7 — Klub narodnih poslancev deželnega zbora kran;--skega je volil svojim predsednikom dež, poslanca gosp. ces. svetnika Iv. Murnika. Klubu je pristopilo 7 zastopnikov mest in oba poslanca trgovske in obrtniške zbornice. Klub torej šteje 9 poslancev. — Državnozborski mandat je baje odložil vsled bo-lehnosti gosp. Ant. pl. Globočnik, zastopnik notranjskih in gorenjskih mest v poslanski zbornici. — Zdravniška zbornica kranjska. Kranjski zdravniki obeh strank so sklenili kompromis glede volitev v zdravniško zbornico in sicer tako, da se v zdravniško zbornico voli 5 Slovencev in 4 Nemci, predsednik zbornice vzame se iz slovenske večine, njega namestnik pa iz nemške manjšine. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 10. novembra do 28. decembra 1895. 1. poslali: Podružnica na Greti 8 gld. 52 kr.; g. Iv. Čater na Dunaji 1 gld.; g. A. Tanzig v Krški Vasi je nabral 6 gld. ; podružnica v Konjicah 28 gld 50 kr ; vesela družba pri Marohu v Kostanjevici 2 gld. 60 ; šenklavško-frančiškansko-ženska podružnica v Ljubljani 79 gld. 9 kr.; gospa Matilda Sebenikar na Rakeku iz nabiralnika 12 gld. 50 kr.; slavna posojilnica v Šoštanju 10 gld.; ženska podružnica v Prvačini iz nabiralnika 2 gld g Fran Hrašovec v Gradcu nabranih 15 gld ; iz nabiralnika v gostilni „pri belem volku1' v Ljubljani 5 gld. 14 kr.; c. g Ivan Sakser, žnpnik v Hotedršici 2 gld ; Mo-horjani v ljubljanskem bogoslovnem semenišču 13 gld.; vipavski volilni možje o zmagi dne 21. nov. 10 gld. 20 kr. ; podružnica za Št Kancijan in okol. na Koroškem 26 gld.; Mo-horjani v Koprivi pri Dutovljah 1 gld. 50 kr.; Mohorjani v pris. delavnici v Ljubljani 1 gld. 30 kr.; ženska podružnica v Št Juriju ob juž žel. 82 gld ; g. K. Prelesnik iz Stahovce pri Kamniku 10 gld.; č g župnik Vrhovnik v Ljubljani 1 gld ; č g dr. Mauring, kapelan v Šentvidu na Dol. 2 gld.; iz nabiralnika „Slov. bralnega društva" v Skofji Loki 1 gld. 45 kr.; moška podružnica v Idriji udnine in drugih nabirkov 89 gld. 52 kr. ; ženska podružnica v Dolenjem Logatcu 50 gld. 80 kr ; trnoski in ilirsko-bistriški narodnjaki kot Miklavžev dar 2 gld.; vipavska podružnica iz nabiralnika pri g. Perhavcu 2 gl 2 kr. ; podružnica na Greti 13 gld 70 kr.; Mohorjani v Sežani 1 gld.; moška podružnica v Tolminu 34 gld.; g. Jos. Žirovnik v Gorjah pri Bledu nabral ob otvor-jenju nove šole v Zasipu 5 gld ; iz nabiralnika v gostilni g Peternela na Bledu 4 gld 5 kr.; gospa Erna Oman, učiteljica v Begunjah na Gorenjskem, nabrala 2 gld. 50 kr.; vesela družba v gostilni „pri črnem orlu" v Idriji 2 gld. 50 kr.; Mohorjani v Gorjah pri Bledu 3 gld.; Mohorjani na Breznici 3 gld. 50 kr.; podružnica na Rečici v Sav. Dol ni 36 gld. ; podružnica v Trbovljah 57 gld.; ženska podružnica v Kobaridu 42 gld. 38 kr.; izvenak. podružnica v Gradci 36 gld.; tržaška moška podružnica 200 gld. ; ženska šent. peterska podružnica v Ljubljani 90 gl.; udnine in 50 gl. 20 kr. odkupnine od novoletnih voščil; podružnica za Kotmars Ves in okolico 25 gld.; moška podružnica v Ajdovščini 40 gld.; podružnica za Žužemberk in okolico 4 gld. 1 kr.; Mohorjani v Dornbergu 4 gld. 15 kr.; iz nabiralnika ,,pri posti" v Št. Juriju ob Taboru 5 gld. 12 kr.; Mohorjani pri sv. Bol-fanku v Slov. Goricah 3 gld.; ženska podružnica v Celju 66 gld. 30 kr ; podružnica v Radovljici 34 gld. 72 kr.; g. Fran Konšek, c. kr. poštar na Tnjanah 1 gld. 50 kr. odkupnine od novoletnih voščil, g. V. Legat v Celovci 274 gld. 30 kr., nabranih in izkazanih v „Miru" št. 30 — 34; gosp Luka Knific v drugič 2 gld. — S ponosom gleda družba na 1. 1895., v katerem je kupila hišo v Trstu in sezidala krasio šolsko poslopje pri Velikovcu. — Veselo in srečno bodi tudi novo leto ,.naši družbi" in nienim blagosrčnim podpornikom! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda* — Centralna posojilnica slovenska je imela lani v 4 mesecih svojega obstanka sledeče dohodke: pristopnine 15 gld., deležev 1060 gld., hranilnih vlog 895 gld., naloženega denarja 1000 gld., obresti naloženega denarja 5 gld. 7 kr., darila 100 gld., prehodnih zneskov 363 gld. 92 kr., skupaj 3438 gl. 99 kr., izdatkov; naloženega denarja 2975 gl. 39 kr., upravnih in ustanovnih stroškov 99 gld. 39 kr., prehodnih zneskov 363 gld. 92 kr., sknpaj 3438 gld. 99 kr.t torej prometa 6877 gld 98 kr. — Olajšava za posle. Finančni minister je poslanski zbornici predložil zakonski načrt, kateri določa, da se odpravijo vse pristojbine in kolki za poselske knjižice, za spričevala, vpisana v to knjižico in sploh za vse vloge v poselskih zadevah vlož-ne pri političnih oblastvih. NOVICE — «Narodnemu domu» v Ljubljani je poklonil sin tukajšnjega knjigoveza g. Bonača prekrasno spominsko knjigo. Imenovani se šola v knjigoveztvu v Geri na Nemškem in je bil na razstavah že dvakrat odlikovan, kakor znano, s prvim darilom. Spominska knjiga je krasno in dovršeno knjigovezno delo. Vrednost knjige se ceni na 120 gld — Regulacijski načrt za Ljubljano. Enketa za presojo regulacijskega načrta, katerega j^ izdelal mestni stavbinski urad, je končala svoja posvetovanja in se izrekla za predloženi načrt z neznatnimi spremembami. Z načrtom in od enkfte na-svetovanimi premembami, bavil se bode v kratkem mestni občinski svet in pričakovati je v najbližjem času, da bode ko-nečno regulacijski načrt za Ljubljano odobren — Anton Foerster virtuoz na klavirju in naš rojak priredi jutri dne 4. t. m. velik koncert v dvorani nlharmo-ničnega društva. v — Cehi za Ljubljano. Izšla je minole dni v Pragi knjiga: „Lublani, cesti spisovatele Slovincum." Uredil jo je slavni pesnik Jaroslav Vrhlickv ter obsega spise, slike in ilu stracije prvih čeških umetnikov. Cisti donesek je namenjen po potresu poškodovanim Ljubljančanom. Cena knjigi je 90 kr. — Nova pošta. Z dnem 1. prosinca 1896. je začel v Zagradcu pri Žužemperku na Kranjskem poslovati nov poštni urad. — Postaja Straža na dolenjski železnici bodo primerno povečali, ker je posebno tovarni promet ondi zmirom večji. — Zaznamek. Dne 2. ianuvarija 1896. 1. izžrebanih obveznic 4 °/0 deželnega kranjskega posojila, kateri glavinski zneski se bodo 1. julija 1896. 1. v imenskej vrednosti izplačali: a 10.000 gld.: št. 67; a 5.000 gld.; št. 53; a 1.000 gld.: št. 24, 42, 167, 186, 231, 300, 739, 798, 840, 948, 955. 1009, 1045, 1047, 1196, 1221, 1294, 1403, 1429, 1436, 1587, 1613, 1672, 1738, 1870, 1937, 1965, 2046, 2160, 2178, 2200. a 100 goldinarjev: številka 4 6, 20, 49, 50, 154, 165, 175, 183, 229, 294,335, 340, 379, 430, 483, 500, 582, 591, 596, 682, 809, 810, 817, 843, 870, 884, 917, 923. 931, 949, 955, 961, 1029, 1087, 1108, 1124, 1154, 1174, 1184, 1230, 1261, 1333, 1355, 1371. 1442, 1443, 1478 1494, 1548, 1549, 1585, 1605, 1626, 1668, 1678, 1724. 1731, 1739, 1789, 1820, 1856, 1919, 1934, 1953, 2020, 2089, 2125, 2137, 2188, 2235, 2260, 2261, 2266, 2312, 2322, 2417, 2423, 2436, 2446, 2481, 2656, 2684, 2691, 2742, 2783, 2870, 2871, 2915, 2907, 2925, 2939, 2962, 2963. Navedene obveznice, izžrebane z glavinskimi zneski v imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se dotičnih veljavnih predpisov. Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4°/0no eskomptni pristojbini. — Avstro-ogerska pogodba. Znani časnik „Poli-tische Fragmente" prinaša zanimiv članek o pogodbi mej Avstrijo in Ogersko, iz katerega posnamemo glavnejše podatke. Prva pogodba se je sklenila leta 1867. po nesrečni vojski s Prusi in Lahi. Ogri so grozili s puntom, zato se je pogodba sklenila v nekem strahu in na škodo zapadne polovice. Ta pogodba se ponavlja vsakih 10 let, torej pride spet na vrsto leta 1897. Pri vsaki taki pogodbi smo Avstrijanci spodaj, kajti če naši ne dovolijo vsega, kar Madjari hočejo, grozijo Madjari, da se bodo od Avstrije čisto odcepili in si tudi lastno vojsko napravili. Tega se nekateri višji krogi bojijo. (Med ljudstvom se pa že pogosto čuje glas, da bi najbolje bilo, ko bi se mi Ogrov čisto znebili.) Madjari so se zoper Avstrijo vedno upirali. Prej so se dolgo časa branili davke plačevati, leta 1866. pa so šli pod Klapko Prusom na pomoč zoper Avstrijo. S tem puntarskim duhom držijo naše ministre v strahu, da v vse privolijo, kar Ogri hočejo. Že prva pogodba je bila zelo krivična. Avstrija je štela takrat 20 milijonov ljudi j Ogerska pa 15 milijonov. Eazmera je bila tedaj 4:3, za skupne potrebe (vojaščino itd.) bi po pravici Ogri morali plačati 3 sedminke, mi pa 4 sedminke; naložilo pa se je nam 70 °/0, Ogrom pa le 30°/0, od vsacega goldinarja, ki se porabi za vojake, pride na nas 70 kr., na Ogre pa le 30 kr. Še hujša krivica se je nam storila, ko se je razdelil donesek za plačevanje obrestij od skupnih državnih dolgov. Za te obrestij se je takrat potrebovalo 130 milijonov na leto. Od teh so Ogri prevzeli samo 30 milijonov, 100 milijonov pa se je navalilo na naše rame. Tako je ostalo še da danes. Zato se ni čuditi, da Ogerska napreduje, mi pa v revščino lezemo, ker moramo zase in za Ogre plačevati. Za leto 1896. moramo Avstrijanci plačati za skupne potrebščine 11$ milijonov, Ogri pa le 28 milijonov ! Avstrija ima zdaj 24 milijonov prebivalcev, Ogerska pa 18 milijonov, po tej razmeri bi morali za skupne potrebe plačati mi 82 milijonov, Ogri pa 62. Ker pa le 28 milijonov plačajo, moramo jim mi vsako leto 34 milijonov podariti. V 10 letih naraste to darilo z obrestmi na 430 milijonov. S tako lepim darilom (430 milijonov goldinaijev v 10 letih) potem Ogri lahko železnice zidajo in tovarne ustanovljajo, da našo obrtnijo in kupčijo slabijo in spodkopujejo. Iz teh številk bo vsak razvidel, da je mir, ki smo ga 1. 1867. z Ogri sklenili, predrago plačan. Prihodnjič, to je 1. 1897., se v tako pogodbo ne moremo več podati. Ogerska je bogata dežela, ima rodovitno zemljo, ima več železnic, ko mi, v novejšem času pa narejajo tam tovarna za tovarno ter nas hočejo tudi v obrtnosti prekositi. Zakaj bi potem Ogri tako malo plačali ? Ogerska nima tako revnih pokrajin kakor je naša Galicija, ali naša Dalmacija in Istra. Sicer pa imajo Ogri tudi v politiki, notranji in zunanji, prva besedo; kar oni hočejo, to velja; če so že toliko mogočni, na} pa plavajo tudi! Avstrija je revna, ona ne more dalje za Ogre plačevati. — V železniškem vozu zgoreli. Novoimenovani kontrolor ruske državne banke grof Golovin se je nedavna vozil po železnici iz Varšave v Tomsk. Na zapadno-sibirski železnici je jelo goreti v vozu, v katerem so se vozili grof, njegova žena, njegova svakinja, njegovi trije otroci in pestunja. Grof, svakinja, pestunja z jednim otrokom so poskakali skozi okna. Soproga in dva otroka so pa v vagonu zgoreli. — Očeta umoril. V Verbiču pri St. Mihelu na Oger-skem je devetnajstletni sin umoril bogatega strojarja Ivana Lacha v spanju s sekiro. Zraven v sobi je ležala gospodinja v otroški postelji, a je samo slišala, da je sin mej ropotanjem odšel iz hiše. Žandarmerija je že morilca prijela. Sodi se, da je storil umor v blaznosti, ker ni prav pri zdravi pameti. — Roman neke deklice. Nedavno se je oglasila pri načelniku židovske občine v Kološu neka devojka, ki je povedala, da je štiri leta stara se ob reki Szamos igrala, in jo je ugrabil neki mož in v rjuhi zavito odpeljal Nekaj let je bila pri tem možu, potem jo je v nekem mestu^ prodal nekemu cirkusu. Kot umetna jahačica je prepotovala Španijo, Nemčijo, Francijo, Holandijo, Italijo in Turčijo. Nedavno je prišla v Veliki Varaždin na Ogerskem, tukaj je slišala imenovati mesto Kološ, kar je vzbudilo v njej mladostne spomine. Zapustila je družbo in šla v Kološ. Domislila se je, da je njen oče bil v službi židovske občine. Načelnik židovske občine, star mož, se je res spominjal, da je služil v dotični občini pred leti izginole štiriletne deklice oče, ki se je igrala ob reki Szamos. Mislili so, da je pala v vodo. člani židovske občine sedaj podpirajo devojko, ki si misli izbrati drugi poklic. — Tatvina pri železnici. Na železnici Poličane-Po-nikva je neki železniški čuvaj našel tri može, ki so izkopavali železniške tramove. Tatovi so ušli, vzemši seboj dva pragaf ne da bi jih bil čuvaj spoznal. ------ 8 ------ — Dvojni samomor. V Badenu pri Duaaji sta se ustrelila zasebnik Janez Gross in njegova žena. Gross je nedavno bil še premožen, a je zgubil vse premoženje na borzi. Prišel je v denarne stiske in ponarejal menice na ime svojega tasta. PosMnji ga je moral ovaditi sodišču, da reši svoje premoženje. Da bi ne bil zaprt, se je pa ustrelil. — Umor in samomor. Dohodkar Ecken v Soestu na Westfalskem je dne 19. m. m. obiskal v sosedni vasi Herigsen svojega brata. Dobil je brata in svakinjo v sobi in potegnil revolver, ter oba ustrelil Povrnil se je potem v Soest, kjer se je pa ustrelil na pokopališču. — Zastrupljenje. V Renaisu v Belgiji je 17. m m-pri neki sedmini 17 ljudij zbolelo Izmej njih jih je de3et umrlo. Pokazalo se je da so bile jedi zastrupljene. Preiskava se je začela. — Za menihe preoblečeni roparji. Pred nekaterimi dnevi se je več grških duhovnikov ukrcalo v Mitilenu na neko jadernico, češ, da so na potu na Atoško goro, da vstopijo v tamošnji samostan kot menihi. Na potu so pa duhovniki, ki so bili le pomorski roparji, napali kapitana in moštvo in vse pobili razen jednega dečka in z ladijo po tem šli dalje ropat Omenjenemu dečku se je posrečilo, da je ušel in vse objavil turškemu oblastvu. Turki so poslali vojno ladijo, da zasleduje roparje — Okradena kraljica. Kraljici vdovi Mariji Piji, sestri italijanskega kralja Humberta je bilo iz gradn Ajuda na Portugalskem ukradenih dragocenostij v vrednostij kacega pol milijona goldinarjev — Oživel je. Miha Peterman, svinjski pastir v Debre-Činu se je bil te dni obesil. Ko so mrtvega našli in odrezali, poklicali so zdravnika, ki je konstatoval, da je že mrtev Odpeljati bi ga bili imeli v mrtvašnico, a dotičnik, ki ga je vozil, ni dobro razumel, in peljal je mrliča k policiji. Policijski komisar mu je nevoljno pojasnil zmoto. Ker je pa že mrtev pastir ležal pred njim, ga je le malo potipal in v veliko začudenje se prepričal, da je še gorek in mu srce še bije. Posrečilo se je res ga še oživeti. Poslali so ga v bolnico. — Samomor protestantskega duhovnika. V De- brečinu na Ogerskem se je ustrelil 48letni duhovnik Julij La-danyi, vodja matrik protestantske cerkve. Povod smrti je, ker ni dobil službe voditelja državnih matrik, pa tudi ne župnije, «a katero je prosil. — Star samomorilec^ V Buiimpešti se je z revolverjem ustrelil 751etni profesor godbe Marko Eisler. — Blazna morilka. V Dietrichsbergu je neka ženska, ki so jo nedavno izpustili iz blaznice, s kuhinjskim nožem zaklala tri otroke svoje in sama sebe. — Vagon zgorel. Na progi Stralsund-Berlin je te dni zgorel pri osebnem vlaku poštni voz, v katerem je bilo 800 poštnih paketov. Uradnik se je rešil s tem, da je skočil z voza. Mej zgorelimi paketi našli so 400 mark v srebru in zlatu. — Strašna nesreča se je te dni prigodila v Monci. Neka mlada ženska jo hotela zakuriti, ker drva niso hotela goieti, jih je polila s petrolejem. Pri tem se je pa njej vnela obleka. Da bi pogasnila, se je ulegla v posteljo, na kateri je ležal jednoleten otrok. Ogenj ni ugasnil, le odeja se je vnela. V obupu je žena vzela otroka ter ž njim skozi okno skočila na dvorišče. Oba sta bila takoj mrtva. — Napačen polkovnik. Zagrebška policija je dobila te dni neko ovadbo, da je ovadniku dekla M. E. ukrala 200 goldinarjev. Ovadnik se je podpisal polkovnik v pokoju Policiji se je ovadba zdela sumljiva, in je dognala, da ovadba prihaja od nekega Ivana Rošetarja v Samoboru, ki pa ni polkovnik. Izvedelo se je tudi, da je z M. R. osemnajst let živel *ia veri in bi se je bil sedaj rad tako znebel, da jo je ovadil policiji, cbdolživši jo te tatvine. Sedaj so pa njega zaprli. — Konfiskovan roman. Neka bivša gledališka pevka, sedaj soproga nekega trgovca v Budimpešti, je ovadila budim-peštanskemu sodišču, da je izšel neki roman „Turris Eburnia", ki je njo naredil za junakinjo in navaja stvari, ki žalijo njeno žensko čast Preiskovalni sodnik je odredil konfiskacijo in od založnika zahteval, naj predloži rokopis, da se izve, kdo je pisatelj — Strašen umor se je zgodil pri Szatmarji na Ogerskem. V hišo gozdnega Čuvaja je udrio osem mož, ki so strašno jeli pretepati gozdarja, ki je ležal na postelji. Potem so ga še prijeli in zaklali, ženo so prisilili, da je lovila kri. Na to so odgnali morilci še seboj 8 čuvajevih prašičev. Ču-vajeva žena je šla takoj naznanit v mesto policiji umor. Ker morilcev ni poznala, bodo jih težko dobili. — Okradena in zapuščena. Mlada devojka je spoznala pred nekaj meseci v Bremenu mladeaa moža, imenoval se je Ed Greenfield in povedal, da je iz Novega Jorka Ta mož se ie znal priljubiti v takozvanih „boljših" krogih v Bremenu. Seznanil se je ž nie očetom, kateri je tovarnar, ter je tudi njemu dopal Greenfield je prosil nje za roko in čez mesec dni postala njegova žena. Mož jej je pripovedoval o lepoti Amerike, o lepem stanovanji v Novem Jorku in o več druzih vabečih stvareh, ter jo s tem zvabil na pot v Ameriko. Oče žene jej je dal ček za 1160 dol. in nekaj gotovine, parček se je vkrcal na parnik ,.MunchenM in odpeljal v „srečnou Ameriko Ko sta dospela v Novi Jork, je Greenfield takoj najel voz in sta se odpeljala v neko najeto sobo, tam jo je tolažil, da se morata žara 11 praznika zadovoliti s tem stanovanjem Ko se je žena drugo jutro prebudila, je njen mož — zginil, na mizi je ležal listek, v katerem jej je naznanil v suhoparnih besedah, da jo za vedno zapušča. Lopov jej je pobral Ček in vse novce Ček je lahko zmenial, ker ga je žena že podpisala. Greenfield je čifut^ki lopov ter imel nekdaj prodajalnico v Novem Jorku s strojenim blagom. Judje so z vsemi mazili maziljeni, zato se jih je potreba zelo izogibati in vseh, kateri se ž njimi pajdašijo. — Obsojen goljuf. Premogarski podjetnik T E Stein v Pittsburgu v Ameriki, kateri je. svoje delavce goljufal s krivimi uteži na tehtnici, je bil obsojen na 500 dol. kazni in tri mesece zapora. Vse premalo za tacega cigana — Indijanci zopet morili. Apach Indijanci v Arizoni so se spravili zopet na preganjanje belopoltnih prebivalcev. Pred nekaj dnevi so zapustili skrivaj San Carlos-Keservation in se podali na boj. Umorili so kmeta Merrilla in njegovo 141etno hči, trupla imenovanih so našli na cesti Iz Gila doline je došla vest, da so Indijanci blizu meje reservacije umorili štiri belopoltne najbrže rudarje. Naselniki so prijeli za orožje in se hočejo braniti napadom, tudi zvezne vojake so odposlali ukrotit Indijance, samo težko jim bo priti do kože, ker se lahko poskrijejo po skalovjih. Na Oibiou Creek nastala je bitka med Apache Indijanci in naselniki. Indijanci so hoteli odgnati govejo živino ali pastirji so jih prepodili, jednega Indijanca so ustrelili — Zlodejec obešen. Dne 11. dec. je bil v Minnea-polisu obešen Harry Havvvard, kateri je napravil vražji načrt umora Katarine Ging in si najel lopova> da umor izvršil. Zlodejec je bil do zadnjega trdosrčen in še pod vislicami uganjal burke. Rabeljnu je rekel, da naj si le prihrani delo in bode sam vse storil; ko je nekaj bedarij govoril, je ukazal rabeljnu da naj izvrši svoje delo, tal pod nogami mu je zmanjkalo in pal v globino končujoč življenje Hay\vard je gospico Katarino Ginc, znano tamošnjo šiviljo visoko zavaroval, potem pa napravil načrt umora, katerega je izvršil Nemec Bleixt. — Lepe razmere na Elis Island pri Novem Jorku. Šest paznikov na Elis Islandu je odpuščenih, ker so z neko lepo deklico z imenom Ana Grimmer bili preveč v prijateljski zvezi. Ta »ljubezniva" Ana je zapustila hišo sta-rišev v Bremenu in jo popihala z nekim oženjenim inženirjem ------ 9 ------ čez morje. Inženir se je hotel ločiti od svoje žene in poročiti z Ano. 15 nov. je ta „Čudni par" dospel sem z ladijo „H. H Meyer" in Ani niso dovolili se podati raz otok, dasi je nje spremljevalec zagotavljal, da se bode poročil ž njo kakor hitro bode ločen od žene. Inženirju so dovolili zapustiti Ellis Island, Ani pa ne. Jeden paznikov se je bahal, da je Anica „ljubeznjiva" a ostali niso hoteli verovati temu govorjenju. Zvfdel je o tej zadevi tudi komisar in takoj pričel preiskavati. Uradniki so se ztlo čudili, ko so od deklice zvedeli prav čudne stvari. 6 paznikov so odpustili. Zagotavlja se pa tudi, da niso le pazniki pridržane žensko nadlegovali, temveč tudi u adniki — Zaprt romar. Eedar je prijel dne 2. m. m. v Toweru v Ameriki necega John Willam Thaler-j a (Slovenca), baje romarja, ki hoče peš preiti okolu sveta. Zatožen je bil, da je izmaknil malo svotico v salonu B Zanimljivo je o njem, da nosi srebrno medalijo, katero mu je podaril predsednik umetniškega društva v Montrealu v Canadi in knjigo, v katero nabira podpisov od mestnih veljakov, kamor pride. Kakor je pravil, padel je nekoč pri stavbi necega gledališča v Montrealu tako nesrečno, da je izgubil obe očesi. Zdravnik mu je rekel, da zanj ni nikjer druge pomoči kakor pri Bogu. Da bi spregledal, zaobljubil se je peš prehoditi 33000 milj okolu sveta in sicer za vsako leto, ko je Izveličar na zemlji bival, hoče prekoračiti 1000 milj Leta 1901. bil bi pri svetovni razstavi v Parizu, in v 7ih letih bilo bi konec potovanja. Pri povratku v Montreal izdala bi se knjiga o njegovem potovanju, ta knjiga pa, ki jo nosi seboj, bi se mu odkupila ter shranila v državno knjižico, za vse to bi menda prejel veliko denarja in zlato svetinjo. Thaler je rodom Tržačan in premetena glava — Kroglje v restavraciji. V Throntovi restavraciji v Novem Jorku se je vršil izvanreden prizor. Pijanec Blake se je pričel prepirati s Tomažem Hoganom, iz prepira je nastal pretep. Ko je pozvani policaj vstopil, izvlekel je Blake velik revolver in pričel streljati. Natakar Lavender je dobil dve kroglji v spodnji del telesa, policaju Howardu je bila brada prestrljena. Blake je nato pobegnil in tekel na ulico. Na ulici je dvakrat ustrelil na druzega policaja in bi ga kmalu usmrtil. Z velikim naporom se je ljudem posrečilo moža prijeti in mu orožje vzeti. Ljudje so bili tako razbujjeni, da so zlodejca hoteli linčati, vendar se je policajem posrečilo ga odvesti na policijsko postajo. — Se li ne peljete, ekscelenca ? V Peterburgu je nedavno šel na sprehod neki tako imenovani „ civilni general", t. j. tajni državni svetnik Neki vsiljiv izvoščik se obrne k njemu rekši: „Se li hočete peljati, ekselenca?,, „Ni treba," odgovori tajni svetnik, „a kako veste, da sem general?" dostavi prijazno. „No," odgovoril je izvoščik, ko je videl, da se general ne pelja, „mi izvoščki nagovorimo vsacega lopova z ekscelenco, ako upamo, da se pelje" 10----