najizdatnejšega vira tukajšnjega blagostanja pa ne store nič. — Hmeljarji, skrbitc torej za pravilno rez. — Anton Petriček. Vrcdnost denarja. Ameriški dolar stane 80—81 D, za 100 francoskih frankov je plačati 286 D, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.11 D, za 100 čehoslovaških kron 231 D, za 100 laških lir 330 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 7.15 cent. (1 centim je 1 para).