št. 31 leto XLVI - Celje, 6. VIII. '92
Cena 90 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Ni čas za
prestižne
prepire
s temi besedami opisuje današnjo celjsko vladno
krizo Željko Cigler - SDP. Stran 7.
Iščemo miss
Bojan Krajnc napoveduje vroč izbor najlepše v
svojem Vročem CE. Stran 14.
Vrela
Barcelona
Naš reporter Željko Zule na olimpijskih prizoriščih
v Barceloni. Stran 12.
Svojstven
Topolovčev svet
Kontroverzni celjski umetnik živi zase, v svojem
svetu. Stran 16.
IZ VSEBINE:
Volitve
To pot smo pogle-
dali na Hrvaško.
Stran 3 in stran 16.
Poletje
Kopamo se v
brozgi.
Stran 5.
Kolesarstvo
To so gadje - štirje
Celjani s kolesi
v Pariz. Stran 11.
Hmelj
Svetovni kongres
hmeljarjev v Žalcu.
Stran 2.
Ovira ni v nogali,
pač pa...
Mirka Lebarja, invalida
brez nog, smo spremljali
pri njegovem vzponu na
Ojstrico. Stran 17.
Razvoj predstavljajo
kadri, ne ioicomotive
Celjski železničarji so med največjimi v državi - ne le po nalogah
- tudi po težavah. Stran 6.
Vozili so počasi
Akcija policije, ki je dovolila objaviti razpored
radarskih kontrol, obrodila sadove. Kje bodo
zasede prihodnji teden? NT ekskluzivno na strani
18 in 19.
2
Kongres odprl minister
»s hmeljarstvom je poveza-
na zgodovina številnih naro-
dov, danes pa je za to panogo
značilna izjemno intenzivna
pridelava ter skoraj neverjeten
tehnološki razvoj.« Tako je
kongresnikom v svojem govo-
ru dejal slovenski kmetijski
minister Jože Protner, ki je
v torek uradno odprl 40. sve-
tovni kongres hmeljarjev.
Kmetijski minister kot
predstavnik slovenske vlade,
uradne pokroviteljice kongre-
sa, je opozoril še na pomen
mednarodne hmeljarske orga-
nizacije. Članstvo v njenih vr-
stah je po njegovi oceni še po-
sebej pomembno za manjše dr-
žave, kakršna je Slovenija.
Mednarodna hmeljarska zveza
namreč združuje 15 držav čla-
nic, ki pridelajo 80 odstotkov
svetovne proizvodnje hmelja.
Izmenjava informacij med nji-
mi omogoča lažje vključevanje
v konkurenčen boj na svetov-
nem tržišču tudi slovenskim in
zlasti savinjskim hmeljarjem,
je še dejal Protner.
Na torkovi otvoritvi je kon-
gresnikom spregovoril še
predsednik mednarodne hme-
ljarske zveze in predsednik
Hmeljarske družbe Slovenije
Jože Breznik. Bil je zadovoljen
zaradi številne udeležbe na
kongresu, kar po njegovi oceni
potrjuje potrebo po takšni or-
ganizaciji. Mednarodna hme-
ljarska zveza postaja vse po-
membnejša ne samo za hme-
ljarje, temveč tudi za hmeljske
trgovce in pivovarje. Med
uglednimi gosti na uradni
otvoritvi je bila še predstavni-
ca komisije evropske gospo-
darske skupnosti, ki se ukvar-
ja s področjem hmeljarstva.
Priznanja
limeljarjem
Na včerajšnjem zaseda-
nju generalne skupščine so
podelili posebna priznanja
hmeljarjem iz vseh delov
sveta. Med slovenskimi
hmeljarji so jih prejeli:
Martin Kranj c, Kapla; Ru-
di Štampe, Celje; Anton
Kuder, Petrovče; Edi Svet,
Šempeter ter Vlado Boldi-
rev, Ptuj.
Prilazna
dobrodošlica
Srečanje hmeljarske
družine se je v Žalcu začelo
v ponedeljek zvečer. Nji-
hov prihod pred dom dru-
gega tabora so spremljali
godbeniki Mladinskega pi-
haln^a orkestra glasbene
šole Žalec, folkoma skupi-
na iz Šempetra, Savinjski
oktet ter hmeljske stareši-
ne.
Prijetno bivanje v mla-
di slovenski državi in
uspešno delo sta kongres-
nikom zaželela lanskoletni
starešina Hugo Antloga ter
žalski župan Milan Dob-
nik, ki je zvečer pripravil
še uradni sprejem za vse
udeležence v prostorih žal-
skega hotela.
REKLI SO
Milan Dobnik, župan žalske
občine: »Svetovni kongres
hmeljarjev v Žalcu je veliko
priznanje za savinjske hme-
ljarje in Slovenijo. O organiza-
ciji kongresa na naših tleh so
se dogovarjali še v času, ko
smo bili del Jugoslavije. Naši
hmeljarji so se že takrat odlo-
čili, da naj bo kongres v sre-
dišču hmeljarstva. To ni bil
običaj, ponavadi so bili kon-
gresi v deželah, kjer so hmelj
gojili, vendar v večjih mestih,
daleč stran od hmeljišč. Tudi
z udeležbo smo lahko zado-
voljni, zastopane so vse hme-
ljarske države in celine, med
članicami manjkajo samo
Madžari in Bolgari, predvsem
zaradi finančne stiske. Potru-
dili smo se, da kongresnikom
prikažemo v najlepši luči Slo-
venijo in naš Žalec. Upam, da
bodo po tem kongresu poveda-
li drugim, da imajo pri nas res-
nično kaj videti.«
Jože Breznik, predsednik
mednarodne hmeljarske zveze
in predsednik organizacijske-
ga odbora: »Po prvih razgovo-
rih z udeleženci menim, da se
tukaj dobro počutijo in da so
zadovoljni s tistim, kar smo
jim ponudili. Prepričan sem,
da bodo razprave s tega kon-
gresa pripomogle k izmenjavi
potrebnih informacij za uskla- ^
jeno ponudbo in povpraševa-
nje na hmeljskem tržišču, nove
tehnološke dosežke in boljšo
zaščito hmelja pred boleznimi
in škodljivci, skratka za na-
daljnji razvoj hmeljarstva.«
Thomas Frankomb, Avstra-
lija: »Na kongresu sem prvič,
srečujem pa se z ljudmi iz ra-
zličnih koncev sveta, kar je za-
me zelo pomembno. O sloven-
skem hmeljarstvu še ne vem
veliko, toda zato sem tu, da se
kaj naučim. V Avstraliji goji-
mo hmelj na otoku Tasmanija
ter v Victoriji. Hmeljišča obse-
gajo približno 1000 hektarjev.
Hmelj izvažamo, predvsem na
Irsko in v Malejzijo, kar nam
marsikdo težko verjame.«
Johannes M.Raiser, Nemči-
ja: »Za vse, ki se ukvarjamo
s tržiščem, so na takšnem kon-
gresu najvažnejše ocene letine
v posameznih deželah. Sloven-
sko hmeljarstvo je zelo napre-
dovalo, njegova kakovost je na
visoki ravni, sodi v sam evrop-
ski vrh. Sploh pa je lepo videti,
s kakšnim navdušenjem se
Slovenci s to dejavnostjo uk-
varjate. Predpisi na področju
zaščite hmelja so zelo različni.
Najstrožji so verjetno v Zdru-
ženih državah Amerike. To pa
predstavlja tako pri obiranju
kot tudi pri prodaji določene
težave. V Nemčiji je hmeljar-
stvo v okviru kmetijstva zelo
pomembna dejavnost. Nemči-
ja je namreč vodilni pridelova-
lec hmelja na svetu, saj obsega
tretjino celotne svetovne pro-
dukcije. Takšno medsebojno
povezovanje je dobro zastav-
ljeno. Včasih se sicer med po-
sameznimi državami pojavlja-
jo rivalstva. Tekmovalnost je
sicer sama po sebi konstruk-
tivna, ne sme pa preprečevati
skupnega dela.«
Norm Batt, Amerika:»Slo-
venija me nekoliko spominja
na južno Štajersko. Ljudje pa
so zelo dobrodušni in prijazni,
predvsem pa ponosni na svojo
lepo deželo. Doslej je bil kon-
gres odlično pripravljen, čuti
se, da je bilo vanj vloženega
ogromno dela. Hmeljarstvo
v Ameriki je drugačno od osta-
lih. Imamo večje farme kot
drugod, večinoma so v zasebni
lasti. Pri nas hmelj tudi umet-
no namakamo. Pridelek je višji
od povprečja, cene pa nižje.
Sodi med manj pomembne de-
javnosti, saj zavzema le tri dr-
žave od petdesetih. Združene
države pa so zato najpomemb-
nejši uvoznik hmelja, tudi iz
Slovenije ga mnogo dobimo.
Najpomembnejši dejavniki za
pridelavo hmelja v ZDA so:
dovolj denarja, dovolj delovne
sile ter ustrezno vreme.«
Alojz Četina, generalni se-
kretar mednarodne hmeljar-
ske zveze: »Prepričan sem, da
bo letošnji kongres dobro
uspel in da je bila odločitev
o tem, da bo kongres v Savinj-
ski dolini, pravilna. Gostje so
zadovoljni, moti jih seveda
vročina, ki pa se ji ne bi mogli
izogniti tudi v svojih deželah.
Sam delam v tej organizaciji
že od leta 1961, od leta 1983
sem generalni sekretar med-
narodne hmeljarske zveze. Bi-
la so obdobja, ko smo energijo
trošili s prepiri, koliko površin
hmelja lahko ima neka država.
Toda v zadnjih letih je prevla-
dalo spoznanje, da nismo or-
ganizacija, ki bi nekomu pred-
pisovala hektarje ali določala
kontingente. Smo organizaci-
ja, kjer hmeljarji, trgovci in
drugi izmenjujejo informacije.
Ko smo se dokopali do tega
spoznanja, je mednarodna
hmeljarska zveza dobila nov
polet in trdim, da njena vloga
postaja vse pomembnejša.«
Suša klesti pridelek
Svetovni kongres hmeljarjev ne pomeni sa-
mo srečanja pridelovalcev hmelja, temveč pri-
haja na podobne shode vse več hmeljskih tr-
govcev. Kakšne so pred začetkom obiranja
hmelja razmere na sveto\Tiem tržišču, kako
bodo letos prodajali hmelj in po kakšni ceni,
smo na kongresu spraševali direktorja Hme-
zad Export Importa Iva Bračuna.
V	svetu se trenutno ocenjuje, da bo letina
nekoliko slabša, so pa ocene zelo različne. Ne-
kateri hmeljarji trdijo, da bo letina slabša za
10 odstotkov, drugi napovedujejo 15 odstot-
kov, različne so tudi ocene kvalitete, ki prav
tako vpliva na ceno hmelja.
Koliko letošnjega hmelja imate prodanega
v Export Importu?
Za letnik 1992 je prodano 80 odstotkov hme-
lja v predprodaji, ta pa vključuje prodajo od
leta 1985 do leta 1992. Po tekočih cenah naj bi
prodali 20 odstotkov hmelja.
V	Savinjski dolini smo v času od minule
sezone doživeli delitev zadrug, nastaja nova''
hmeljarska zadruga. Kako se letos dogovarjate
s hmeljarji?
Oblikovanje posameznih zadrug in ustano-
vitev hmeljarske zadruge bo povzročilo dolo-
čene spremembe. V minulih dneh smo se pogo-
varjali z vodji novih zadrug in ocenjujem, da
smo dosegli dogovor. V teh dneh bo sledil še
podpis pogodb, ki so cesije prejšnjih pogodb
z zadrugo Savinjska dolina. Pogodbe se skle-
pajo za obdobje petih let, avtomatično se po-
daljšujejo za eno leto, hmeljarji pa imajo pra-
vico, da pogodbo odpovedo z dveletno pred-
hodno najavo. Cene so rezultat preprodajnih
cen, v zadnjih dveh letih se te cene nekoliko
izboljšujejo.
Lahko v tem trenutku že poveste, kakšne
cene lahko pričakujejo hmeljarji za letošnji
pridelek?
Povprečna trenutna cena je 7,60 nemških
mark. Tu se kaže vpliv jugoslovanskega tržiš-
ča, kjer smo imeli višje cene kot so bile na
svetovnem tržišču, višje cene so pomenile tudi
višjo povprečno ceno. Tega v zadnjem letu ni
več in zaradi tega je prišlo do rahlega padca
povprečne cene. Prve avanse za hmelj smo
ponudili julija in sicer 10 odstotkov, od tega je
bilo izkoriščenih 80 odstotkov avansa. Pri-
pravljamo še drugi avans v mesecu avgustu,
v vrednosti 10 odstotkov. Pogodba predvideva
50 odstotkov plačila do 31. decembra, 30 od-
stotkov do marca in 20 odstotkov po končani
prodaji ter obračunu, kar je ponavadi julija
prihodnje leto.
V	Savinjski dolini je bilo v zadnjih letih
precej hmeljarjev, ki so želeli prodajati hmelj
po drugih kanalih, ne pa preko Export Impor-
ta. Se to pojavlja tudi letos?
Vsekakor takšne želje obstojajo, verjetno bo
nekaj količin tudi prodanih na ta način. Ex-
port Import nastopa kot komisionar v Hme-
ljarski družbi, dolgoročno gledano to zagotav-
lja vsem hmeljarjem prodajo hmelja. Ni pro-
blem prodati 200 ton hmelja po dokaj ugodni
ceni, problem pa je zagotoviti prodajo 4 tisoč
ton hmelja letno. Skupen nastop hmeljarjev in
organizirano prodajo po moji oceni zagovarja
95 odstotkov savinjskih oziroma slovenskih
hmeljarjev
Kako vi kot trgovec gledate na letošnji kon-
gres v Žalcu?
Kongres pomeni predstavitev Slovenije in
Savinjske doline svetu, predvsem pa kvaliteto
slovenskega hmelja, ki je tudi sicer poznan
širom po svetu. Slovenija proda na tuje 95
odstotkov hmelja, to pomeni perspektivo slo-
venskim hmeljarjem, takšna promocija, kakrš-
ni smo priča tokrat, pa tudi trgovcem omogoča
lažji nastop na tujih tržiščih. Za nas trgovce so
pomemebne predvsem informacije o gibanju
hmeljarske proizvodnje, hektarskih donosih in
sortah v posameznih državah.
V torek dopoldne se je v domu drugega sloven-
skega tabora sestala ekonomska komisija
mednarodne hmeljarske zveze. Iz kratkih po-
ročil predstavnikov posameznih držav je bilo
slišati predvsem ocene, da bo suša v evTopskih
državah ter v ZDA letos precej oklestila pride-
lek. V glavnem kar vsi hmeljarji pričakujejo za
10 do 15 odstotkov slabšo letino. Razmeroma
dober pridelek pričakujejo le Francozi in
Ukrajinci. Z obiranjem hmelja so že zaključili
Avstralci, kjer imajo letos 310 ton hmelja. Tudi
savinjski hmeljarji zaradi suše pričakujejo sa-
mo povprečno letino hmelja.
Zanimivosti
•	Potrebe po hmelju nare-
kuje tudi pivovarska indu-
strija v svetu. Za en hekto-
liter piva potrebujejo pivo-
varne povprečno 110 gra-
mov hmelja. ZDA načrtu-
jejo letos pov^anje proiz-
vodnje piva za en odstotek.
V Veliki Britaniji je proiz-
vodnja z dobrih 59 milijo-
nov hektolitrov upadla na
55 milijonov hektolitrov,
razlog so visoke cene piva.
Nemčija bo svojih 118 mili-
jonov hektolitrov verjetno
še povečala za odstotek,
Čehi zmanjšujejo proiz-
vodnjo piva za 5 odstotkov,
Slovenci pa ostajamo pri
svojih 2 in pol milijona
hektolitrov piva.
•	Po številu udeležencev
na kongresu prednjačijo
Nemci in Čehi, teh je skup-
no okoli 70. V Žalec je pri-
šel tudi predstavniki Jugo-
slavije in sicer kot opazo-
valec, saj zaradi resolucije
varnostnega sveta Jugosla-
vija ni več članica medna-
rodne hmeljarske zveze. Na
željo udeležencev pa je po-
tem kljub vsemu govoril
o razmerah v vojvodinskem
hmeljarstvu.
•	Hmeljarji vsega sveta so
se lani zbrali na podobnem
srečanju na Madžarskem.
Prihodnje leto jih avgusta
pričakujejo v Belgiji.
Št. 31 - 6. avgust 1992
3
Celje, ne Maribor!
Konjiški socialilemokrail zoper predlagano določitev volilnih enot
Konjiški socialdemokrati se ne strinja-
jo z besedilom zakonskega predloga
o določitvi volilnih enot za volitve v dr-
žavni zbor. Ob tem so oblikovali posebno
izjavo.
V njej so med drugim zapisali, da je
opredeljevanje volilnega sistema glede
na večinsko stališče strank še razumlji-
vo, povsem nesprejemljivo pa je določa-
nje volilnih enot, ki ne temeljijo na geo-
grafski, gospodarski, sociološki in zgo-
dovinski povezanosti krajev in ljudi. Ko-
njiška občina je po zakonskem predlogu
skupaj s šmarsko uvrščena v sedmo volil-
no enoto s sedežem v Mariboru. Konjiča-
ni, vsaj v socialdemokratski stranki, te-
mu nasprotujejo in trdijo, da so veliko
tesneje povezani s Celjem, kjer je tudi
sedež številnih regijskih ustanov.
V	Slovenskih Konjicah želijo v okviru
regije še naprej združevati svoje interese
na področju srednjega šolstva, zdrav-
stva, sociale in varovanja kulturne de-
diščine, zato zahtevajo, da se volilna
enota zaokroži z ostalimi sedmimi obči-
nami celjskega območja. Tako bi poslan-
ci v državnem zboru lahko zastopali in-
terese območja, ki je medsebojno tesno
povezano.
V	izjavi, ki jo je podpisal predsednik
konjiških socialdemokratov Rudolf Pe-
tan je še zapisano, da je v besedilu za-
konskega predloga o določitvi volilnih
enot najbolj nasilna delitev občanov
predvidena z razdelitvijo volilne enote
vil volilnih okrajev. Konjiška občina bi
namreč bila razdeljena v dva volilna
okraja - v vsakem lahko za poslansko
mesto kandidirajo le ljudje s stalnim pre-
bivališčem. V prvem, ki bi imel sedež
v Slovenskih Konjicah, bi bil še del bi-
striške občine, konjiške krajevne skup-
nosti Zbelovo, Loče, Jernej in Žiče pa bi
bile priključene šmarski občini. Pri tem
pa med tem delom konjiške in šmarsko
občino ni niti neposrednih prometnih
povezav.
I.STAMEJČIČ
REKLI SO
Danica Doberšek, na-
mestnica sekretarja za
družbeno-ekonomski raz-
voj občine Celje:
»Z januarjem 1991 se je
v Sloveniji spremenil si-
stem financiranja občin-
skih blagovnih rezerv.
Z ukinitvijo samoupravnih
interesnih skupnosti je re-
publika v svojem proraču-
nu združila ves sistemski
denar, ki je bil dotlej na
voljo v občinskih prora-
čunih.
V bistvu gre za pravno
praznino, za nevzdržno
stanje, ko so pogodbe, s ka-
terimi so občinski IS pove-
rili skladiščenje in obnav-
ljanje blagovnih rezerv po-
sameznim trgovskim po-
djetjem, brez pravne velja-
ve, saj občine ne razpola-
gajo s sistemskim denar-
jem. V Celju smo v prete-
klih letih bili med »pridni-
mi« občinami, saj smo ime-
li blagovne rezerve za ce-
lotno osnovno oskrbo pre-
bivalcev in teritorialne
obrambe za 60 dni, zdaj pa
zadoščajo za 45 dni. Na
oblikovanje blagovnih fon-
dov precej vpliva tudi večje
število zasebnih podjetij za
prodajo živil, ter reorgani-
zacija Blagovnega centra,
ki je zaradi majhnih trgo-
vinic iz^bil dokajšen tržni
delež. Se vedno ne razpola-
gamo z nobenimi republi-
škimi izhodišči, kaj se bo
v bodoče na področju bla-
govnih rezerv dogajalo. Če-
prav je obnavljanje blagov-
nih rezerv postalo zelo pro-
blematično, kljub večkrat-
nim opozorilom ministr-
stvu za trg in splošne go-
spodarske zadeve odgovo-
rov v Celju še nismo do-
bili.«
IS
»Vode ni!«
Kdo bi si pred desetletji mi-
slil, da se bodo gasilska dru-
štva danes bolj ukvarjala
s prevažanjem pitne vode, kot
gašenjem požarov, za kar so
bila ustanovljena! Vendar se
lahko mnogi, ki se sredi suše in
vročine znajdejo v težavah za-
radi pomanjkanja vode, zah-
valijo prav gasilcem, da pride-
jo do te dragocene tekočine.
Na celjskem območju največ
vozijo vodo društva na Dobr-
ni, Novi cerkvi, Socki, Fran-
kolovem, Prožinski vasi, Lju-
bečni in Vojniku. O tem pred-
sednik GD Vojnik Jurij Boja-
novič:
»Zadnje tedne smo uvedli
celo dežurstvo, da lahko sprej-
memo vsa naročila in pravo-
časno dostavimo vodo. Vsako
popoldne in pozno v noč pelje-
mo vodo po petkrat do sedem-
krat. Najhuje je na večjih
kmetijah, kjer veliko vode po-
rabijo zaradi napajanja ži-
vine.«
V vročih poletnih dneh tako
ne poznate počitka. Razvažate
vodo, aktivne pa so tudi vaše
članice?
»Smo eno redkih društev, ki
se lahko pohvalimo z aktivno
žensko desetino. Uspešno je
nastopila na državnem prven-
stvu v Velenju in osvojila po-
kal za 1. mesto v Avstriji. S po-
kali pa so se vrnile tudi s tek-
movanj na Dobrni, Ljubečni in
v Tmovljah.«
Se udeležujete proslav so-
sednjih gasilskih društev ob
njihovih jubilejih?
»Gremo, kamor nas povabi-
jo. V Vitanju so imeli proslavo
ob 115. letnici, vendar nas niso
povabili, čeprav naše dobro
sodelovanje sega v same začet-
ke obeh dmštev.«
Boste tudi letos pripravili
tekmovanje za krajevni pokal?
»Tekmovanje bo v soboto, 8.
avgusta, začelo pa se bo ob
16. uri v parku ob Hudinji. Po-
vabili smo več kot 30 društev.
Po ekmovanju bo še družabno
srečanje.«
TV
Prenovljen PC
Hudinja
v Kovinotehni Celje so
za osnovno usmeritev iz-
brali vlaganje v malopro-
dajne objekte. Za prenovo
PC Hudinja, ki so ga razši-
rili za tisoč 100 m^ prodaj-
nih površin z dodatnimi
parkirišči, so se odločili
konec maja, slovesno otvo-
ritev pa pripravljajo v so-
boto, 8. avgusta, ob 10. uri.
Celotna prodajna povr-
šina v PC Hudinja poslej
znaša 5 tisoč m^, razširjen
pa je tudi obstoječi prodaj-
ni asortiman Kovinotehne.
Svetila, šolske potrebščine
in zaščitna oprema so le
nekateri od novih, dodat-
nih prodajnih programov,
s katerimi želijo v Kovino-
tehni ponuditi kupcem
možnost kupovanja na
enem mestu. Vsi prodajni
izdelki bodo opremljeni
z dvojnimi cenami (malo-
prodajnimi in tistimi brez
davka), v Kovinotehni pa
pripravljajo za podjetnike
in obrtnike tudi možnosti
nakupa s posebno kartico.
IS
Podjetniške pobude
v Rogaški Slatini bo danes okrogla miza z javno pred-
stavitvijo programa podjetniških pobud v šmarski in šent-
jurski občini, ki sta jo pripravili občinski vladi ter sloven-
sko ministrstvo za malo gospodarstvo. Tako naj bi mini-
ster, dr. Maks Tajnikar, podrobneje predstavil politiko
pospeševanja in razvoja malega gospodarstva, Zdravko
Vrbič izvajanje programa razpoznavanja podjetniških
pobud v obeh občinah. Iztok Kremser pa projekt inkuba-
torjev. Začetek okrogle mize bo ob 16. uri v Kulturnem
domu Rogaška Slatina.
BJ
Pomoč invalidom nemške vojske
Društvo mobiliziranih Slo-
vencev v nemško vojsko v letih
1941 do 1945, ki je ves čas
v stiku z nemškim preskrbo-
valnim uradom v Fuldi, zadnje
čase pomaga tudi pri uveljav-
ljanju invalidskih rent invali-
dom iz nemške vojske.
Zahtevke za priznanje inva-
lidske rente vlagajo invalidi še
vedno osebno, v društvu, ki
ima sedež v Gregorčičevi ulici
v Celju in v Mariboru ter
v vseh društvenih pisarnah
območnih odborov, pa poma-
gajo pri zbiranju potrebne do-
kumentacije in prevajanju
v nemščino. Društvena pisar-
na v Celju je do konca avgusta
odprta ob petkih med 9. in 12.
uro, v odboru za invalide pa so
v stalnih stikih s pristojnimi
organi Zvezne republike Nem-
čije, saj želijo invalidom zago-
toviti več ugodnosti.
IS
KOMENTIRAMO
Položnice, da te kap
žalska Komunala je pred
dnevi razveselila občane
z vljudnostnim dopisom, da
lahko v prihodnjih tednih pri-
čakujejo poračun za celotno
kurilno sezono 1991/92.
Stroške za ogrevanje plaču-
jejo v žalski občini vseh dva-
najst mesecev, torej tudi v ča-
su, ko nas greje sonce namesto
kurilnega olja. Od dobrih go-
spodarjev bi človek pričako-
val, da bodo z zbranim denar-
jem kupili kakšno zalogo za
bližnjo jesen, vendar so cister-
ne prazne, razlog za to pa naj
bi bila nuja, da se stvari pač
pregledajo, testirajo in preve-
rijo. Kam gre torej denar, ki ga
večina občanov nakazuje na-
račun Komunale?
Lansko kurilno sezono je
žalska Komunala zaključila
z 10 do 12 milijoni tolarjev iz-
gube. Kot razlog vodilni nava-
jajo zamrznitev cen ogrevanja
na eni in rast cen kurilnega
olja na drugi strani. Zato so se
z blagoslovom žalske vlade in
poslancev odločili za poračun.
Ta ne bo ravno nizek, saj so
v dopisu zapisali, da ga bodo
občani lahko poravnali v treh
obrokih. Za vsako stanovanje
bo izračun seveda posebej pri-
pravljen, za približno predsta-
vo, kako globoko bo treba seči
v denarnico, pa podatek, da bo
za 52 kvadratnih metrov treba
poleg mesečnega obroka od-
šteti še 8 tisoč tolarjev.
Zagotovo bi bila številka
nižja, če ne bi bilo vmes tistih
nepridipravov, ki se grejejo na
račun drugih. Dolžnikov je ve-
liko, na seznamu pa niso le so-
cialno ogroženi temveč tudi
takšni, ki so se očitno odločili
za življenje na plečih nekoga
tretjega. Neplačniki se sicer
znajdejo na zatožni klopi, ven-
dar postopki trajajo, svoje na-
redi tudi inflacija, tako da se
računica nekaterim očitno le-
po izide. Razen tega so v žalski
Komunali letos odpisali za mi-
lijon sto tolarjev terjatev ozi-
roma dolgove 65 stanovalcem.
Če ima človek svojo hišo, ga
najbrž nihče ne sprašuje, koli-
ko lahko plača za ogrevanje.
Če hoče zimo preživeti na to-
plem, je treba račun poravnati
in se pač pokriti z odejo, ka-
kršna je na voljo. V betonskih
džunglah pa nekateri lepo ži-
vijo na račun drugih, čeprav bi
se temu najbrž kaj hitro lahko
naredilo konec. Dolgove bi
morala Komunala izterjati
zlepa ali zgrda, če ne gre dru-
gače, pa z odvzemom stano-
vanjske pravice v ogrevanem
stanovanju. Sociala ima svoje
meje in potrpežljivost tistih, ki
redno poravnavajo račune,
ima tudi svoje meje.
IRENA BAŠA
Naši razgledi,
vam v premislek
»Ve se vse«
Zmagalo je torej volil-
no geslo Franja Tudjma-
na »zna se«. Zadnje jav-
nomnenjske raziskave so
to sicer napovedovale,
vendarle pa nihče ni pri-
čakoval tako prepričljive
zmage Hrvaške demokra-
tične skupnosti in pred-
sedniškega kandidata,
sedanjega »očeta naroda«
Franja Tudmana. Občut-
nejši padec njegovega ra-
tinga bi glede na nekatere
dogodke (sumljiv padec
Vukovarja, še vedno ena
tretjina okupiranega hr-
vaškega ozemlja oziroma
pod nadzorom Unprofor-
ja, brez hrvaške jurisdik-
cije, ogromne človeške in
materialne žrtve za hrva-
ško državnost in medna-
rodno priznanje, zatira-
nje svobode tiska, afera
z nakupom predsedniške
vile in »megalomanstvo«
ipd.) bilo za pričakovati.
V saboru naj bi od 24
poslancev sedelo najmanj
80 poslancev iz vrst HDZ.
Ta naj bi imel tako v hr-
vaškem saboru popolno
večino. V sabor je poleg
HDZ prišlo le pet strank:
socialno-liberalna stran-
ka (Budiša), 18,31 odstot-
kov; Hrvaška narodna
stranka (Dabčevič-Ku-
čar) 7,13, Hrvaška stran-
ka prava (Paraga) 6,92,
SDP-SDFH (bivši komu-
nisti) 5,96 in HSS (kmeč-
ka stranka).
Rezultati niso daleč od
pričakovanj, toda visoka
zmaga Hrvaške demokra-
tične skupnosti je verjet-
no presenetila tudi njih
same, čeprav so storili
vse, da jim niti slučajno
ne bi moglo spodrsniti.
Skoraj 45 odstotkov na
državni listi in Tudmano-
vih 57 odstotkov kaže na
dve bistveni komponenti
sedanje hrvaške politike.
Pokazalo se je, da je HDZ
znala izkoristiti vojno
s Srbijo in v dveh letih,
kljub ogromnim proble-
mom, ki jih ima na vseh
frontah, od ekonomske
do notranje-politične,
utrdila svoj položaj. Prav
tako pa seje pokazalo, da
je opozicija v tem trenut-
ku še prešibka in žal v ve-
liki meri nezrela, da bi
lahko prevzela oblast.
Rezultati so pokazali, da
je igrala na napačno kar-
to in izgubila več, kot bi
lahko dobila z nekompro-
mitiranimi stališči, ki vsa
po vrsti koketirajo z od-
kritim nacionalizmom.
Premik v desno je oči-
ten in v tem trenutku na
Hrvaškem tudi razumljiv.
Država, ki je v vojni, ima
uničeno gospodarstvo in
je tako rekoč brez prave
parlamentarne tradicije,
težko pričakuje liberali-
zacijo in levo večino
v parlamentu. Izkazalo se
je, da tudi Tudmanova
samozavestna izjava, ki
jo je dal v intervjuju za
Nedjeljno Dalmacijo
»Povejte mi, kdo v tem
trenutku bi lahko v tej
državi razen mene prev-
zel oblast. To ne pomeni,
da se že jutri ne bo poja-
vil nekdo, toda danes ga
še ne vidim,« ni bila pre-
dimenzionirana.
Krščanski demokraciji
je bila slovenska krščan-
ska demokracija očitno
slab primer, poleg tega pa
je Tudman v svoji volilni
strategiji pustil prostor
tudi za najbolj populi-
stične elemente te ideolo-
gije in demokristjanom
s tem praktično ukradel
del njihovih glasov.
Liberalci in Hrvaška
narodna stranka so pre-
več taktizirali in s tem iz-
^bili velik del lastne
identitete, marsikdo na
koncu ni več videl bistve-
nih razlik med Savkino in
Tudmanovo stranko.
Na koncu ostaja poli-
tična levica, ki ima velike
probleme s konstituira-
njem lastnih ideoloških
smernic, kaj šele, da bi
bila sposobna oblikovati
učinkovito politično stra-
tegijo. To velja predvsem
za socialiste, medtem ko
je edina izjema Socialno-
demokratska unija na če-
lu s Horvatom, Deničem
in Viskovičem. S pamet-
nimi koalicijskimi pove-
zavami se jim v prihod-
nosti lahko odpre mož-
nost oblikovanja močnej-
še leve opozicije, ki za
zdaj žal gradi na politič-
nih idejah, ki jih Hrvati
v tem trenutku zaradi
znanih in do neke mere
tudi razumljivih razlogov
niso pripravljeni sprejeti.
Na nek način presene-
čajo rezultati v tako ime-
novanih begunskih volil-
nih enotah. Na primer
vukovarski volilci naj bi
po neuradnih podatkih
glasovali večinoma za
HDZ, za Tudmana pa je
menda glasovalo kar 61
odstotkov Vukovarčanov,
ki so se udeležili volitev.
To preseneča zaradi hu-
dih polemik in afer med
hrvaškimi politiki in
v javnosti po padcu Vu-
kovarja: o izdaji Tudma-
na in izrabi Vukovarja za
»vlogo hrvaške žrtve
v vsiljeni vojni« pri dose-
ganju mednarodnega
priznanja.
Še najbolj so deklasira-
ni Paragini »pravaši«.
Dobili naj bi celo manj
glasov, kot imajo registri-
ranih članov. Paraga je
zato Tudmana obtožil, da
je ponaredil volilne re-
zultate in zahteval razpis
novih izrednih volitev.
Sum o veljavnosti volitev
ali pa vsaj grenek priokus
bo sicer res ostal, saj so
bile sklicane na vrat na
nos. Za opozicijske stran-
ke seveda, ne pa tudi za
HDZ, ki je na ta način
lahko izkoristila nekatere
svoje monopole (pred-
vsem na področju medi-
jev) in potencirala zaslu-
ge. Kot pa je dejal eden
od tujih opazovalcev, so
volitve potekale regular-
no in pošteno.
Kakorkoli, Hrvati so
izbrali predsednika in
stranko, ki jim vceplja
predvsem narodno za-
vest, gonilno silo, ki bo
vzdržala vsaj toliko časa,
kolikor bo trajala vojna.
Št. 31 - 6. avgust 1992
4
Novo vodstvo Ingrada
čeprav je od odstopa Janka Goloba z mesta glavnega
direktorja Ingrada minilo že precej časa, so v tem celjskem
podjetju dobili novo vodstvo šele konec minulega tedna.
Novi direktor je Kari Ferjanič, dosedanji vodja poslovne
enote Ingrada v Rogaški Slatini. Po odhodu Janka Goloba
je bil za novega direktorja najprej izbran Dušan Štiherl,
ki pa bi krmilo Ingrada lahko prevzel šele čez pet mesecev,
zato so v podjetju ponovili razpis.
IB
Počasnejša rast
brezposelnosti
Napovedi podjetij in orga-
nizacij glede letošnjega gi-
banja zaposlovanja in zapo-
slenosti v družbenem sektor-
ju so na celjskem območju
podobne lanskim. Iz rezulta-
tov ankete, ki jo je pred ča-
som izvedel republiški Za-
vod za zaposlovanje je raz-
vidno, da bo iskalcem zapo-
slitve tudi letos težko najti
delo, vendar ne bolj kot lani.
Leto 92 naj bi v Sloveniji
minilo v znamenju sanacij in
kadrovskega prilagajanja
novim proizvodnim progra-
mom ter realnim proizvod-
nim obsegom. Kaže, da se bo
zaposlenost v družbenem
sektorju še naprej zmanjše-
vala, hitrost in obseg tega
zmanjševanja pa naj bi ven-
darle bila manjša kot doslej.
Do konca decembra naj bi na
našem območju v družbenem
sektorju izgubilo zaposlitev
2 tisoč 800 delavcev, kar je
za dobro polovico manj kot
lani, ko se je zaposlenost
zmanjšala za desetino.
Iz ankete, ki so jo v druž-
benem sektorju vzeli precej
resno, saj so vprašalnike iz-
polnili v podjetjih, ki zapo-
slujejo kar štiri petine delav-
cev, je še razvidno, da bo do
konca leta glede zaposleno-
sti najbolj prizadet gospo-
darski sektor. V gospodar-
stvu naj bi se zaposlenost
zmanjšala za 5 odstotkov,
v negospodarstvu pa za en
odstotek. V številkah pa to
pomeni, da bo v šestih obči-
nah celjskega območja (brez
Mozirja in Velenja) konec
decembra v gospodarstvu
zaposlenih dobrih 55 tisoč,
v negospodarstvu pa nekaj
več kot 10 tisoč delavcev.
IS
Vlada prodaja
železarne
v Šiorah želijo ohranm proizvoHne programe in rentabilna
delovna mesta
Slovenska država bi po
pripravljenih izračunih po-
trebovala za sanacijo žele-
zarn 400 milijonov nemških
mark. Ker tega denarja ni-
ma, se je skupaj z upravnim
odborom slovenskih žele-
zarn odločila za razpis med-
narodnega natečaja in iska-
nje tujih partnerjev za doka-
pitalizacijo.
Namestnik direktorja
štorske železarne Gorazd
Tratnik je v ponedeljek po-
jasnil, da je razpis že pri-
pravljen in bo v kratkem iz-
šel v Uradenm listu. Rok za
zaključek razpisa je mesec
dni, ponudniki bodo znani
septembra, za takrat so
predvidena tudi pogajanja
vlade in upravnega odbora
železarn z morebitnimi ku-
pci. V razpisu so oblikovana
določena sidra. Prednost bo-
do imeli predvsem tisti po-
nudniki, ki bodo pripravlje-
ni vložiti svoj kapital v celo-
ten sistem, razen tega pa se
bodo morali ponudniki opre-
deliti o številu zaposlenih ter
reševanju morebitnih pre-
sežkov delavcev. Pogajanja
s tujci bodo vezana na sana-
cijski program, ki je priprav-
ljen do leta 1995. Po tem
programu v Štorah predvi-
devajo, da bodo ohranili
v glavnem vse proizvodne
programe, pri katerih pa bo
potrebna racionalizacija.
V štorski železarni nadalje
ocenjujejo, da bodo tudi
v prihodnje ohranili renta-
bilna delo\Tia mesta, o kakš-
nem večjem zmanjševanju
števila zaposlenih pa zaen-
krat ne razmišljajo.	IB
Etol V Škofjo vas
v teh dneh se v celjskem
Etolu pripravljajo na selitev iz
mesta na novo lokacijo v Škof-
ji vasi. V prostorih na Ipavčevi
bo svoj sedež poslej imel Za-
vod za socialno medicino in
higieno.
Etol je v zadnjih dveh letih
investiral v svojo proizvodnjo
okoli 8 milijonov nemških
mark, v prihodnje bodo za
proizvodne naložbe namenili
še 2 do 3 milijone nemških
mark. Razen tega so lani začeli
graditi tudi upravno stavbo,
gotova bo v drugi polovici av-
gusta, naložba pa velja 5 mili-
jonov nemških mark. Pridobili
so 2 tisoč kvadratnih metrov
površin, del prostorov bo na-
menjen pisarnam, del pa skla-
dišču. Po oceni vršilca dolžno-
sti direktorja Ivana Fermeta
bodo v letih 1993/94 zaključili
vse naložbe, ki so se jih lotili
v zadnjih dveh letih, s tem pa
postali podjetje z najmoder-
nejšo tehnologijo in sposobni
za vključitev v pogoje zahod-
noevropskega poslovanja.
Etol sodi med redke kolekti-
ve v celjskem in tudi sloven-
skem prostoru, kjer so v zad-
njem času investirali, števil-
nim težavam pa se niso mogli
izogniti. Predvsem so se letos
pojavljale težave pri oskrbi
s potrebnimi surovinami za
njihovo proizvodnjo. V prete-
klosti je namreč Etol kupoval
sadje v bivših jugoslovanskih
republikah, zaradi vojne in
blokade pa so te poslovne vezi
pretrgane. Nove dobavitelje so
našli na Vzhodu, predvsem na
Madžarskem in v Bolgariji. Na
.tem tržišču so kupili 1200 ton
višenj in marelic, po Fermeto-
vih besedah pa so zadovoljni
tako s ceno kot s kvaliteto. Je-
seni računajo predvsem na na-
kup jabolk z domačega tržišča,
če bo potrebno, pa tudi v tu-
jini.	IB
GOSPODARSKI
BAROMETER
Denar za mala
podjetja
Ljubljanska banka je obja-
vila drugi razpis za pridobitev
sredstev Sklada za razvoj ma-
lih podjetij. Skupen znesek
sredstev znaša dobrih 117 mi-
lijonov tolarjev, denar pa je
namenjen predvsem spodbuja-
nju proizvodne dejavnosti ma-
lih podjetij z do 50 zaposleni-
mi. Prošnje bodo zbirali do 15.
septembra, za pridobitev sred-
stev sklada pa lahko zaprosijo
mala podjetja iz vse Slovenije.
O rešitvah jeseni
Po uvedbi stečajnega po-
stopka v Sigmi Zbukovica je
na zavodu za zaposlovanje
prijavljenih vseh 130 delavcev,
nekateri med njimi pa pogod-
beno opravljajo najnujnejša
dela. V Sigmi trenutno zaklju-
čujejo inventuro, nadaljnja
usoda podjetja bo po oceni ste-
čajne upravitelj ice Marte Vo-
grinc znana čez kakšne tri me-
sece.
Avtoprevoz v stečaj?
Stečaj grozi še enemu žal-
skemu podjetju in sicer Avto-
prevozu Šempeter. Zaradi raz-
mer v podjetju so na zahtevo
delavcev pred dnevi razrešili
z mesta direktorja Franca Fer-
mentina, delavci pa terjajo še
odstop komerialnega direktor-
ja ter vodje kadrovske službe.
Vodstvu očitajo, da se ni uspe-
lo pravočasno prilagoditi raz-
meram in pridobiti delo po iz-
gubi poslov v bivši Jugoslaviji.
Zlatarna se prebija
na Vzhod
Celjska Zlatarna je v prete-
klosti prodajala na jug tretjino
svojih izdelkov. Zaradi vojne
je tržišče v bivši Jugoslaviji iz-
gubljeno, k temu so pripomo-
gli še zaostreni odnosi s Hrva-
ško. Nove kupce je Zlatarna
našla na Madžarskem in Če-
škem, zato so se v podjetju od-
ločili za povečevanje velikose-
rijske proizvodnje.
Slovo Ceiei?
v Kmetijski zadrugi Šaleška
dolina razmišljajo o tem, da bi
njihovi rejci začeli namesto
v Arjo vas oddajati mleko
v kakšno drugo slovensko mle-
karno. Celjska mlekarna jim
dolguje 24 milijonov tolarjev,
v Šaleški zadrugi pa vse manj
verjamejo, da bo področna
mlekarna izplavala iz sedanjih
težav.
Še en katalog
v območni gospodarski
zbornici Celje pripravljajo ka-
talog gospodarstva celjskega
območja v nemškem in itali-
janskem jeziku. Pripravljajo
ga skupaj z velenjsko zborni-
co, posebno pozornost bodo
namenili turizmu na našem
območju, katalog pa naj bi iz-
šel do predstavitve področne-
ga gospodarstva v Mainzu
v začetku septembra. Podoben
katalog je zbornica pred ča-
som že izdala v slovenskem in
angleškem jeziku.
IB
REKLI SO
»Bančniki smo v pogovoru
z dr. Janezom Drnovškom
opozorili, da je znižanje
obrestnih mer za določene vr-
ste kreditov, namenjenih po-
djetjem, ki so v skupini A in B,
torej z najboljšo boniteto,
možno samo pod pogojem, da
bodo finančni viri reagirali ta-
ko, da bodo ob nižji inflaciji
pripravljeni varčevati oziroma
nalagati finančne presežke po
nižjih obrestnih merah. Vlada
je dala možnost, da se banke
pojavijo na natečaju za 5 mili-
jard tolarjev garancijskega
potenciala, ki ga bo vlada an-
gažirala iz proračuna, koliko
se bo katera banka uveljavila
na natečaju, pa bo odvisno od
tega, koliko podjetij iz A in
B skupine bo pripravljeno iti
v takšno financiranje. Manj
znano je to, da odlok uveljav-
lja zavarovanje, ki je zelo rigo-
rozno, za kreditiranje je po-
trebno imeti prvovrstne vred-
nostne papirje ali dati hipote-
ko. Hipoteka pa pomeni dolo-
čen čas in tudi stroške.
V zvezi z revalorizacijskim
faktorjem menim tole: vlada
se je pohvalila z znižanjem in-
flacije na 2 odstotka mesečno,
zato naj ne bi več uporabljali
revalorizacijske stopnje. Dvo-
je je pri tem treba vedeti: če mi
ne bi uporabljali revalorizaci-
je, bi se imetniki finančnih
presežkov odločali za devizne
naložbe, na drugi strani pa ob-
^ stoječa zakonodaja zavezuje
vse imetnike finančnih sred-
stev, da v primeru 10 odstotne
letne inflacije obvezno revalo-
rizirajo kapital.«
IB
Direktor Ljubljanske banke
Splošne banke Celje Niko Kač
o predlogu vlade, da bi banke
zaradi nizke inflacije odpravi-
le revalorizacijski faktor ter
znižale realno obrestno mero:
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Podjetje UTOK - GAT
d. d. Kamnik nudi izdelke iz
usnja (damske torbice, moške
torbe, ženske in moške pasove,
drobno galanterijo), šivajo pa
tudi usnjene sedežne garnitu-
re. Informacije: tel. (061) 832-
524 (Marija Majhenič).
-	Podjetje FE-GO Kovinska
galanterija p. o. iz Radomelj
nudi cevne objemke s polža-
stim vijakom v vseh dimenzi-
jah in za najzahtevnejša po-
dročja, izdelane po zahtevah
DIN 3017. Informacije: tel.
(061) 727-626 (Franc Goreč).
-	Podjetje Elektrotehna
Kontotehna d. o. o. iz Ljublja-
ne nudi opravljanje finančnih
in računovodskih storitev za
domači in tuji trg. Izdelujejo
tudi ekonomske analize, vodi-
jo evidence prometnih davkov,
finančne kompenzacije, arhi-
viranje dokumentacije ter fi-
nančno svetovanje. Informaci-
je: tel. (061) 324-364 (Nada
Jane).
Povpraševanje:
-	Železarna Ravne - Kovi-
narstvo Ljubno išče stroj za
sočelno uporovno obžigalno
varjenje obročev: 1 x varilni
presek za nelegirno ieklo 1200
mm^ in 1 X 1600 mm-, Ž. Infor-
macije: tel. 841-111 (Peter
Ribič).
-	Iščemo obrtnike ali po-
djetja, ki izdelujejo gumijaste
artikle (čolne, bazene ipd.). In-
formacije: Informacijska pi-
sarna CIS GZS, tel. (061) 150-
122.
-	Podjetje BTJ d. o. o. iz
Ljubljane (Črnuče) povprašuje
po bezšivnih preciznih ceveh,
ST izvedba, hladno valjane č.
1212/DIN 2391: fi 28 X 1,5 in fi
24x1. Povprašujejo tudi po
aluminijastih palicah, kvalite-
ta D-50 fi 24,5 mm in fi 22 mm.
Informacije: tel. (061) 712-759
(Breda Terglav).
-	Iščemo barvno pihano
steklo za vitraže (v ploščah).
Informacije: tel. (061) 612-730
(Marko Jerman).
-	Francosko podjetje BSN
Branche biscuits išče distribu-
terja za slaščice. Informacije:
tel. 1-6954-1200 (Ms. Nathalie
Dumont) ali (061) 150-122
(CIS GZS, Tatjana Brglez za
dodatne informacije).
- GZS, Služba za napredek
poslovanja išče podjetja, ki so
pripravljena zaradi predelave
oddati ali prodati kovinske
odpadke s klučno številko:
35101 (prah, ki vsebuje žele-
zo), 35102 (odkovki in škaja)
ter 35103 (ostali železni in je-
kleni odpadki). Informacije:
tel. (061) 342-366 (Andreja Je-
rina).
PO ČEM 80 DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 5. 8. 1992
Št. 31 - 6. avgust 1992

Kopamo se v brozgi
Kopalna sezona je na višku,
neznosna vročina pa dobesed-
no kliče po osvežitvi, ki si jo
večina poišče na raznih kopa-
liščih, odprtega ali zaprtega
tipa, urejenih ali neurejenih.
Zaradi tolikšnega pritiska ko-
palcev se vedno znova postavi
vprašanje primernosti upora-
be kopališč z vidika higijenske
in mikrobiološke oporečnosti.
Pri tem velja razlikovati zla-
sti organsko in anorgansko
onesnaženost vode, ta dva poj-
ma pa nista vedno nujno pove-
zana, čeprav se ljudje odločajo
na podlagi vizualnega učinka,
kar ponavadi prinese netočno
oceno. Anorganska onesnaže-
nost vode (kalna voda) je vid-
na s prostim očesom, lahko bi
ji rekli tudi mehanska umaza-
nija. Sestoji se iz prahu in raz-
nih delcev, ki se nanesejo v vo-
do po naravni poti (veter, dež
ipd.) ali pa jih vanjo vnaša člo-
vek. Te vrste onesnaženost ne
vpliva na zdravje in jo na ba-
zenih odstranjujejo s filtrira-
njem vode. Drugače je z or-
gansko onesnaženostjo, ki po-
stavlja v ospredje zlasti mi-
krobiološko in bakteriološko
oporečnost vode.
Zavod za socialno medicino
in higijeno izvaja stalni nad-
zor nad kvaliteto kopalnih vo-
da v 17 kopališčih celjske regi-
je (od tega 7 termalnih in 10
sezonskih kopališč z netermal-
no vodo), v analizo pa zajame-
jo še jezera in vodotoke. Nad-
zor poteka skladno s Pravilni-
kom o higijenskih zahtevah
kopalne vode, ki mora biti
enake kvalitete kot pitna. Na-
loga Zavoda je predvsem delo-
vati preventivno, torej opozar-
jati kopalce o primernosti
uporabe. V juniju in juliju
odvzeti vzorci za analizo kaže-
jo, da so najpogostejši vzroki
za mikrobiološko oporečnost
vode v bazenih povišano števi-
lo skupnih kiloformnih bakte-
rij ter povišano število aerob-
nih mezofilnih bakterij. S šte-
vilom neustreznih mikrobiolo-
ških vzorcev odstopajo odprta
termalna rekreacijska kopa-
lišča (izjema je kopalna voda
v Termah Zreče), kjer je voda
oporečna predvsem zaradi ne-
ustrezne koncentracije klora
(prosti klor) ter povečane
vsebnosti sečnine, amonija in
nitritov. Vsi bazeni v celjski
regiji so nekako v srednjem
kakovostnem razredu, naj-
slabše pa je zaenkrat v Atom-
skih Toplicah, ka^ dosti pa ne
zaostajata kopališči v Prebol-
du in na Vranskem, ki sta teh-
nološko zastareli in slabo ure-
jeni. Mikrobiološka in kemič-
na kvaliteta kopalnih voda je
odvisna od različnih parame-
trov, ki so med seboj tesno po-
vezani: tehnološka opremlje-
nost kopališča - predvsem
kvaliteta filtrimih naprav na-
pram količini vode, strokovna
usposobljenost zaposlenega
osebja, obremenjenost kopa-
lišča in spoštovanje kopališke-
ga reda - torej je precej tudi
odvisno od kopalcev samih.
Letno Icopališče
v Celju
Ta bazen je po mnenju zavo-
da za socialno medicino in hi-
gijeno najprimernejši za kopa-
nje in tudi najbolje urejen.
Kvaliteta vode je na zavidljivi
ravni, nekaj pripomb gre le na
račun urejenosti sanitarij. Na-
štejmo nekaj podatkov o kva-
liteti vode: koncentracija pro-
stega klora znaša 0,4 miligra-
ma na liter vode (dovoljena
konc. je od 0,2 do 0,5) - prosti
klor uničuje mikroorganizme,
vrednost pH = 7,5 (dovolj ena od
6,5 do 7,5), povprečen vzorec
sečnine znaša od 0,5 do 0,7 mg
(dovoljen je 1 mg/liter vode) in
se tekom dneva spreminja, saj
prihaja do različne obreme-
njenosti kopalne vode (po 12.
uri večja obremenitev).
Vodotoki in jezera
Ljubitelji narave se rajši od-
ločajo za kopanje v rekah in
jezerih, ki pa tudi niso vedno
najprimernejša oblika rekre-
acije, zlasti ne za najmlajše in
tiste občutljivejše. Prihaja do
virusnih obolenj (prebavni or-
gani, koža idr.), ki se prenaša-
jo z oporečno vodo, zatorej ve-
lja apelirati zlasti na starše.
V letošnjem letu opravljena
bakteriološka in fizikalno ke-
mična analiza vode v jezerih
Žovnek, Šmartinskem jezeru
ter vodotoku Savinja na štirih
merilnih mestih (mehki jez.
Medlog, Polzela, Letuš) je po-
kazala, da rezultati žal niso
tako ugodni, kot so nedavno
poročali za reko Savo. Vzorci
Savinje kemično niso proble-
matični, težavo pa predstavlja
mikrobiološka obremenjenost,
ki močno presega dovoljene
meje, zaradi nizkega vodostaja
pa se razmere še poslabšujejo.
Voda v jezeru Žovnek je zaradi
organske in anorganske obre-
menitve povsem neprimerna
za kopanje, medtem ko za
Šmartinsko jezero velja soraz-
merno nizka obremenjenost
(kar nekako sodi v tretji kako-
vostni razred), torej se lahko
kljub vsemu kopamo, saj so
odstopanja znatna. Tudi Bra-
slovško jezero velja za nepri-
merno, nekoliko boljše rezul-
tate pa so dale preiskave
v Slivniškem jezeru, saj so bili
vzorci mikrobiološko neopo-
rečni, kemijske preiskave pa
so pokazale le rahla odsto-
' panja.
Za konec dodajmo še dej-
stvo, da naravna kopališča ni-
so opremljena skladno s prej
omenjenim pravilnikom, ki
določa, da morajo biti za var-
no kopanje zagotovljeni:
ustrezna oprema kopališča,
vzdrževanje reda, reševanje iz
vode ter nudenje prve pomoči.
Tudi letos velja opozorilo šte-
vilnim kopalcem, da se v jeze-
rih in vodotokih kopajo na
lastno odgovornost, kar pome-
ni, da morajo biti še posebej
previdni. Zlasti otroke, ki med
kopanjem popijejo okrog pol
litra vode, je potrebno opozo-
riti, naj vode zaradi mikrobi-
ološke oporečnosti ne pijejo.
PRIMOŽ ŠKERL
Glede na rezultate preiskovanih vzorcev kopalnih voda lahko
kopališča razdelimo v 3 kategorije:
A - število oporečnih vzorcev do 20 odstotkov
Kopališča s termalno vodo: Terme Zreče
Kopališča z običajno vodo: bazen hotela Planja Rogla, bazen
Slovenske Konjice, bazen Prebold, bazen Neptun Celje.
B - število oporečnih vzorcev od 20 do 50 odstotkov
Kopališča s termalno vodo: bazen hotela Donat Rogaška
Slatina, Terme Topolšica, bazeni zdravilišča Dobrna, bazeni
Zdravilišča Laško, bazeni Rimske Toplice.
Kopališča z običajno vodo: bazeni Rogaška Slatina, bazen
Njivice Radeče, bazen Šmarje pri Jelšah.
C - število oporečnih vzorcev preko 50 odstotkov
Kopališča s termalno vodo: bazeni Zdravilišča Atomske To-
plice
Kopališča z običajno vodo: bazen Vransko, bazen Sevnica,
bazen Šentjur.
Od bonbona do goriva
Na Mariborski cesti v Celju so 20. juli-
ja po nekaj mesecih obnove odprli so-
dobno opremljeno bencinsko črpalko,
last Petrola. Tako so končno obnovili
zgradbo črpalke, ki so jo zgradili že leta
1954! Vodja obnovljene bencinske črpal-
ke Marjan Selčan je o pomembni prido-
bitvi povedal:
»Od prejšnje črpalke so ostali samo
zidovi, vse ostalo je novo. Ob črpalki
imamo samopostrežno trgovino, kjer je
možno kupiti vse, od bonbonov do pijače
in še česa drugega, kar človek potrebuje
med potovanjem ali na poti na obisk.
Nove so pisarne, garderobe, sanitarije,
skladišča in za pet delavcev čajna kuhi-
nja. Sanitarije so prilagojene tudi za in-
valide. Vsi prostori imajo hladilno na-
pravo, kar nam še posebej prav pride
v teh resnično pasjih poletnih dneh. Šo-
fer lahko pri nas za svoj avto dobi vse,
kar potrebuje, ob tem pa tudi menjava-
mo olje, napolnimo zračnice in podobno.
Kmalu bo verjetno pri nas možno kupiti
tudi kurilno olje. Mešanico si odslej ku-
pci pripravljajo sami, po želji pa jim po-
magamo tudi mi. Naša bencinska črpal-
ka s samopostrežno trgovino, ki je ne-
kakšen free shop, je odprta vsak dan od
6. do 20. ure, zaprta pa je ob nedeljah in
praznikih.«	t. VRABL
Foto: E. MASNEC
SENCE
NA SONČNI STRANI ALP
NEZASLVŽENE POČIT-
NICE - Demokrat Tone Per-
šak, ki je vodil sejo družbe-
nopolitičnega zbora namesto
predsednika dr. Ludvika To-
plaka, je sicer delegatom
v republiški skupščini voščil
prijetne počitnice, toda dej-
stvo, je, da si jih niso zaslu-
žili.
Spet se je pokazalo, da
strankarski voditelji veliko
govorijo, malo pa naredijo.
Drugače si ni mogoče razla-
gati, da so bila zasedanja
prekinjena zaradi nesklep-
čnosti (DPZ je ostalo 30 po-
slancev, v zboru občin 20 in
v zboru združenega dela 50
delegatov). Za sprejem volil-
ne zakonodaje je bilo v vsa-
kem zboru potrebnih 54 gla-
sov. In zakaj nezaslužene po-
čitnice? Zato, ker so prejšnji
teden delegati opravUi le de-
vetino dela (namesto treh de-
vetin, kot je bilo načrtovano,
da bi se v miru pripravili na
volitve).
Sprejeli so le zakon o voli-
tvah predsednika republike,
ne pa tudi zakona o volitvah
v državni zbor (z 90poslanci)
in o državnem svetu (40 svet-
nikov). Ob premalo glasovih
se delegati tudi ne morejo us-
kladiti o »udbovskem členu«
v zakonih, pri katerem vztra-
ja poslanski klub Demosa.
Resda so demosovci zdaj
omilili člen, po katerem naj
bi vsi kandidati pred volitva-
mi podpisali izjavo, da niso
sodelovali s Službo državne
varnosti (SDV) pred majem
1990 (v prvotnem predlogu je
bila formulacija »ali so bili
uporabniki	ugotovitev
SDV«, kar je bilo po službeni
dolžnosti na stotine funkci-
onarjev pred majem 1990),
toda zanj vseeno nimajo po-
trebne podpore.
Devetega septembra, ko
naj bi se končale skupščinske
počitnice, bo torej spet nape-
to, kot Damoklov meč pa bo
nad vsemi visela časovna sti-
ska. Sprejeti je treba poleg
temeljnih dveh še šest zako-
nov, med njimi o osmih volil-
nih enotah in 88 volilnih
okrajih. Na ta predlog pa je
že zdaj vrsta pripomb iz
strank, še več pa »s terena«,
saj bodo nekatere občine in
krajevne skupnosti razde-
ljene.
Če pa bo vse skupaj padlo
v vodo, potem bomo letos
-	letos pa na vsak način, saj
nas k temu zavezuje ustavni
zakon - volili pač še po sta-
rem modelu (volitve v druž-
benopolitični zbor iz leta
1990). Toda kaj, zaboga, so
delali sedem mesecev stran-
ke, poslanski klubi, komisija
za ustavno ureditev, delegati
v republiški skupščini? Na to
vprašanje bi morali odgovo-
riti delegati svojemu volilne-
mu telesu. Zahtevajmo to, in
sicer čimprej, dokler ne bo
vse skupaj prepozno!
KAJ JE JA VNOST I. - Ja v-
nost si nekateri republiški
delegati predstavljajo po
svoje. Janko Halb iz Sloven-
ske ljudske stranke (tisti
z boljšim spominom se ga bo-
do spomnili kot začetnika
napadov na javna glasila
v skupščinskih porodnih kr-
čih) meni, da je zakon o voli-
tvah v državni zbor šel »mi-
mo slovenske javnosti, pom-
pozno (beri po slovensko: si-
jajno, bleščeče, slovesno, ve-
ličastno, hrupno - op. p.) so
ga zabeležili le javni mediji«.
Torej več kot milijonsko po-
slušalstvo, gledalstvo in
bralstvo (če seštejmo TV, ra-
dio in tiskana glasila) za
Halba ni »slovenska jav-
nost«.
KAJ JE JAVNOST 11.
-	V Sloveniji se je razpasla
moda novinarskih konfe-
renc. V tej demokratični
družbi, kot jo radi imenuje-
mo (v resnici gre za zametek
prave parlamentarne demo-
kracije, o čemer se lahko pre-
pričamo iz tedna v teden), so
stranke veliko bolj zaprte
vase in do javnosti, kot so
bile družbenopolitične orga-
nizacije - na čelu s takratno
zvezo komunistov - pred ma-
jem 1990. Ker pa nočejo žive-
ti v ilegali, potem strankar-
ski vodje razložijo predstav-
nikom javnosti, kaj se je zgo-
dilo. Če je tisto, kar povedo,
res ali ni res, ni mogoče pre-
veriti.
Še huje pa je, da vsaka
stranka ali strančica sklicuje
novinarske konference kar
sredi zasedanja slovenske
skupščine. Pa ne zato, da bi
boga zgrabile za brado, am-
pak da voditelji in voditeljč-
ki povedo v glavnem enaka
stališča, kot so jih že bili
pred nekaj minutami pove-
dali za skupščinsko govorni-
co. Rekorderja takih tiskov-
nih konferenc sta novi demos
Danijela Starmana (6 dele-
gatov) in Liberalna stranka
Vitomirja Grosa in Danijela
Malenška (4 delegati). Potem
so seveda novinarji krivi, če
noben pameten član Društva
novinarjev Slovenije ne pri-
de več na take »novinarske
konference«.
NOVINAR PRED SODIŠ-
ČEM - Publicist Janez Janša
(v tej vlogi je v zadnjem ob-
dobju popolnoma zasenčil
obrambnega ministra Janeza
Janšo) je začel protiofenzivo
zoper kritike svoje knjige
Premiki in ministrstva za
obrambo. Pod firmo svojih
podrejenih (ministrstvo za
obrambo) je kazensko ovadil
novinarja Večera Braneta Pi-
ana (nekateri Celjani in oko-
ličani ga imajo v dobrem,
drugi pa v slabem spominu
kot bivšega šefa nekega ča-
sopisa). Piana naj bi javno
tožilstvo v Celju kazensko
preganjalo, ker je napisal, da
»odgovorni ljudje ministr-
stva za obrambo in teritori-
alne obrambe nimajo nobe-
nih predsodkov pred zapo-
slovanjem dovčerajšnjih pri-
padnikov JLA, KOS in naj-
bolj kompromitiranih Udbi-
nih agentov«. Ministrstvo tr-
di, da je to delno neresnično,
delno pa zavajajoče in da
»škodi časti in dobremu ime-
nu ministrstva, TO in nosil-
cev funkcij v teh organih«.
Piano je po mojih izkuš-
njah verjetno izgubljen, saj
ne bi smel navesti vira, od
koder je črpal podatke, če bi
to storil, bi si zapravil vse
zaupanje sedanjih, možnih in
prihodnjih informatorjev.
Ne bo pa to edina časni-
karska afera, na pomolu je še
ena, vendar o tem kdaj kas-
neje.
MINISTER ZANIKA - Na
novinarje in javna glasila je
hud tudi minister za promet
in zveze Marjan Kranjc, češ
da je v glasilih vse več na-
pačnih informacij o gradnji
cest in drugih prometnih za-
gatah. V rokah je imel
Kranjc močan argument - 50
milijonov DEM posojila iz
tujine, ki ga je dobila Slove-
nija. To je omogočilo, da so
nadaljevali dela na odsekih,
ki so jih morali zaradi po-
manjkanja denarja ustaviti
v začetku junija.
Zanimivo je, da Marjan
Kranjc ni sklical novinarske
konference sredi junija, ko so
bile razmere v gradnji naj-
bolj kritične in se takrat tudi
ni pritoževal, češ da so infor-
macije v javnih glasilih na-
pačne. S polno mošnjo je lah-
ko naknadno soliti pamet
drugim...
Št. 31 - 6. avgust 1992
6
Razvoj predstavljajo
Icadri, ne Ioicomotive
v celjskem železniškem vo-
zišču je 243 km železniških ti-
rov in 315 kretnic, 23 železni-
ških postaj in 12 postajališč,
1400 zaposlenih v vseh sekci-
jah, mimo celjske železniške
postaje pelje vsak dan tudi po
200 vlakov, zdaj pa izstopi ali
vstopi med 8 do 10 tisoč potni-
kov, pač glede na dan in letni
čas. Ali se vsi zavedajo pome-
na Celja kot pomembnega že-
lezniškega središča?
Za spremembo se bomo to-
krat celjske železnice in njenih
delavcev lotili z druge plati.
Celje je še vedno v središču
Slovenije in preko njega so
speljane vse glavne magistral-
ne prometne poti, od slabih
cest do nič kaj boljših železnic.
Ob solidnem pretoku potnikov
je Celje močen industrijski ba-
zen, ki za Luko Koper, ki
ustvari 24 odstotkov celotnega
prometa na slovenskih želez-
nicah, prepelje največ tovora.
Po voznem redu naj bi vsak
dan skozi Celje peljalo 182 ra-
zličnih vlakov, dejansko pa jih
pelje tudi po 200. V letih 1986-
88 je na celjski železniški po-
staji dnevno izstopilo po 12 do
14 tisoč potnikov, zdaj jih iz-
stopi po 8 do 10 tisoč. To so
podatki, ki govorijo o obreme-
njenosti celjske železniške po-
staje, ki bi morala biti urejena
sodobno, tehnično moderno in
s številčno močno ekipo stro-
kovnjakov, če bi hotela dobro
opravljati zahtevno delo. Žal
pa je na celjski železniški po-
staji, kot na celotnem področ-
ju za katerega skrbi 1400 v Ce-
lju zaposlenih delavcev, vrsta
problemov, ki lahko kaj kmalu
sodu izbijejo dno. Večina stva-
ri je zastarelih in onemogoča
povsem varno in ustrezno hi-
tro ter udobno vožnjo. Tu pa se
začenjajo težave, ki jih želez-
ničarji sami zaenkrat odprav-
ljajo z delom in uspešnimi im-
provizacijami, ko pa bo enkrat
temu konec, bo nastal vik in
krik! Na žalost se stavke že-
lezničarjev v Sloveniji najbolj
usmerjajo v zahtevek po oseb-
nih dohodkih, ki so v prvem
planu, zapostavljajo pa se
ključni problemi. Razveseljivo
sicer je, da so tudi glede tega
na železnici mnjenja deljena,
žal pa še vedno bolj uspevajo
vlakovni odpravnild in njim
podobni, kot strokovnjaki, ki
zagovarjajo sodobno tehnično
opremljeno železnico. Za to pa
ni denarja, ker so ga med dru-
gim tudi pobrali in pretopili
v plače!
Rešitev je v ločitvi
Marjan Novak je šef sekcije
za vzdrževanje prog v Celju, ki
s 303 zaposlenimi (manjka mu
10 delavcev po avstrijskih kri-
terijih samo za redno vzdrže-
vanje) skrbi za 243 km tirov,
315 kretnic, 70 mostov, 308
propustov, 282 potnih preho-
dov, štiri tunele (Šmarje,
Skomo, Črešnjevec, Lipoglav),
okoli 350 km jarkov in drenaž,
23 železniških postaj in 12 po-
stajališč:
»Slovenske železnice s sede-
žem v Ljubljani hočejo vse vo-
diti iz ene ali dveh pisarn, to
pa žal danes ne gre več! Reši-
tev je samo v decentralizaciji
in podjetje je treba čimprej
razdeliti v dva dela: železniški
promet na eni (potniški, tovor-
ni, vleka in podobno) in infra-
strukturo na drugi strani (sek- •
cije za vzdrževanje prog,
SVTK, elektroenergetika itd.).
Kaj bo kdo imel (Maribor npr.
ima prednost pred Celjem sa-
mo v tem, da je večje mesto) pa
je treba razdeliti samo na pod-
lagi argumentov. Ti pa govori-
jo v prid Celju.«
Marjan Novak o razvoju že-
leznic trezno razmišlja in nje-
govo pripovedovanje je mar-
sikdaj »trdo«, vendar resnično.
»Železnico je treba posodo-
biti ali ukiniti. Takšna, kot je,
je nihče ne rabi, ne železničarji
in ne krajani. Nihče. Urediti je
treba našo prometno politiko
za kar je odgovoren samo mi-
nister za promet, ki naj bi ob
cestah skrbel še za kaj druge-
ga, recimo železnico. Vse drža-
ve gradijo hitre proge, ker so
ekološko primerne. Dvotima
proga vzame dvakrat manj
prostora kot štiri pasovnica
ceste. Mi se bomo v prometu
na cestah zadušili in tega zele-
ni ne vidijo. Moramo v decen-
tralizacijo, ker to počne ves
napreden svet. Imeti moramo
dobro organizirane sekcije, ki
bodo skrbele same zase.«
Zaposleni v infrastrukturi
se počutijo opeharjene. Zakaj?
»V petih letih so nas dobe-
sedno oropali! Vse so pobrali
za lokomotive, na tire so pa
pozabili. Že zato se moramo
ločiti, da bomo videli, koliko
denarja imamo in kaj lahko
delamo. Najhuje je, ko prideš
zjutraj v službo in ne veš, kaj
bi vzel v roke. Na železnici ni-
mamo vsi visokih plač in se
zaradi tega mnogim dela kri-
vica. Infrastruktura je po pla-
čah daleč za ostalimi, saj ima-
mo tudi po 100 odstotkov manj
kot strojevodje. S kolektivno
pogodbo se je vse podrlo in to
je tragika železnice. Te ne boš
spravil naprej s strojevodji,
prometniki in premikači, am-
pak z mladimi ljudmi, stro-
kovnjaki!«
Čez most Marije
Terezije
v naših zadnjih poročilih
o železnici v glavnih vlogah
nastopata dva simpatična, žal
že dolgo ranjka soseda, Franc
Jožef in zdaj še Marija Terezi-
ja. Zdaj rešujejo problem, ka-
ko posodobiti tisto, kar je zdr-
žalo 150 let.
»Poglejte progo Zidani
most-Pragersko. Najbolj kriti-
čen je most v Laškem s kon-
strukcijo Marije Terezije. Že
leta 1987 je republiški inšpek-
tor izdal odlok o zamenjavi
konstrukcije. Ta je nujna zara-
di dviga kategorije proge in
uvrstitve v sistem UIC (med-
narodno združenje železnic).
Republiška uprava za ceste ni
hotela sofinancirati podvoza
pod železniškim mostom čez
Savinjo, kjer je predvidena
razširitev ceste s pločnikom.
Čez most je po enem tiru hi-
trost 30 km na uro, po drugem,
kjer je provizorij, pa 20! Most
je delan za 14 ton, zdrži pa
tudi 20, čeprav je že ves rjast.
Na progi Celje-Grobelno so
tiri stari 28 let in so tako za tri
leta prekoračili eksploatacij-
sko dobo. Na progi Lupinjak-
Rogaška Slatina imamo preve-
liko širino tirov, ki so bili gra-
jeni v letih 1948-53, normalna
življenjska doba pa je 30 let.
Podoben pojav je na progi
Paška vas-Šoštanj, v Šentvidu
je treba obnoviti oporni zid in
predusek na tunelu Šmarje.
Oba objekta sta na progi Stra-
nje-Imeno, ki bi jo bilo po zad-
njih testiranjih potrebno takoj
zapreti in obnoviti, vendar je
rok podaljšan do 1. septembra.
Na magistralni progi nujno
potrebujemo 4200 metrov tir-
nic in 3000 pragov. Na ostalih
treh stranskih progah potre-
bujemo 4000 m tirov in 3200
pragov. Vse pod njuno, da se
ne bo ustavil promet. Da bo
ironija kompletna, imamo na
zalogi za tri milijone mark re-
zervnih delov za magistralno
progo, ki jih ne moremo mon-
tirati, ker ni denarja. Na opre-
mi in projektu se nabira prah.«
Železniška postaja
na slepem tiru
Medtem, ko se Marjan No-
vak s svojo ekipo ukvarja
s svojimi problemi, pa se na
drugi strani Franci Pešec
s svojimi. Obema bi lahko do-
dali še Andreja Godca, ki vodi
eno najmočnejših sekcij
SVTK, ta pa ne pokriva samo
Celja z okolico, ampak vse do
Maribora. V Celju sta dva
ključna problema - dokončna
ureditev novih signalno var-
nostnih naprav (spojitev tistih
v komandnem stolpu z onimi
na železnici, za kar bi potrebo-
vali okoli 8 milijonov mark) in
rešitev poslopja železniške po-
staje. Z obnovo so ponovno za-
čeli letos, zdaj pa dela že tri
mesece stojijo. Ce bi z deli po-
novno začeli, jih ne bodo kon-
čali do konca leta.
»Celjska železniška postaja
je sramota za Celje,« pripove-
duje Franci Pešec, ki vodi po-
govore z vodilnima možema
v Celju Antonom Rojecom in
Mirkom Krajncem, ta pa
z ustreznimi možmi v Ljublja-
ni. Celjska železniška postaja
je kot žogica pri namiznem te-
nisu. Malo tu, malo tam, naj-
večkrat pa v outu. Do zime bi
bilo treba urediti predvsem vi-
talne prostore, kot so čakalni-
ca (te že tri leta ni), prehod za
potnike, garderobe, prodaja
vozovnic itd. »Našega proble-
ma se zavedajo tudi v Ljublja-
ni, žal pa denarja za moderni-
zacijo preprosto ni. Celje je
najbolj kritično glede tega. Po
zadnjih informacijah mora da-
ti ustrezen podpis samo še naš
finančni minister Gaspari in
dela bi se premaknila.«
Zavedam se, da še zdaleč ni-
sem napisal vsega, kar trenut-
no tare celjske železničarje
oziroma vse tiste, ki so zapo-
sleni v Slovenskih železnicah
v Celju. Je pa že to kar precej,
da človek dobi neko sliko,
v kakšnem stanju železnice so.
Celje ni samo pomembno kri-
žišče, ampak je tudi najbolj na
prepihu med Mariborom in
Ljubljano. Vse se je nakopičilo
do takšne mere, da bo potreb-
no precej časa, da bomo govo-
rili o pozitivnih premikih.
Brez dvoma pa gre tudi za
neelastičnost, saj si drugače ne
znamo predstavljati, da ležijo
kot na odpadu dragoceni re-
zervni deli, da so signalno var-
nostne naprave zgrajene do
polovice in da je železniška
postaja objekt kot z opuščene-
ga divjega zahoda, ki je prime-
ren samo še za ovce. Vozimo se
po progah, kjer nam preti ne-
varnost, po drugi strani pa ho-
čemo v Evropo.
In dokler ne bo na sami že-
leznici prišlo do »prevlade«
mladih, strokovno usposoblje-
nih ljudi, se bojimo, da bomo
takšne črne maše lahko še dol-
go pisali in brali.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Na celjsko iniciativo so v ŽG
Ljubljana pripravili idejni
projekt za rekonstrukcijo ma-
gistralne proge Maribor-Celje
za hitrosti 160 km na uro, kar
je mejna hitrost, za katero ve-
ljajo sedanje signalne naprave.
Obnova bi stala 2,5 milijarde
tolarjev ali tri milijone ameri-
ških dolarjev po kilometru
proge z vsemi napravami.
Z obnovo naj bi startali leta
1995, dobili pa naj bi tudi
mednarodne kredite.
V Celju so kljub težavam nekaj
problemov na progah le od-
pravili in to z denarjem, ki so
ga dobili iz naslova zavarova-
nja objektov in naprav. Tako
so sanirali plazova na odsekih
Dolga gora-Poljčane in Folj-
čane-Slovenska Bistrica ter
uredili spodnji ustroj in kret-
nice na postajališču v Dolgi
gori. Na progi državna meja-
Lupinjak-Grobelno so dokon-
čali zamenjavo jeklenih kon-
strukcij z novo tehnologijo
montažne gradnje in tako pri-
hranili okoli 10 milijonov to-
larjev.
Velik problem Celja in železnice je še vedno nezgrajen nadvoz na Lipi v Štorah, kjer promet še
vedno urejajo z mehanskimi zapornicami. Zlasti v konicah prihaja do velikih zamaškov, saj tudi
ceste niso ustrezno urejene. Marjan Novak je povedal, da na Lipi še vedno vozijo po takoimeno-
vanem APB pro^amu (avtomatski pragovni blok), česar v sodobnem svetu ne poznajo in je strogo
prepovedano. »Ze pet let delamo na tem, da bi ukinili zapornice, pa se ne da,« pove Marjan
Novak. Za rešitev problema pride v poštev samo nadvoz in z njim bi odpadli vsi hudi prometni
zamaški in slaba volja potnikov.
V Celju je trenutno na zalogi za tri milijone mark materiala za obnovo tirov in kretnic. Z njimi
bodo obnovih postajo Celje in glavne prevozne tire v Celju in Čretu. Ko bo tudi za ta, prepotrebna
dela, dovolj denarja.
Št. 31 - 6. avgust 1992
7
»Ni čas za prestižne prepire!«
y ceUskI SDP razmišljajo o predčasnih volitvah - Prihodnost Celja hI morala hiti pred strankarskimi Interesi
»Kasneje, ko bo Celje dobilo novo občinsko vlado, težje delo bodo imeli njeni člani,« trdijo
v občinskem odboru SDP in s tem tudi utemeljujejo svojo zahtevo, da stranke v občini vendarle
sklenejo dogovor o bodočem mandatarju in o celotni sestavi izvršnega sveta. Ena od pobud, ki so
jih naslovili na skupščinsko predsedstvo, je bilo vprašanje omejevanja pristojnosti in pooblastil
IS po odstopu njegovega predsednika Mirka Krajnca. Zdaj v stranki razmišljajo tudi o sankcijah
za celotno skupščino, saj se ugotovitev, da je poslansko delo blokirano, po mnenju predsednika
občinskega odbora SDP Željka Ciglerja vse bolj potrjuje.
Celje je v času do 10. septembra v nekakš-
nem >prostem tcku<... Kako, po vaše, to vpliva
na dejanski položaj v občini?
Posledice lahko vsak Celjan sam občuti, me-
nim pa, da so zelo hude. Stvari z gospodarsko
in družbeno reformo Drnovškove vlade, ki jo
v SDP kot delu vladajoče koalicije na državni
ravni podpiramo, bodo gotovo odprle še do-
datne probleme. Občinske vlade in skupščine
bi se morale v izvajanje programa zelo močno
in konstruktivno vključiti na gospodarskem,
socialnem, ekološkem in še kakšnem drugem
področju. V Celju trenutno izvršnega sveta ni-
mamo - oziroma ne vem, v okviru kakšnih
pristojnosti le-ta dela, če sploh kaj dela - zato
je vsa odgovornost padla na skupščino, ki je
leta 90 dobila mandat na splošnih volitvah.
Skupščina dela po odloku o pristojnostih,
v katerem je določeno, da morajo poslanci raz-
pravljati in odločati o različnih gospodarskih,
socialnih, prostorskih in drugih problemih
-	celjska skupščina pa o vsebinskih problemih
že kar nekaj časa ne odloča več.
V	SDP ste sprožili vprašanje omejevanja
pristojnosti in pooblastil izvršnemu svetu, ki je
odstopil. V skupščinskem predsedstvu so pri-
pravili odgovor - kakšno je zdaj vaše stališče?
V	stranki smo postavili vprašanje zato, ker
je IS odstopil in bil nato tudi razrešen. Izvršil-
nega organa, ki bi izpeljal vse tisto, kar skupš-
čina sklene, praktično nimamo več. Vprašanje
pa smo izpostavili tudi zato, ker želimo čim-
prej dobiti novo vlado. Takšno, ki bo skrbela,
da bo Celje dihalo s časom in se razvijalo, ter
bodo stvari v občini funkcionirale. S strani
predsedstva smo dobili odgovor, da pristojno-
sti IS niso omejene, da opravljajo vsi člani
svoje dolžnosti, dokler ni izvoljena nova vlada
-	mi pa vemo, da je IS odstopil maja, šele za
september pa se lahko pričakuje, da bomo
eventuelno dobili novega mandatarja. Odločno
protestiramo proti takšnemu odlaganju, zato
se v SDP trudimo, da bi čimprej prišli do
vlade... Hkrati pa je predsedstvo skupščine le
priznalo, da problemi tega časa postavljajo
pred skupščino in njene vodilne funkcionarje
odgovornost, kako čiprej priti do vlade. Ven-
dar - samo ugotoviti, in ob tem tako malo
storiti, da bi do vlade tudi resnično prišli, je
premalo odgovorno. In nekdo bo očitno moral
nositi odgovornost za to, ker celjska skupščina
ne fvmkcionira in se zaradi tega dogajajo zelo
hude stvari, ki bodo imele resne posledice za
gospodarstvo in prebivalce Celja. Za tiste to-
rej, ki iz svojih že tako nizkih prejemkov zbi-
rajo davke in prispevke za celjski proračun, ki
je eden največjih'v Sloveniji, in za nekaj sto
zaposlenih na občini - vendar od tega denarja
ni praktično nobenega efekta.
Ali v SDP, kot stranki z dolgoletno tradicijo
in političnimi izkušnjami menite, da ste uspeli
v reševanju parlamentarne in vladne krize
v Celju zadnja dva meseca pokazati svoje zna-
nje in ga tudi vnovčiti?
Ključne stvari se zaenkrat lahko dogajajo
v skupščini. V Celju smo SDP največja stran-
ka, vendar je žal še do pred kratkim, ko je bU
skupaj Demos, v skupščini deloval glasovalni
stroj. Onemogočal je uveljavitev kakršnega
koli interesa, ki se je pojavljal s strani opozici-
je oziroma kakšne strokovne ali iniciativne
skupine zimaj skupščine... Skratka — interesi,
ki niso bili Demosovi, niso mogli prodreti.
Kljub temu, da je SDP praktično največja
stranka v skupščini, nam pri delitvi funkci-
onarskih sedežev (tu pa gre za najbolj odgo-
vorne ljudi) ni bilo omogočeno, da bi po nekem
proporcionalnem sistemu dobili vsaj kakšno
mesto v ožjem skupščinskem predsedstvu.
Imeli smo zelo majhen vpliv. Problem pa ni
v tem, da ta ali ona stranka nekaj v skupščini
naredi ali ne naredi, pač pa v tem, da je delo
skupščine blokirano. V skupščini smo največ
energije izgubljali z vprašanji določitve imen
ulic in šol, določitvijo datuma občinskega
praznika in drugimi prestižnimi prepirčki, ki
v tem času v skupščini s tako odgovorno nalo-
go kot je skrb za življenje v občini, nimajo kaj
iskati. Kljub temu, da smo določene ideje dali,
smo z njimi bolj malokrat prodrU. Kljub temu,
da poslovnik za delo skupščine in IS zahteva
program dela, ga noben organ ni imel. Skoraj
dve leti smo zahtevali, naj ta dokument nasta-
ne - ob sprejemanju letošnjega proračuna pa .
smo le uspeli, da se je pričelo z izdelavo pro-
jekta Celje - regijsko središče. Ta dokument je
zdaj v izdelavi... Reči pa moram, da mi je zelo
žal, ker se ni resneje upoštevala naša pobuda,
da dobi slovenska vojska - v primeru, če pride
v Celje - svoj prostor izven mesta. Že zaradi
izkušenj iz lanske vojne in zato, ker smo želeli,
da se prostor ob vojašnici na Mariborski na-
meni za razvoj podjetništva in širitev Celjskih
sejmov. Vseeno imamo zdaj sredi mesta vojaš-
nico, katere fasadna obnova je precej stala.
Nekatere stvari se - kljub temu, da so argu-
mentirano predstavljene - žal ne upoštevajo.
V	stranki menite, da nimamo IS in je edina
dejanska in legitimna oblast v občini zdaj
skupščina. Le-ta si je privoščila poldrugi me-
sec počitnic, IS pa skladno z njeno odločitvijo
normalno deluje naprej - nadaljuje se reorgani-
zacija javnih gospodarskih služb, pripraviti je
potrebno programe družbenih dejavnosti, ki se
sofinancirajo iz republike, sodelovati je treba
pri pripravi sanacijskih programov za gospo-
darstvo ...
To, da skupščina v Celju ne funkcionira, je
velik problem. Posledice, ki bodo s tem nasta-
le, prevzemajo nase poslanci in v največji meri
njeno vodstvo z županom na čelu. Na IS — kljub
temu, da naj bi do izvolitve novega svoje delo
normalno opravljal naprej - se odgovornosti ne
da prelagati... Kar tiče dajanja koncesij, s ka-
terimi so ali bodo posamezniki ali podjetja
dobivali v upravljanje poslovne prostore in
parkirišča, ter načinov odločanja o nakupih
računalnikov, legalizaciji črnih gradenj, daja-
nju obrtnih dovoljenj za posamezne lokale,
pa... Vse te stvari Celjani poznajo... Zaradi
takšnih stvari je bila v skupščini dana pobuda,
da se na osnovi ustavnega določila oblikuje
posebna preiskovalna komisija, ki je razisko-
vala, koliko se posamezni člani IS oziroma celo
njegov predsednik okoriščajo s tem, da na eni
strani kot fimkcionarji in na drugi strani kot
podjetniki izkoriščajo svoje položaje. Za zad-
nji razpis (upravljanje s parkirišči, ki letno
vrže okoli milijon mark) upam, da ga ne bo
potrebno dati skupščini posebej v obravnavo.
Ustrezne zakonodaje na tem področju v Slo-
veniji še nimamo.
Vsak, ki je spremljal ugotovitve komisije, je
videl, da gre bolj za moralno oziroma politično
odgovornost. Mnogo stvari je praktično zakon-
sko pravno-formalno nerazdelanih. Imamo
Ustavo, a zakoni še niso razdelani. Tako se
lahko ustanavljajo le komisije... Slovenska
skupščina pa je vendarle že začela z obravnavo
zakona, ki bo prepovedoval podvajanje funkcij
- torej dopoldanski minister ne mora naročati
dela pri sebi, popoldanskem podjetniku. Za-
kon pa še ni sprejet... SDP se bo ob volitvah
novega mandatarja zavzemala za to, da bo le-
ta ves svoj čas, izkušnje, energijo in znanje
posvetil opravljanju svoje fimkcije, ne pa da bi
hkrati skrbel še za svoje podjetje. Takšnega
SDP ne bo podprla.
V	SDP razmišljate tuHi o izvedbi predčasnih
volitev na lokalni ravni. So — glede na obstoječo
zakonodajo - realne možnosti za kaj takšnega?
Preden so se v celjski skupščini zečeli osred-
nji zapleti, je SDP predlagala okroglo mizo za
dogovor o vsebini in delu do konca mandata,
ki bo glede na reformo lokalne samouprave
najbrž trajal vsaj še dve leti. Takrat priprav-
ljenosti ni bilo, le nekaj zatem pa so iz različ-
nih strank prišle pobude, da je treba razprav-
ljati o zaupnici IS in njegovemu predsedniku,
pa tudi skupščinskemu predsedi^u in pod-
predsedniku. SDP je pokazala, kje je problem
in skušala na strpen in dialoški način zadeve
urediti, vendar razmere očitno še niso bile zre-
le za to. Če septembra ne bo izvoljen nov man-
datar in celotni sestav IS, se postavlja vpraša-
nje, ali se v skupščini ne zna ali noče pripeljati
procesa do te točke, da dobimo novo vlado. Če
bi pristali na teh ugotovitvah, je potrebno ta-
koj postaviti vprašanje zaupnice tistemu, ki je
za to odgovoren. To pa sta predsedstvo in nje-
gov predsednik. Če pa bi se izkazalo, da se
v celjski skupščini ne da ničesar več dogovoriti
in izpeljati volitev predsednika IS - bojim pa
se, da se bližamo prav temu — je potrebno spo-
štovati odlok o pristojnosti zborov občinske
skupščine, ki določa to kot eno osnovnih nalog.
Potrebno bi bilo iti v predčasne volitve oziro-
ma celotno skupščino sankcionirati. Če so po-
slanci dobili mandat na volitvah, jim ga je
treba zdaj - glede na to, da skupščina ne funk-
cionira - vzeti. Pravilno pa je vprašanje, kako
to storiti... Po starem volilnem sistemu se to
ne da več. SDP se je obrnila na predsednika
slovenske skupščine in Ustavne komisije dr-
. Franceta Bučarja in zdaj čakamo na odgovor,
kako bi se te volitve izpeljale. Rad pa bi dodal,
da celjska skupščina slabo dela tudi zato, keF
je vseskozi na robu sklepčnosti. Od 75 poslan-
cev se zasedanj redno udeležuje kakšnih 44,
zato bomo v SDP predlagali, da se za vse, ki so
leta 90 sprejeli mandat in se zdaj skupščinskih
zasedanj ne udeležujejo, razpišejo nadomestne
volitve. Pri tem ni pomembno, iz katere stran-
ke so. Če so takšni tudi v SDP - čeprav mislim,
da naši poslanci ne rušijo skupščinske sklepč-
nosti, bomo samokritični.
V SDP predlagate nadomestne volitve za
poslance, ki svojega dela ne opravljajo dobro.
Celjski župan Anton Roječ pa je ob obravnavi
volilne zakonodaje v republiški skupščini vlo-
žil amandma, s katerim je zahteval, naj bi
v občinah v vmesnem obdobju sami oblikovali
volilne odloke...
Opozoril je na pomembno vprašanje. Moram
pa reči, da demokratične parlamentarne drža-
ve vsaj v nekaterih primerih, kot so Ustava in
vsekakor tudi volitve, slonijo na trdnih in jas-
nih dogovorih. V Sloveniji imamo zdaj čez 60
občin in ne gre, da bi kar v vsaki občini po
svoje izpeljali volitve. V SDP smo se v republi-
ški skupščini in pri strokovnjakih za ustavno
pravo že pozanimali, kako je s tem vpraša-
njem, in dobili smo odgovor, da je potrebno
volitve v občinske skupščine urediti z za-
konom.
Odlog za izbor mandatarja in ostale skupš-
činske funkcije je dogovorjen do 10. septem-
bra. Kaj si v SDP obetate po tem času?
Še enkrat bi rad poudaril, da pomeni odla-
ganje izvolitve novega mandatarja v teh težkih
časih zaostrovanje določenih problemov in
razmer. Nov IS, če bo imenovan 10. septembra
ali kasneje, bo imel še težje delo. V Celju ob-
stojajo kandidati za mandatarja in tudi v SDP
bi lahko predlagali kandidata - vendar zdaj ni
čas za prestižni boj med strankami. Prizadeva-
ti si moramo, da dobimo čimbolj kvalitenega
človeka, pripravljenega, ne samo sposobnega,
soočiti se s težavami, ki ga čakajo - predvsem
pa na osnovi dogovora med strankami postavi-
ti in sestaviti vlado, ki bo kos razmeram v Ce-
lju. Celje leži med Ljubljano in Mariborom,
a stvari, ki se odvijajo na tej relaciji, našo
občino zaobidejo. Celje ostali Sloveniji samo
daje, vanj pa priteka zelo malo... Zato bi
morala uspešna vlada poskrbeti, da se iz slo-
venskega družbenega proizvoda mestu odreže
ustreznejši kos kot doslej. Vseeno pa menim,
da so v Celju že vidne indikacije o stabilizira-
nju političnega prostora in obUkovanju bolj
pragmatičnega sredinsko-levega bloka, ki ve
kaj hoče. Ve tudi, da bo do tega na gospodar-
skem, socialnem in ekološkem področju težko
priti - tečejo pa dogovori, kaj narediti, s kateri-
mi ljudmi to podpreti, in kako nujne ukrepe
s politiko IS tudi uresniči.
Ste prenovitelji torej optimisti?
Smo realisti in trudili se bomo, da 10. sep*
tembra vendarle pridemo do jasnega dogovo-
ra. Mislim, da Celje to zmore... In čeprav smo
različne stranke, ne smemo nastopati kot pri-
padniki te ali one stranke - najprej se moramo
zavedati, da smo Celjani.
IVANA STAMEJČIČ
Željko Cigler, predsednik občinskega odbora
SDP Celje o trenutnem položaju v celjski obči-
ni: »V SDP izhajamo iz poročila o položaju
gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki ga je
skupščini pred kratkim predložil izvršni svet
in je bilo tako katrastrofalno in zaskrbljujoče,
da je IS prejšnjega predsednika Mirka Krajnca
zaradi tega tudi odstopil, kar povsem razu-
mem. Hkrati pa je zdaj v večini celjskih podje-
tij, kjer je tudi večinski delež zaposlenih de-
lavcev, položaj zelo, zelo težak - za svojo sana-
cijo bodo v velikem delu morali iti skozi pred-
stečajne sanacije. Odraz tega je tudi veliko
odpuščanje zaposlenih, kar v našem, nekoč
relativno kar razvitem Celju, odpira hude soci-
alne probleme. Pri tem naj omenim bodisi To-
per, Emo, Libelo, Klimo, železarno... Socialni
položaj vseh ljudi pri nas se zelo zaostruje.
Podatki kažejo, da tričlanska družina z obema
zaposlenima staršema, ki prejemata povprečne
osebne dohodke, mesečno skoraj ne zmore po-
krivati več niti minimalnih življenjskih stro-
škov, Značilno je še to, da Celje s svojimi
plačami zaostaja tudi za republiškim povpreč-
jem. Vse to se gotovo mora poznati v kakovosti
življenja družine in na Centru za socialno delo
Celje vsakodnevno raste število socialnih
upravičencev, tudi iz družin, kjer sta oba star-
ša zaposlena.«
8
Razstava
savinjskih
umetnikov
v počastitev 40. mednarod-
nega hmeljarskega kongresa,
so v petek, 31. julija v Sa\Tno-
vem razsta\'nem salonu v Žal-
cu ob sodelovanju Hmeljarske
družbe Slovenije odprli likov-
no razstavo nekaterih vidnej-
ših umetnikov s področja Sa-
\injske doline. Umetniki so
predstavljeni z enim, dvema
ali tudi več deli s področij sli-
karstva oz. kiparstva.
Terezija Bevc-Bastl uporab-
lja posebno tehniko, s katero
gra(^ značilen izraz. Namreč,
ko prikazuje figuro, jo na sUki
sestavi iz različnih kosov bla-
ga, ki jih še dodatno obarva.
Gre za nekakšen kolaž, ki
učinkuje zelo zanimivo in iz-
virno.
Kipar Ciril Cesar dela pre-
težno v steklu, slogovno pa je
blizu geometričnemu kon-
struktivizmu. Dve skulptiiri,
ki ju je razstavil, odražata ab-
straktne težnje in povzročata
posebne svetlobne učinke, ki
se artikulirajo skozi steklene
elemente.
Tudi Anton Herman je ki-
par, vendar pa gre njegova an-
gažiranost povsem v drugo
smer. Izbira naravne materi-
ale, kot so lesene šibe, rastlin-
ski lističi, ki jih nato povezuje
v likovno oblikovano celoto
s primarno poudarjenimi
estetskimi vrednotami.
Raziskovanje abstraktnih
modelov je orientacija slikarja
Jožeta Muho\'iča. Na svetli po-
vršini uporablja predvsem
temnejše tone, s katerimi kroji
površino in na njej ustvarja
različne kompozicijske vari-
acije, ki so med sabo koncep-
tualno povezane.
Dve sliki je za razstavo pri-
spevala Darinka Pavletič-Lo-
renčak. Krajina in portret sta
močno prežeti z atmosfero voj-
ne na tleh bivše Jugoslavije.
Bar\'e so ekspresivne in narav-
nane v emoti\Tio dojemanje
slik.
Med razstavljajočimi umet-
niki je tudi v zadnjem času
precej popularni Rudi Špan-
zel. Njegovo platno označuje
zanj značilen, nekoliko aka-
demski stil z motivom moške
figure, postavljene v interier
in obdane s predmeti poudar-
jene simbolike.
Veljko Toman predstavlja
serijo slik z motivom palme.
Drevo iz južnih, eksotičnejših
krajev si je Toman povsem pri-
lagodil v okviru svoje slikar-
ske govorice in ustvaril dela
v pretežno temnejših tonih.
Mnogo svetlejše in razgiba-
ne so barve v akvarelih Alojza
Zavolovška. Pravzaprav so te
bistvenega pomena in njihova
medsebojna razmerja peljejo
gledalca v svet idilične lepote,
brez neposredne zveze z realno
predmetnostjo.
Slikarka Jelica Žuža je raz-
stavila portret dekleta, za ka-
terega je odločujoč psihološki
realizem. Izrazito atmosferska
slika je vodena s sproščeno po-
tezo, ki oblikuje bistvene zna-
čilnosti portretiranke na nev-
tralnem ozadju.
Zbrana dela v Savinovem li-
kovnem salonu prikazujejo
med sabo zelo različne umet-
nostne prakse in idejne kon-
cepte. Vendar na samo kvali-
teto razstave to deluje pozitiv-
no in gledalca seznanja z vse
širino, v kateri ustvarjajo li-
kovniki iz domačega okolja
Razstava bo odprta še do 12
avgusta. BORIS GORUPiC
V času 40. svetovnega hme-
ljarskega kongresa je v Žalcu
(^prta še ena zanimiva razsta-
va. V prostorih Občinske ma-
tične knjižnice so strokovnjaki
domoznanskega	oddelka
Osrednje knjižnice Celje pri-
pra\ili razstavo z naslovom
Žalec in saNanjska hmeljarska
tradicija.
Druga izdala Atlasa svetovne zgodovine
Pri Cankarje\i založbi so
pravkar izdali ponatis zname-
nitega Timesovega Atlasa sve-
tovne zgodovine. Druga izdaja
(prva je bila natisnjena 1989
leta) vsebuje novosti, ki so se
zgodile v preteklih letih in za
katere je značilna nepred\id-
Ijivost in vrtoglava hitrost do-
godkov.
Jedro Atlasa svetovne zgo-
dovine sestavlja osem velikih
poglavij, od katerih vsako
obravnava eno veliko, vsebin-
sko zaključeno zgodovinsko
obdobje. Prvo poglavje, ki je
skoraj v celoti novo oz. dopol-
njeno z novimi spoznanji,
obravnava čas prvotnega člo-
veka, njegov razvoj in način
življenja. Naslednje poglavje
prikazuje prve oblike visokih
kultur, ki so se razvijale vsaka
zase in ločeno v Mezopotamiji,
Babilonu, Asiriji, Egiptu, In-
diji in na Kitajskem. V tretjem
poglavju so prikazane klasične
kulture: antična Grčija in
Rim, Perzijska država, velika
Kitajska država, opisana so
številna ljudstva na severu
Evrope ter na koncu začetki
krščanstva in njegovo širjenje
iz Palestine na evropski konti-
nent.
Sledi čas srednjega veka, ko
se v Evropi pojavijo in posto-
poma uveljavljajo ah pa tudi
izimu-ejo novi narodi, na vzho-
du pa se stabilizirajo močne
države kot so Rvisija, Kitajska,
Bizanc in turško cesarstvo.
V petem poglavju spoznavamo
vse večjo in pomembnejšo vlo-
go Evrope v razmerju do osta-
lega sveta. Ekspanzija Evro-
pejcev je vodena z ekonomsko
profitno logiko, posega pa
pravzaprav na vse dosegljive
in zanimive predele obeh
Amerik, Afrike in Azije, pri-
kazuje pa tudi ostale pomemb-
ne politične, gospodarske in
kulturne dogodke v času med
leti 1500 in 1815. Od tega ob-
dobja dalje in do začetka prve
svetovne vojne, predvsem gre
za čas devetnajstega stoletja,
ima Evropa dejansko vodilno
vlogo, podkrepljeno z ostro
imperialistično usmeritvijo in
silovitim industrijskim raz-
vojem.
Naslednje poglavje pred-
stavlja dvajseto stoletje, zad-
nje, osmo pa je dodatek Can-
karjeve založbe in domačih
strokovnjakov. V njem so po-
drobno opisane južnoslovan-
ske dežele in njeni prebivalci
od naselitve na teh prostorih
v šestem in sedmem stoletju do
današnjih dni. Dolgo obdobje
je bilo označeno z različnimi
državnimi tvorbami, pogosti-
mi vojaškimi spopadi, nadvla-
dami močnejših sosedov in se
zaključuje z današnjim sta-
njem, ko je nastalo več bolj ali
manj suverenih držav.
Zaradi večjega pregleda je
Atlas svetovne zgodovine do-
polnjen s skrčeno kronologijo
najpomembnejših zgodovin-
skih in kulturnih dogodkov ter
tehničnih dosežkov in to od 9.
tisočletja pnš. do sodobnosti in
z življenjepisi okoli 700 zgodo-
vinskih oseb. Sicer pa so za
Atlas značilni predvsem mno-
gi zemljevidi in karte, ki do-
polnjujejo besedila z jasnostjo
in preglednostjo, kar bralcu
omogoča boljše razumevanje
zgodovinskih dejstev.
BORIS GORUPIČ
Katalonija,
moja dežela!
čeprav je 12. oktober, ko bo
v Washin^on D. C. velika pro-
slava ob praznovanju petsto-
letnice Amerike, vse bližje, je
popolnoma jasno in razvidno,
da se je proslavljanje že zdav-
naj začelo. Uradni nastop vseh
prihodnjih slovesnosti pa se je
pravzaprav začel z otvoritvijo
Olimpijskih iger v Barceloni;
a res mislite, da je k izvolitvi
katalonske prestolnice za
olimpijsko mesto pripomogla
močna medijsko-finančna
kampanja katalonskih velja-
kov, ki so Olimpijske igre žele-
li spremeniti v propagandne
namene »Katalonija, moja de-
žela«? Še največjemu laiku je
danes popolnoma jasno, da je
k izvolitvi Barcelone kot olim-
pijskega mesta bolj kot vse
dnigo botrovala odločitev
ameriških finančnih mogot-
cev, da praznovanje petstolet-
nice odkritja nove celine pre-
stavijo še v Evropo, tja, kjer se
je Amerika pravzaprav rodila.
Seveda pa so imeli še dodaten
razlog, ki se je skrival v Kri-
štofu Kolumbu. In v znamenju
tega zmedenega mornarja, ki
je še nekaj dni pred smrtjo
verjel v nesmisel, da je pristal
na obalah Indijskega oceana,
je potekala tudi slovesna otvo-
ritev letošnjih Olimpijskih
iger v Barceloni.
Že uvodni nastopi tistih ti-
sočev plesalcev so dali jasno
slutiti, da bo otvoritev »nekaj
posebnega«, kar se je kaj kma-
lu pokazalo z osrednjo točko,
ki sojo pripravili in predstavi-
li igralci gledališča iz Barcelo-
ne: La Fura dela Baus. Ko-
mentatorju slovenske televizi-
je lahko mirne duše in čiste
vesti odpustimo nepoznavanje
evropskega gledališkega pro-
stora. Skupine, ki je gostovala
tudi v Ljubljani -pa v Zagrebu
in Gradcu - ni omenil niti en-
krat; nasprotno, ves čas je ve-
hementno zagovarjal napačen
podatek, da so točko z mitolo-
škim Herculesom pripravili
pod vodstvom slovitega Richi-
eja Sakamota. Še več, le kdor
ne pozna La Fure dela Baus
lahko zagovarja domnevnega
Herculesa kot ustanovitelja
Barcelone, le kdor ni prebral
zgodovinskega romana Eduar-
da Mendoze Mesto čudes, lah-
ko zgreši tako hudo, kot je
zgrešil naš nesrečni TV ko-
mentator. Pri osrednji točki ni
šlo za mitološki nastanek ka-
talonske prestolnice, pač pa
izključno za spektakelsko tra-
vestijo Kolumbove avanture
v današnje Združene države
Amerike in njegov pristanek
na obalah San Salvadorja.
Letošnje Olimpijske igre so
resnici na ljubo stvar ameri-
ških finančnih mogotcev; se
pravi, da je štab na Mont Ju-
icu, na hribu, kjer je v začetku
tega stoletja stal zloglasni za-
por, v katerem so množično
umirali Španci okuženi z viru-
som anarhističnih idej, le eno-
ta tistega glavnega, ki ima lo-
kacijo v dvaintridesetem nad-
stropju srednje velike stavbe
na Wall Streetu. Z drugimi be-
sedami, Olimpijske igre sicer
so v Evropi, toda vodijo jih
Američani, ki imajo za to »blo-
ody good« razlog: petsto let
Amerike bo praznoval ves
svet. In jih že.
P.S.
Mar še vedno verjamete ti-
stim, ki trobijo, da so Ameri-
čani v Barcelono poslali »dre-
am team« košarkarjev samo
zato, da bi maščevali vse pora-
ze od leta 1987? Sto milijonov
dolarjev za eno samo športno
maščevanje?
Piše Tadej Čater
PRIREDITVE
v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četrtek,
6. avgusta ob 20.30 večer folklore, na katerem se bo
predstavila folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane.
V	ponedeljek, 10. avgusta pa bo ob 20.30 koncert čelista
Miloša Mlejnika in Musica Camerata iz Rogaške. Predsta-
vili bodo dela Bacha in Haydna.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo v soboto, 8.
avgusta ob 20.30 koncert arij ter napolitanskih in špan-
skih pesmi. Nastopili bodo sopranist Hitomi Akiyama,
tenorist Tomaž Svete in pianist Christin Okerlund. V pro-
storih salona je do 21. avgusta na ogled tudi mednarodna
likovna razstava Alpe-Jadran.
V	Savinovem razsta\Tiem salonu v Žalcu si lahko do srede,
12. avgusta ogledate razstavo del savinjskih likovnih
umetnikov, ki jo je ob svetovnem hmeljarskem kongresu
v Žalcu pripravil Domoznanski oddelek Osrednje Imjiž-
nice v Celju.
V	Zdravilišču Laško bo v ponedeljek, 10. avgusta večer
domačih plesov, pesmi in običajev, ki jih bo predstavila
folklorna skupina iz Kompol nad Storami. .
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava Društva
slovenskih likovnih umetnikov celjske sekcije, na kateri
razstavlja svoja dela 18 likovnih ustvarjalcev.
V	Osrednji knjižnici v Celju bo do konca meseca odprta
izposojna razstava z naslovom Šport in rekreacija, prav
tako pa je še vedno na ogled razstava starih razglednic
zdravilišč Dobrna, Rogaška Slatina, Laško, Rimske
Toplice in Topolšica z naslovom Pozdrav iz...
Svet Glasbene šole
Slovenske Konjice
razpisuje prosta dela in naloge
učitelja klarineta in saksofona
za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev v desetih dneh po objavi razpisa na Glasbeno
šolo Slov. Konjice, Stari trg 23.
Začetek del in nalog 1. 9. 1992
9
Cilji betonsiciii otroic
Okrogla miza o prostem času mladih - Brez konkretnih rešitev
v začetku junija je bila
v Cankarjevem domu
v Ljubljani okrogla miza na
temo preživljanje prostega
časa mladih. Udeležili so se
je številni strokovnjaki
- predstavniki športnih, kul-
turnih in izobraževalnih
ustanov, družbenih organi-
zacij, pedagog^, psihologi in
socialni delavci.
Kakšne možnosti preživ-
ljanja prostega časa imajo
otroci na Celjskem? Koliko
so zainteresirani za to, da bi
prosti čas preživljali korist-
no in koliko je možnosti, da
bi bilo temu tako?
Ugotovitve
Okroglo mizo je pripravila
Zveza prijateljev mladine
Slovenije. Zakaj in do kakš-
nih zaključkov so prišli? Li-
ana Kalčina-Srhoj, sekretar-
ka Zveze prijateljev mladine
Slovenije, pravi: »Na Zvezi
prijateljev mladine Slovenije
smo se odločili za organiza-
cijo okrogle mize predvsem
zato, ker smo želeli opozoriti
na številne probleme preživ-
ljanja prostega časa otrok in
mladih. Nezadržno se
zmanjšuje standard, ki je bil
dosežen v preteklosti, v ne-
katerih krajih, na nekaterih
šolah se je število interesnih
dejavnosti v osnovnih šolah
razpolovilo ali pa jih je še
manj.
Dogaja se, da programi na
tržišču so, vendar pa se ko-
mercializirajo. Starši ne
zmorejo plačevati. Želimo,
da se standard izboljša. Po
drugi strani pa, ob obilici
ponudbe, ni razvit informa-
cijski sistem, s pomočjo ka-
terega bi otroci in starši ob
vsakem trenutku dobili in-
formacijo, kaj se dogaja in
tako bi bilo zanje vedno kaj
dosegljivega. Na Zvezi prija-
teljev mladine Slovenije se-
veda res marsikaj želijo. Pa
so prišli tudi do kakšnih
konkretnih rešitev?
»Zaenkrat ne. Seveda želi-
mo, da ne bi ostalo le pri
ugotovitvah. Od vlade in
parlamenta zahtevamo si-
stemske ukrepe, da bi ne-
ugodne trende zaustavili in
na področju prostega časa
otrok. Upam, da bomo do
konkretnih rešitev prišli
v jesenskem obdobju. Pozva-
li pa smo tudi šolnike, da naj
bi šole storile vse, da bo šola
s svojimi obveznostmi in na-
logami posegala v čas, ko
otroci niso v šoli, torej v čas,
ki je namenjen počitku, re-
kreaciji, razvedrilu. To pa je
zelo konkreten in tudi zelo
zahteven poseg v samo vse-
bino, metode in uspešnost
šolanja.«
Šoia - dežurni
icrivec?
Dosti očitkov je na okrogli
mizi letelo na učitelje, za ka-
tere še vedno marsikdo meni,
da so se z vsemi interesnimi
dejavnostmi in aktivnostmi
v določenem času približali
evropskemu standardu tudi
v šoli dolžni ukvarjati za-
stonj.
Nevenka Matelič-Nunčič,
ravnateljica 4. osnovne šole
v Celju, pravi:
»Strinjam se z bistvenimi
ugotovitvami okrogle mize,
saj tudi na naši šoli opažamo
podobne probleme. Ugotav-
ljamo, da so mladi vse bolj
prepuščeni sami sebi, da je
najbolj pogosta oblika pre-
življanja prostega časa gle-
danje televizije oziroma vi-
dea. Res je, da v zadnjem ča-
su dobivamo na šolo vse več
ponudb za aktivno preživlja-
nje prostega časa. Najbolj so
aktualni različni teč j i tujih
jezikov in pa takšni ali dni-
gačni tabori, ki so tudi pove-
zani s šolo tujega jezika in pa
s tečaji tenisa.
Menim pa, da so vse po-
nudbe premalo usklajene
z željami mladih, pogrešam
pa tudi osebne stike med po-
nudniki in tistimi, ki so jim
te ponudbe, programi, na-
menjeni. Ponudba pride
v pisni obliki, bolj ali manj
jasna, bolj ali manj natanč-
na, nihče pa ne pride na šolo
predstaviti programa ali pa
učence ali učitelje povpraša-
ti, kaj si želijo in s čim bi se
v prostem času še radi uk-
varjali. Tudi med počitni-
cami.
Razen tega pa so vsi ti te-
čaji, vse te šole, tabori, orga-
nizirani izven Celja. To pa je
povezano z velikimi stroški.
Prepričana sem, da bi bilo
kaj takšnega mogoče pripra-
viti tudi v Celju.
Res pa je vse povezano
s stroški in najbrž bi na nek
način bilo potrebno zagoto-
viti dovolj denarja za orga-
nizacijo teh dejavnosti.
Marsikaj bi se dalo naredi-
ti, čeprav ne vem, kdo naj bi
bil tisti, ki naj bi vse te ak-
tivnosti vodil. Zveza prijate-
ljev mladine se trudi na svo-
jem področju, sekreteriat za
družbene dejavnosti tudi po-
skuša, najbrž pa bi morali
vsi stopiti skupaj. Pregledati
bi morali, kaj vse bi v Celju
lahko ponudili, koliko bi to
stalo, najbrž pa bi tu tudi
država lahko naredila
svoje.«
Napačen ciij?
Anita Žohar, predsednica
Društva prijateljev mladine
iz Celja pa pravi, da so vsi
tisti programi Društva prija-
teljev mladine, ki so dražji,
ponavadi vedno zapolnjeni,
na aktivnosti, ki so brezplač-
ne, pa je odziv vedno dosti
manjši.
»Najbrž vsakdo pričakuje,
da če je nekaj zastonj, potem
ni v redu. Mislim pa, da je to
dnevno počitnikovanje zelo
v redu. Sedaj se zbere dva-
najst do petnajst otrok dnev-
no, če bi jih prišlo več, lahko
zagotovimo tudi več varstva.
Tisti, ki prihajajo, so zelo za-
dovoljni. Čudno, da jih ni
več. Pripravljeni smo poskr-
beti za vse otroke,« pravi Žo-
harjeva.
Kljub dobri volji ljudi, ki
se s tem ukvarjajo, zaenkrat
še ne kaže, da se bo kmalu
kaj spremenilo. Karkoli
strokovnjaki že poskušajo
— večine otrok očitno ne zani-
ma. Pod pojmom prostega
časa si predstavljajo čas, ki
ga lahko preživijo brez ka-
kršnih koli obveznosti. Na-
pačno je za to kriviti samo
šolo. Res je sicer, da so otroci
z njo zelo obremenjeni, je paf
še veliko drugih stvari, na
katere nihče ne pomisli. Raz-
ne organizacije res lahko or-
ganizirajo različne aktivno-
sti, tudi brezplačno. Vendar
pa si pod pojmom prostega
časa najbrž vsakdo pred-
stavlja čas, ki ga bo lahko
preživel brez obveznosti ali
pa tako, da bo počel tisto,
kar mu je všeč. Otroci, ki ve-
do, kaj jih zanima, to prav
gotovo znajo izkoristiti. S ti-
stimi, ki tega še niso ugoto-
vili, pa je drugače. Kar dosti
jih je in ti svoj prosti (pa tudi
neprosti) čas resnično »zabi-
jajo v beton«.
Morda bi torej bilo bolje,
da bi se kdo začel ukvarjati
z vprašanjem motivacije
otrok. Če bi učitelji in starši
dovolj hitro ugotovili, za kaj
so otroci nadarjeni in kaj jih
zanima, bi bilo z vsem sku-
paj prav gotovo manj težav.
Ce bi njihove sposobnosti,
nadarjenost in zanimanje
znali pravočasno usmeriti
v pravo smer, problemov
s preživljanjem prostega ča-
sa prav gotovo sploh ne bi
bilo.
NINA M. SEDLAR
NT&RC pri vas doma
Verjetno bo 50 naših bral-
cev izredno presenečenih, saj
smo jim poslali prijazno va-
bilo za naše skupno srečanje,
ki smo ga naslovili NT&RC
PRI VAS DOMA. Pri , žrebu
nam je pomagal računalnik,
v katerem imamo spravljene
podatke naših naročnikov,
pri ideji za velik obisk na
vašem domu, pa družina Bri-
lej iz Golobinjeka pri Plani-
ni. Pri Mančkovih, kot se po
domače reče Brilejevim, se
bomo ustavili v četrtek, 13.
avgusta. Lepo urejena kme-
tija sicer nima kakšnega po-
sebnega dela za našo kar šte-
vilno ekipo, v kateri bodo
poleg bralcev še novinarji ter
tehniki. Skozi ves dan se bo-
mo namreč radijsko javljali
s Planine in med drugim obi-
skali še kmetijo Pavla Tisla
in Antona Senice, predstavi-
lo se bo domače kulturno
društvo, pa lovci, turistično
društvo ter gasilci s Planine.
Domačini nam torej priprav-
ljajo veličasten sprejem, mi
pa tudi nekatere zabavne
igre, da nam ne bo dolgčas.
Lovci bodo poskrbeli, da bo
gospodinja Dragica pripra-
vila nekaj dobrot domače
kuhinje.
Prav gotovo bo obisk pri
vas doma ostal vsem udele-
žencem v trajnem spominu.
Saj se tudi v poletni vročini
trudimo, da smo na NT&RC
z vami.
EDI MASNEC
Bistvene zaiiteve in ugotovitve
z oicrogie mize:
• Nezadržno se zmanjšuje že dosežen standard
možnosti preživljanja prostega časa mladih. V nekate-
rih krajih in šolah se je število interesnih dejavnosti
razpolovilo ali zmanjšalo celo še v večji meri. Zunaj šol
ni dovolj ustreznih prostorov in ne mentorjev, materi-
alni pogoji društvenih organizacij in drugih, ki pri-
pravljajo programe za mlade, pa so vse slabši.
•	Programi se komercializirajo, tudi na področju pro-
stega časa se uveljavljajo grobe oblike tržnega gospo-
darstva. Vedno manj je staršev, ki svojim otrokom
lahko plačujejo šolnine za plesne šole, jezikovne tečaje,
jih pošiljajo na letovanja ali jim omogočijo sodelovanje
v krožkih, klubih, društvih...
•	Z raziskavami je potrjena vedno večja utrujenost
otrok zaradi šolskih obveznosti. Šolski programi so po
eni strani prenasičeni, po drugi pa ne dovolj učinko-
viti. Zaradi obeh pomanjkljivosti šole, se količina pro-
stega časa otrok zmanjšuje. Ob tem pa čas, ki jim
vendarle še ostane, preživljajo pasivno. Po raziskavah
je na prepričljivem prvem mestu v zaporedju najpogo-
stejših aktivnosti v prostem času gledanje televizije.
•	Otrokom in mladini so izjemno dragocene vsako-
vrstne informacije tako o možnostih preživljanja pro-
stega časa kot tudi o možnostih reševanja osebnih stisk
v zvezi z odnosi med spoloma, v družini, v šoli, pri
poklicnem odločanju, reševanju stanovanjskih, zapo-
slitvenih in drugih problemov.
•	Potrebna je odprtost družbenih vzvodov urejanja
skupnih zadev do take mere, da lahko mladi sami
izražajo in tudi udejanjajo svoje lastne interese in
potrebe.
10
IVIediferanci v Obsotelju
v turistično pomembni
šmarski občini je v Rogaški
Slatini zasedenih trenutno dve
tretjini zmogljivosti, Atomske
toplice pa so v bistvu povsem
zasedene.
Med 800 gosti Rogaške Sla-
tine, močno odvisne od tujih
obiskovalcev, je teh slaba po-
lovica. Prevladujejo Italijani,
pogrešajo pa seveda tradici-
onalne goste iz Avstrije. Zara-
di italijanskega počitniškega
feragosta pričakujejo v pri-
hodnjih dneh še nekaj več go-
stov iz zahodne sosede. V Ro-
gaški Slatini te dni ugotavlja-
jo, da so njihove zmogljivosti
zasedene za 20 odstotkov bolje
kot v času po lanski vojni, a še
vedno bistveno manj kot pred-
lani.
V Atomskih toplicah je tre-
nutno 1200 gostov, veliko obi-
skovalcev pa dnevno obiskuje
odprta in pokrita kopališča.
Prevladujejo, tako kot že leta
poprej, domači gosti in to zla-
sti iz Ljubljane, Gorenjske in
Primorske, kjer nimajo toplic
v neposredni bližini. V Atom-
skih toplicah je tako le 5 od-
stotkov tujih gostov, predvsem
Italijanov. Ko primerjajo tre-
nutne letošnje rezultate z lan-
skimi, ugotavljajo da je letos
15 odstotkov gostov več kot la-
ni. Zadovoljnejši so tudi za-
sebniki, ki oddajajo sobe. Po-
dobno ugodne rezultate priča-
kujejo v Atomskih toplicah tu-
di do konca avgusta. BJ
Med pletenjem
zimzelena so pele
Pri Koprivniku v Socki so
tudi letos, zdaj že osemnajstič,
pripravili prijetno . popoldne
z glasbo in petjem ter prika-
zom kmečkih del. Srečanje so
poimenovali Socka pleše in
poje, predstavile pa so se šte-
vilne krajevne sekcije.
Nastopili so pred kratkim
ustanovljeni mešani pevski
zbor pod vodstvom Darinke
Operčkal, folklorna skupina,
ki jo je že pred leti naučila
pisanih ljudskih plesov Marica
Pasavički, kljub počitnicam
pa so se predstavili tudi šolar-
ji. Dobra je bila Vrajeva sku-
pina z neobičajnimi instru-
menti, posebno doživetje pa je
bil nastop petih harmonikar-
jev Franca Sabca, Mitje Gob-
ca, Pavla Švaba, Pavla Kram-
perška in Zvoneta Krivca. Da
je vse skupaj lepo potekalo je
z udarnimi koračnicami po-
skrbela godba na pihala iz No-
ve cerkve.
Po kulturno zabavnem pro-
gramu se je osem tričlanskih
ekip pomerilo še v košnji,
grabljenju in postavljanju
ostrvi ter vleki hlodov s tele-
gami. V obeh konkurencah je
zmagal Vili Grm.
Posebnost na prireditvi so
bile kmečke ženske, ki so se
predstavile s pletenjem kite iz
zimzelena, med pletenjem pa
so pele stare ljudske pesmi.
Pesmi ohranja Štefka Kotnik,
pojdo in vadijo na domu Štef-
ke Zgank, vodja skupine pa je
Milica Golob:
»Pletenje kit iz zimzelena je
zamudno delo. Takšne kite
največ pletemo za posamezne
cerkvene praznike, krajevne
prireditve in podobno. Pri na-
biranju nam že pomagajo
mlajše, ki bi jih rade navduši-
le, da bi nadaljevale naše delo.
Delo je sicer monotono, ven-
dar si pomagamo najprej s kle-
petanjem, potem pa s petjem.«
TONE VRABL
Kmečke ženske iz Socke pri pletenju tudi po petnajst metrov dolge kite iz zimzelena (od leve)
Terezija Smodej, Štefka Kotnik, Marija Breznik, Ivanka Blazinšek, Milica Golob, Kristina
Korošec, Štefka Žgank in Albina Marčen.
Foto: E. MASNEC
Na Stegovnik in Vimikov Grintavec
Planinsko društvo Zlatarne Celje organizira v nedeljo, 16.
avgusta pohod na Stegovnik in Vimikov Grintavec. Odhod bo
ob 5. uri zjutraj s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji.
Avgusta pa pripravljajo še tridnevni izlet na Draški vrh,
Vemer, Toše, Mišelj vrh, V. Špičje, Plaski Vogel in V. Tičarico.
Odhod bo v petek, 21. avgusta ob 5. uri s posebnim avtobusom
s parkirišča na Glaziji.
Planinsko srečanje na Okrešlju
Planinsko društvo Celje vabi vse planince in druge ljubitelje
gora na planinsko srečanje, ki bo v soboto, 15. avgusta s pričet-
kom ob 13. uri pri Frischaufovem domu na Okrešlju.
Srečanje je povezano z otvoritvijo prenovljenega Frischaufo-
vega doma. Otvoritev je bila lanskega septembra, tokrat pa bo
opravljena tudi sveta maša za ponesrečene v gorah ter blagoslov
planinskega doma. Daritveni obred bo spremljal tudi pevski
zbor iz Vojnika.	MOJCA MAROT
Tabor Kamnišlia Bistrica
Planinska sekcija Kovinoteline je od 19. do 26. julija organizirala planinski pionirski tabor
Kamniška Bistrica 92. Lani je tabor zaradi vojne odpadel. Otroci, ki so se tabora udeležili, so bili
v »šotorski vasici«, ki so si jo postavili, navdušeni in odločeni, da bodo prav gotov prišli tudi
drugo leto. Najverjetneje bo naslednji tabor v dolini Zadnjice v Trenti, saj je to željo izrazilo
veliko otrok.	M. R.
Za malo denarja...
Letovanje v hrvaški Istri je
letos za Slovence svojevrstno
doživetje - tudi po zaslugi me-
dijev. Del časopisov nas, kot bi
jih kdo plačal za to, straši
z grozljivkami o protisloven-
skih izpadih istrskih turistič-
nih delavcev in domorodcev.
Spet drugi objavljajo prave
slavospeve o neverjetni prijaz-
nosti in ustrežljivosti tamkajš-
njih gostincev in hotelirjev, vi-
soki ravni storitev in smešno
nizkih cenah.
Pisec teh vrstic si m mogel
kaj, da ne bi bil sam preveril,
kaj je res. Prek ene od celjskih
agencij, ki te dni na veliko
propagirajo »super poceni po-
čitnice«, si je privoščil teden
dni v bungalovih hotela Mate-
rada v Špadičih pri Poreču. In
izkušnja? Niso mu prerezali
avtomobilskih gum, tudi zara-
di Ruplovih izjav jih ni poslu-
šal, v vsak lokal so ga spustili,
pa čeprav je Slovenec...
O domnevni protislovenski go-
wi torej niti duha niti sluha.
Žal pa to v veliki meri velja
tudi za tisto drugo »resnico«,
ki nam jo te dni tako poceni
prodajajo naše agencije ob po-
moči dela medijev. Odnos
osebja Materada do Sloven-
cev, Nemcev, Čehov in drugih
gostov je povsem enak - nika-
kršen! Receptor je potreboval
dva dni, pr^en je poslal vzdr-
ževalca v enega od bungalo-
vov, v katerem ni bilo vode.
O zamenjavi bungalova ni ho-
tel niti slišati! Spet drugega
gosta je četrt ure zmerjal
z gluhcem, preden je priznal
(receptor, namreč), da je tele-
fonska slušalka res pokvarje-
na. V hotelu, ki se ponaša
z B kategorijo, vam pri večerji
postrežejo z vodenim instant
pirejem iz vrečke in s hladnim
zrezkom. (Da ne bo zlonamer-
nih podtikanj o zapostavljanju
Slovencev - enaka postrežba je
doletela tudi nemške goste!).
V recepciji seveda niso ničesar
vedeli o brezplačnem tečaju
tenisa in smučanja na vodi, ki
so ga v svojih aranžmajih naj-
mlajšim gostom obljubile naše
agencije. Svojevrstna pote-
gavščina je deklarirani 50-od-
stotni popust pri penzionih za
otroke do 14. leta starosti:
tretji dan so v hotelu očitno
ugotovili, da so preveč rado-
darni do agencijskih gostov,
zato so kratkohlačnikom eno-
stavno prepolovili porcije. Tu-
di tistim 14-letnim, ki bi vola
pojedli in jim je še normalna
porcija premalo. (V agencij-
skem aranžmanu seveda ni nič
pisalo o polovičnih obrokih,
ampak je bil obljubljen polo-
vični popust!) Takšen balkan-
ski odnos osebja v hotelu Ma-
terada bi bilo seveda krivično
posploševati na vse gostinske
in turistične delavce ob pore-
ški rivieri. Mnogi, zlasti zaseb-
niki, so prijazni, ustrežljivi.
Kljub temu, da domala vsak
teden malce dvignejo cene, je
letovanje v hrvaški Istri za
Slovence še vedno poceni in
varno!
Strah pred protislovenskimi
izpadi je torej povsem votel.
Kot kaže, pa se bo treba do
konca sezone paziti tistih istr-
skih hotelirjev in gostincev, ki
z naraščanjem števila gostov
postajajo pogoltni in v peha-
nju za lažjim zaslužkom navi-
jajo cene, hkrati pa znižujejo
kakovost storitev in slabšajo
odnos do turistov. Le-ti sicer
za malo denarja resda ne sme-
jo pričakovati veliko muzike
oziroma vrhunske ponudbe.
A najmanj, kar smejo zahteva-
ti, je korekten odnos oziroma
tisto, kar so jim agencije v svo-
jih aranžmajih obljubile.
Vprašanje je, ali Palma, Po-
potnik, Izletnik, Dober dan in
druge naše agencije, ki nas te
dni z velikim pompom vabijo
na hrvaško morje, vedo, kakš-
nega mačka v žaklju prodajajo
svojim strankam.
Tudi če v tej potegavščini
sodelujejo nehote, bi se morale
po tem, ko pokasirajo denar,
malce pozanimati, kaj se do-
gaja njihovim gostom na »su-
per poceni« počitnicah.
MK
Hrvaški bum
Trikrat ceneje kot v Sloveniji! Samo čez
Dragonjo skočiš in že letuješ napol zastonj.
Takšen občutek sem dobil, ko sem prebiral
časopise, gledal TV in prebiral oglase turistič-
nih agencij. No pa poglejmo to čudo v hrvaški
Istri, sem si rekel.
Če hočem letovati poceni, moram izbrati
najcenejšo varianto, sMenem. Torej nahrbtnik
na rame, pa gremo na vlak. Presedem v Kopru
na avtobus in že šibamo do Dragonje. Sloven-
ski carinik prijazno zamahne z roko in nas
spusti naprej. Na hrvaški strani pa stoj! Vsto-
pita dve mladi ženski v uniformi in s pištolo za
pasom. Pregled osebnih dokumentov. Ženščini
hodita gor in dol po avtobusu, vsakega posebej
nas mrko opazujeta in ne črhneta ne bev ne
mev. Niti besedice v pozdrav, niti kančka na-
smeha dobrodošlice, nič. Kot da smo v avtobu-
su sami švercerji in teroristi, ne pa turisti. Red
mora biti, si mislim, in že šibamo naprej.
Odločim se za enega od mnogih kampov ob
poti. Pritovorim svojo prtljago v recepcijo, ki
je bila na srečo prazna. Molim? Se je oglasila
receptorka. Moli ti svojega boga si mislim, ko
bi vsaj rekla dober dan, če že ne dobrodošli.
Brez navdušenja mi vzame osebno, v zameno
pa dobim številko za šotor in navodila. V navo-
dilih je v nemškem in italijanskem jeziku napi-
sano, kaj vse ne smem početi v kampu. Madon-
ca, ko bi vsaj napisali tisto kar se sme, bi bila
navodila pol krajša.
Najprej si seveda ogledam sanitarije. Povsod
čisto, ni kaj. Samo nekaj mi ne gre v glavo.
Dekleta, ki se tuširajo pod tuši na prostem
vriskajo in cepetajo s kurjo kožo na telesu.
Seveda! Na razpolago je samo hladna voda.
Verjetno nova turistična atrakcija za utrditev
zdravja, si mislim. Ker pa se mi neusmiljeno
oglaša želodec, poiščem trgovino v kampu. Po-
lice so sicer polne, izbira pa bistveno manjša,
kot prejšnja leta. Gledam po proizvodih pri-
mernih za skromen skavtski žep. Mleko, sala-
me, konzerve, sadje in podobno. Preračuna-
vam cene v tolarje in ne duha ne sluha o tako
opevani ponudbi. Hrana je kvečjemu za kakš-
nih deset, dvajset tolarjev cenejša kot pri nas
v Sloveniji. Bom že nekako, sem optimist in si
kljub temu potolažim lakoto.
V naslednjih dneh pa seveda kopanje in ob-
hod po kampu. Presenečen sem, kako skrbijo
za našo varnost v državi, kjer vojne ni več.
Tako vsaj trdi turistična propaganda. Prav na
gosto srečujem oborožene stražarje v unifor-
mah in celo »Miliciji« na dveh lepih težkih
motorjih se imam čast umakniti s poti. Najbolj
posrečen pa se mi zazdi gardist v maskirni
uniformi sredi kampa. Ne morem si razložiti,
ali seje tam izgubil, ali pa ima kakšno special-
no nalogo. Še manj pa mi je jasno, kako bo
skrb za našo varnost komentiral v svoji domo-
vini moj sosed her Miiller, ki me vsako jutro
pozdravi s svojim - mor gen. Kakor koli že,
kanček diskretnosti varnostnim organom v tu-
ristični Istri ne bi škodovalo.
No, pa poglejmo, kako je z opevanimi nizki-
mi cenami v gostinskem lokalu, sem si rekel
Moj kratek oddih se bliža h kraju in odločim se
za gala večerjo. Sedem na teraso restavracije
tik ob morju. Globoko zajamem morski zrak in
skrivaj preverim vsebino denarnice. Še kar
prijazni natakarici odločno naročim ocvrte
lignje s tatarsko omako in standardno pivo.
Presenečen sem nad hitro postrežbo. Hrana in
pijača sta bili v trenutku na mizi. Takoj sem
ugotovil, zakaj. Lignje so me gledale s krožni-
ka in se solzile v modrih solzah. Sedaj mi je
bilo jasno, zakaj jim Nemci pravijo tinten fish.
Cvrtje je predstavljalo nekaj luskin žvrkljanih
jajc, vse skupaj pa je plavalo v mrzlem oliimen.
olju. Kot nepoboljšljiv naivnež se posilim in^
pospravim skoraj polovico napol surovih lig-
njev ter jih poplaknem s pivom. Račun: lignje
1000 hrvaških dinarjev, pivo 230 hrvaških di-
narjev. Še to je preveč za to, kar sem dobil, si
rečem in zbrišem. Naslednji dan imam proble-
me. Medtem, ko mi neprebavljeni lignji lezejo
po grlu navzgor, prodira težko olivno olje v na-
sprotno smer.
Torej končen vtis je popolnoma drugačen,
kot sem pričakoval. Naši sosedje delajo pač po
starem. Kvaliteta uslug jih pretirano ne zani-
ma, cene s prihodom novih turistov dnevno
rastejo in za nameček te tako skrbno varujejo,
da te je strah. Pa nasvidenje v naslednji vojni,
zamrmram sebi v brado ob odhodu.
RADOVEDNI JANEZ
Krapi so prijemali
Kar 124 ribičev, članov Ribiške družine Ce-
lje, se je v soboto zjutraj ob Šmartinskem jeze-
ru pomerilo v tekmovanju za Ribiškega carja.
Po treh urah ribolova, je ta laskavi naslov
osvojil Franc Lebič (na sliki s plenom), ki je
potegnil na suho krapa težkega 5,88 kg. Drugi
je bil Miro Jurak s krapom 4,72 kg in tretji Igor
Petek tudi s krapom, težkim 4,01 kg.
FRANJO BOGADI
To so gadie!
Šiirje CeUani s kolesom Iz Celja v Pariz
štirje Celjani, Bojan Vod-
lan, Igor Golčman, Aco Ibra-
imov in Andrej Požun, so se
julija odpravili s kolesi na sko-
raj 1500 kilometrov dolgo pot
od Celja do Pariza. Za pot so
potrebovali pet dni in pol, na
cilj, pod Eiffelov stolp, pa so
prišli brez poškodb, le nekoli-
ko utrujeni. Pa je tudi utruje-
nost kmalu minila, so dejali po
vTnitvi v Celje. Aco Ibraimov
je celo zatrjeval, da bi šel na
pot takoj še enkrat, če bi le
dobil pokrovitelje ekspedicije.
Že lani poleti je Bojan Vod-
j lan predlagal, da bi šli s kolesi
v Pariz na zaključek dirke To-
ur de France. Toda prijatelji
ga takrat niso jemali resno, še-
le okoli novega leta so se po-
novno pričeli pogovarjati
o tem. Ko je prišla pomlad, so
pričeli pridno nabirati kondi-
cijo m po zapletih z vizo, sami
so morali zbirati tudi pokrovi-
telje, so se sredi julija odpravi-
li na dolgo pot s kolesi.
V spremljevalnem vozilu sta
jih spremljala še Vanč Kračim
in Saša Stopinšek.
Po vrnitvi so fantje utrinke
s kolesarjenja do Pariza strnili
takole: »Ko smo se vozili proti
Sežani, so nam mnogi avtomo-
bilisti trobili in nas pozdrav-
ljali. Na meji ni bilo težav, za-
čele pa so se v Italiji. Predvsem
izpušni plini in visoke tempe-
rature so nas ubijali. Porabili
smo ogromne količine vode,
preden smo po dvanajstih
urah prekolesarili 311 kilome-
trov do Benetk. Senca, tuš in
spanje so se po prvem dnevu
najbolj prilegli. Naslednji dan
smo na pot krenili pred sedmo
in smo že bentili nad vročino,
I prometom in ravnino. Popold-
ne smo si krajšali čas z iska-
njem drug drugega, s čaka-
njem na vročem soncu, komu-
fflciranjem s karabinjerji ter
preganjanjem žeje in lakote.
Po devetih urah smo se ven-
darle našli. Noč smo preživeli
na bencinski črpalki.
Tretji dan nas je pot vodila
I do Milana, kjer smo kolesa na-
ložili na avto in se po obvozni-
cah prebili skozi mesto. Nato
smo zopet sedli na kolesa in
nadaljevali pot. Popoldne smo
se pričeli vzpenjati, cesta je na
naše veselje postala bolj razgi-
bana. Ko smo v Aosti zagledali
kamp z bazenom, je bilo kole-
sarjenja za tretji dan dovolj.
Jutro je prineslo čudovit po-
gled na Mont Blanc, vzpeli
smo se do predora in se kmalu
pričeli spuščati v Francijo.
Nenadoma smo se sredi mesta
znašli na francosko-švicarski
meji. Tudi v Ženevi smo imeli
nekaj težav z orientacijo, s po-
močjo policistov pa nam je le
uspelo najti pot, ki je vodila
proti Franciji. Na razpoteg-
njenem gorskem prelazu smo
videli tablo z napisom Pariš
480 km. Daleč, še tako daleč
je, smo si mislili, pa vendarle,
je bilo to po tisoč prevoženih
kilometrih pravo olajšanje in
vzpodbuda. Ker nam v torek
ni šlo vse po načrtih, smo eta-
po podaljšali, samo toliko, da
je Bojan lahko že četrtič
v enem dnevu na sprednjem
kolesu zamenjal zračnico.
V petek smo jo že navsezgo-
daj mahnili proti Parizu. Kilo-
metri na smerokazih so se
zmanjševali, srca so bila hitre-
je, noge pa so že avtomatično
pritiskale pedala. Vedeli smo,
da nam bo uspelo. Občudovali
smo prekrasno francosko po-
deželje in komaj čakali kosila,
čeprav so nam špageti že po-
šteno presedali. Ko nas je od
Pariza ločilo le še 180 kilome-
trov smo se ustavili ob reki
St. Florentinu. Bili smo sproš-
čeni, saj smo vedeli, da nas le
še pol dneva loči od cilja. Na-
slednje jutro smo polni priča-
kovanja sedli na kolesa in gle-
dali, kdo od nas bo prvi zagle-
dal Eiffelov stolp. Okoli
13. ure smo ga, ko smo kolesa-
rili v Pariškem predmestju,
prvič videli. Bil je še zelo maj-
hen in zelo daleč. Pol ure kas-
neje smo že sedeli pred tipično
pariško kavarno, in se nato
odpeljali do našega cilja, do
Eiffelovega stolpa. Šele zvečer
smo se povzpeli nanj, prej smo
namreč odšli spoznavati mesto
in njegovo nočno življenje.
Najbolj razburljivo je bilo
prihodnji dan. Več kot stotisoč
glava množica je na Elizejskih
poljanah pričakovala najbolj-
še kolesarje sveta. Veliko je bi-
lo Špancev, Nizozemcev, Ško-
tov, ki so prav tako kot mi
prišli v Pariz s kolesi. Popold-
ne so pr\'i kolesarji, udeleženci
Tour de France prispeli na cilj.
Množica jih je bučno pozdrav-
ljala. Vzdušje je bilo enkratno.
Prihodnji dan smo se odpra-
vili zopet proti Celju. Tokrat
smo kolesa naložili na kombi.
Neverjetno, koliko hitreje smo
bili doma.«
NATAŠA GERKEŠ
Štirim Celjanom, članom Dru-
štva prijateljev kolesarjenja
Ajabi iz Celja, so finančno pri
ekspediciji pomagale številne
delovne organizacije in zaseb-
niki iz Celja: Cetis, SIMT, Pe-
trol. Žito, Gala-trade,
NT&RC, Zavarovalnica Tri-
glav, Klasje, Na-Na Vrtnica,
butik Petra, Žolna, Foto Fon-
da, Birotehnika Žolnir, Delta
team Krško, Grafika Gracer,
Šport Billy, Litho team. Klju-
čavničarstvo Škoflek, Mesnine
Prekoršek.
Štirje prijatelji kolesarjenja na cilju (z leve): Aco Ibraimov,
Bojan Vodlan, Igor Golčman, in Andrej Požun.
Problem šole
v Sedražu
V Sedražu tečejo pripra-
ve za obnovitev podružnič-
ne, štirirazredne šole, ki je
dotrajana in ne omogoča
več varnega pouka.
Celjski Ingrad je pripra-
vil izračun stroškov obnove
in prišel do cene 40 milijo-
nov tolarjev. Nek zasebnik
je iz projekta izločil vsa de-
la, ki niso nujno potrebna
in ponudil ceno 21 milijo-
nov tolarjev. Zdaj pa se je
pojavil še Marles, ki ponuja
montažno šolsko poslopje
za 32 milijonov tolarjev.
V kraju se tako morajo od-
ločiti za obnovo stare šole
ali gradnjo nove, ki bi stala
skoraj toliko, kot obnova.
Ob tem pa se postavlja
malce krivovemo vpraša-
nje ali je sploh nujno gradi-
ti šolo, ki jo obiskuje 32
otrok, ko pa je v štiri kilo-
metre oddaljenih Rimskih
Toplicah celodnevna šola.
Do obnovljene ali nove
šole v Sedražu bi prišli
v štirih letih, ob njej pa bi
radi dobili še novo, asfalti-
rano cesto Trnov hrib-Ku-
retno, ki je vredna 12 mili-
jonov tolarjev. Za to cesto
denarja v občinskem pro-
računu ni.
TV
Petica za Petko
V pasje vročih poletnih dneh je lahko tudi pot med Celjem in
Žalcem predolga. Zato se kaže včasih med potjo tudi ustaviti.
Pri izstopu iz žarečega avtomobila, je že sama misel na hladno
pijačo blagodejna. In ni ga lepšega v teh trenutkih, kot osvežitev
v hladnem bistrojčku in klepet z mimoidočimi znanci.
Od prejšnega tedna imamo vsi dnevni popotniki mimo Levca
priložnost več za tovrstni postanek. V pritličju prodajnega cen-
tra Lena, nekdanje levške Name, je odprt nov, prijetno oprem-
ljen bistro Petka, kjer vas bo nadobudni Matej s svojo ekipo
pričakal z vedno nasmejanim obrazom in veliko izbiro razno-
vrstnih pijač. Ker lahko v zavetju sončnikov pred Petko pose-
dite tudi zunaj, lahko resnično Petki damo odlično oceno. Ce pa
hoče kdo mimogrede kupiti še Renaultovo Petko, bo to lahko
storil v neposredni bližini, pa še Podmiljšak bo moral dati za
rundo.	EPP
Kritična oskrba z vodo
v žalski občini, kjer je v še-
stih vodovodnih sistemih do-
volj pitne vode, se je to med
zadnjo sušo spremenilo. Naj-
bolj kritično je v severnem de-
lu občine, na vodovodnem si-
stemu Kale-Ponikva-Studen-
ce, kjer dovažajo vodo z gasil-
skimi cisternami. Direktor
žalske komunale, Anton Bra-
tuša, je opozoril na akrajno
varčno uporabo vode tudi
v drugih predelih. V soboto so
pripeljali v rezervoar Studen-
ce več cistern vode. Na sliki:
pri pretakanju vode v rezervo-
ar v Studencih sta pomagala
Bogdan Pantner in Franc So-
bočan.	T. TAVČAR
Dan hmeljarjev
Konec tega tedna se bo v Sa-
vinjski dolini odvijalo tradici-
onalno praznovanje hmeljar-
jev. V Braslovčah bodo v sobo-
to in nedeljo pripravili pred-
vsem zabavno srečanje, zaradi
hmeljarskega kongresa pa bo-
do slavnostno sejo hmeljarjev
ter izvolitev starešine presta-
vili na september. Kandidat za
novega hmeljarskega starešino
if> T?iiHi Atamnp 17. Oorirp. IB
Na žalski Ponikvi Slomškov dom
Na Ponikvi, v žalski občini,
so pridobili Slomškov dom,
večnamensko stavbo za verske
obrede, različne prireditve ter
za poučevanje verouka.
O tem, kako je prišlo do
gradnje, je domači župnik. To-
ne Krašovec, povedal nasled-
nje: »V neposredni bližini
cerkve je ostala uta, ki so jo
uporabljali med gradnjo cerk-
ve. Ta je potem samevala brez
pravega namena, zato se je
med krajani porodila ideja, da
bi tam postavili dom. Da bo
imel ime po Slomšku, smo se
odločili zato, ker nosi naša
župnija isto ime kot rojstni
kraj Antona Martina Slomška,
IZ našega kraja pa je gospod
monsignor Maksimiljan Jezer-
nik, postulator za Slomškovo
beatifikacijo. Slomškovo tri-
letje je še dodatni razlog, na ta
način pa bomo počastili tudi
prvo obletnico samostojne
Slovenije«.
Hkrati so obnovili še bližnje
gospodarsko poslopje, ki je bi-
lo le še ropotarnica, zdaj pa bo
služilo za župnijski muzej, ku-
rilnico in garažo. Pri tem je
pomemben delež krajanov, ki
so za gradnjo in ureditev oko-
lice prispevali kar več tisoč
delovnih ur, pa tudi denar in
material.
TONE TAVČAR
Najbližja osvežitev
Morje je daleč in drago, zato si v našem koncu poiščemo osvežitev tudi v dobri, stari Savinji.
V teh pasjih dneh nekateri radi poležavajo, otrokom pa želje za igro seveda ne zmanjka.
T. TAVČAR
12
Olimpijada živi na IVIont iuicu
Naš reporter z letošnjega na/večlega športnega In ne samo športnega dogodka - Iz Barcelone
Villa Olimpica je od mestne-
ga jedra milijonske Barcelone
oddaljena le nekaj minut
zmerne hoje, toda okoli nase-
lja z več kot šestnajst tisoč
športniki in spremljevalci ni
prave gneče. Olimpijsko sre-
dišče že na prvi pogled ne
\'zbuja pretiranega zanimanja,
popolnoma drugače pa je na
drugem koncu katalonske me-
tropole, na idiličnem griču
Mont juic, kjer se med zeleni-
cami ter sredozemskim drev-
jem in grmiče\iem prepletata
duša in srce 25. letnih iger
olimpijade moderne dobe.
Pred vhodom v olimpijsko
vas je ogromna fontana, ki bo
v prihodnje bržkone prijetno
zbirališče študentov medicine,
saj je fakulteta oddaljena le
nekaj deset metrov. Med igra-
mi fontana skoraj ves čas sa-
meva: športniki se raje zadr-
žujejo v omreženem prostoru,
saj imajo nekateri zvezdniki
težave celo z varnostniki, ki
želijo po vsej sili obogatiti
družinske fotoalbume, turisti
pa posedijo po nekaj minut in
povečini razočarani odidejo.
Bivalni prostori so za zidano
ograjo, ki se sklada z okoljem
in vrsto dvonadstropnih loka-
lov. Spretno se zakriti pred
zvedavimi pogledi in čeprav se
ob radovedneže nihče ne
obregne, se med nepoklicane
hitro zaleze neugoden obču-
tek. Hladen in brezoseben vtis
daje naselje, ki v notranjosti
skriva 75 tisoč kvadratnih me-
trov lokalov (od ponedeljka jih
bo večina naprodaj), številna
umetna jezerca in ribnike, ne-
govane trate, zelenice in spre-
hajalne poti ter okoli 25 tisoč
stanovanj. V prihodnje bo Vil-
la Olimpica elitna četrt Barce-
lone, toda s katastrofalno ure-
jeno kanalizacijo, ki se konču-
je v morju. Po vodi plavajo go-
re odpadkov, zato morje vsako
noč redčijo »z zalivanjem«, ki
kaj prida ne zaleže.
Na olimpijskih igrah je že od
nekdaj največ zanimanja za
tekmovanja v atletiki, gimna-
stiki in plavanju. V Barceloni
so organizatorji vsa prizorišča
zelo premišljeno postavili na
vrh Mont juica, ki je poleg Ra-
bl^sa in Plaze Catalunija naj-
bolj znani mestni predel. Po
ulicah več milijonskega mesta
živi v svojem skrbno načrtova-
nem delovnem utripu, pod
vznožjem griča pa se nenado-
ma spremeni v okolje, kjer čas
sploh ni pomemben. Barcelon-
ska olimpijada se prav začne
šele na Mont juicu.
Na vsakem koraku so zbi-
ralci značk, ki imajo na Plazi
Catalunija celo svojo uradno
menjalnico, v kateri so našteli
že več kot 50 tisoč različnih
značk s športnimi motivi. Med
njimi je tudi nekaj zaslužkar-
jev (največ je Korejcev s sim-
boli iz seulskih iger), še več
tistih, ki značke samo zame-
njujejo. »Bolj je primerek re-
dek, več je vreden,« je zatrje-
val mlad Američan, ki že dva
dni ni sklenil nobene zamenja-
ve. Potem pa so se mu zasvetile
oči: »Yeah, Slovenija.« V za-
meno za značko Olimpijskega
komiteja Slovenije mi je ponu-
jal tri značke po moji izbiri,
neki drugi zbiralec pa je bil
pripravljen odšteti 10 dolar-
jev, a s kupčijo ni bilo nič.
Pač pa imajo veliko dela
preprodajalci vstopnic. Pred
blagajno za atletska tekmova-
nja so se tri vrste vile skoraj
200 metrov daleč, bolj malo
vstopnic pa je bilo na voljo le
še za dopoldanske kvalifikaci-
je. Torkov popoldanski spored
je pri preprodajalcih veljal od
60 do 75 dolarjev (uradna cena
vstopnic se je pred igrami gi-
bala med 40 in 70 dolarji). Po-
tencialne stranke pa niso po-
sebej preračunavale in razmi-
šljale, saj vsako omahovanje
pomeni priložnost za nasled-
njega, ki je brez dragocenega
koščka papirja imenovanega
olimpijska vstopnica.
Mont juic je v teh dneh
praktično svet v malem. Pred
štadionom ali pa na eni števil-
nih zelenic, pomešani sedijo
ljudje z vseh kontinentov in si
dajejo opravka z navijaškimi
rekviziti, z zastavami in Uče-
njem obrazev z njihovimi na-
cionalnimi simboli ali pa
z znakom barcelonske olimpi-
jade. Nikoli razjasnjenemu fe-
nomenu olimpijskega gibanja
sem se lahko bolj približal
med potepom po Mont juicu,
ko so med torkovim finalom
badmin tonskega turnirja za
huligane in njihove nacional-
no navijaške strasti vrata naj-
večje športne prireditve ostala
zaprta. Pač pa je tu dejansko
prostor le za olimpijsko geslo
važno je sodelovati in tako se
obnašajo tudi številni gledalci
na barcelonski olimpijadi.
ŽELJKO ZULE
Izraelci na
llfotovem
memorialu?
Košarkarjem Cometa se
je v zadnjem trenutku izja-
lovila možnost skupnih
priprav z mladinsko repre-
zentanco Madžarske, ki je
v Kormend povabila hrva-
ške vrstnike. Konjičani so
tako v ponedeljek odšli na
petdnevne priprave na Ro-
glo (z bazičnih priprav se je
z Mosta na Soči že vrnila
Rogaška), pred odhodom
pa je mladi reprezentant
Mitja Nerat podpisal novo,
triletno pogodbo. Pri Co-
metu so tudi stekle organi-
zacijske priprave za izved-
bo tradicionalnega Ikoto-
vega memorial, ki bo že
sredi avgusta. Večinoma
bodo nastopile ekipe, ki se
bodo takrat pripravljale na
Rogli: načelno soglasje sta
že dala Smelt Olimpija in
Slobodna Dalmacija, med
možnimi udeleženci pa sta
tudi izraelska prvoligaša
Hapoel (Tel Aviv) in Mac-
cabi (Rishron).	2.Z.
Še en
olimpijski
Celjan
v Barceloni
Danijel Pavlinec je pa-
raplegik, a se kljub temu
uspešno ukvarja s špor-
tom. Že pred štirimi leti
je nastopil na olimpijskih
igrah v Seulu, decembra
lani pa je že izpolnil
olimpijsko normo za pla-
valno disciplino 50 me-
trov delfin in se tako uvr-
stil na listo potnikov za
olimpijske igre paraple-
gikov, ki bodo v Barcelo-
ni čez mesec dni. Upa, da
se bo v Barceloni uvrstil
vsaj tako dobro kot pred
štirimi leti v Seulu, saj je
takrat osvojil srebrno
medaljo na 100 metrov
kravi in bronasto na 300
metrov kravi. S trenerjem
Petrom Podsedenškom
sedaj trenirata vsak dan,
pa ne samo v vodi, ampak
tudi z utežmi, saj le ob
trdem delu lahko upa na
dobre uvrstitve.
B.S.
Državno prvenstvo v triatlonu
Društvo Triatlet Celje organizira v soboto državno prven-
stvo v triatlonu na kratkih razdaljah. Triatleti bodo morali
preplavati 1500 metrov v Šmatinskem jezeru, prekolesariti
44 kilometrov in na koncu še preteči pot od ŠRC Golovec do
Šmartinskega jezera in nazaj. Hkrati pa bo prvič potekal
tudi triatlon za vsakogar, kjer bodo tekmovalci opravili 500
metrov plavanja, 21 kilometrov kolesarjenja in 5 kilometrov
teka. Zbirališče triatletov bo v soboto od 10. ure dalje na
parkirišču ob nogometnem igrrišču ŠRC Golovec. Po triat-
lonu bo strokovni simpozij o problemih tehnike in treninga
posameznih disciplin ter o pitju in prehrani.
B.S.
Pionirsko prvenstvo v plavanju
v Kranju je bilo državno prvenstvo za pionirje in pionirke
v plavanju. Od Celjanov so se bolje odrezali pri pionirjih:
Stojanovič, ki je zmagal na 200 metrov hrbtno, bil drugi na
400 metrov mešano ter na 100 metrov hrbtno. Pečar je bil
tretji na 200 metrov delfin in 1500 metrov kravi.
Med pionirkami se je izkazala le Roševa, ki je bila prva na
200 metrov delfin in 800 metrov kravi, druga na 200 metrov
kravi in tretja na 100 metrov delfin.
Specialisti za iconjenišiie telcme
Pet Žalčanov že nekaj časa
uspešno opravlja elektronske
meritve na različnih športnih
prireditvah, predvsem pa so
specialisti za zahtevne konje-
niške tekme v preskakovanju
ovir. Ekipa merilcev deluje
v okviru Smučarskega kluba
Gozdnik Žalec, Matjaž Ba-
udek pa je o njej povedal na-
slednje:
»V ekipi so še Damjan Las-
nik, Gorazd Selišnik, Vlado
Jager in Bojan Jereb. Lani smo
večkrat opravili meritve na
konjeniških prireditvah v Go-
tovljah in zatem smo se začeli
pogovarjati s Konjeniško zve-
zo Slovenije o našem sodelo-
vanju na tekmovanjih po vsej
Sloveniji. Tako smo letos že
merili čase v Krumperku, tri-
krat v Gotovljah, v Rogaški
Slatini, v Mariboru na 110 let-
nici domačega konjeniškega
kluba, v Murski Soboti in Mo-
zirju, čaka pa nas še tekmova-
nje na Bledu. Smo edini v Slo-
veniji, ki lahko opravimo elek-
tronsko merjenje. Z našo ekipo
in opremo lahko merimo tudi
vse, kar se dogaja na snegu,
triatlon, gorske hitrostne dir-
ke, krose in podobno. Na le-
tošnjem državnem prvenstvu
v preskakovanju ovir v Gotov-
ljah smo prvič delali brez žic
na daljinsko upravljanje. Do
prihodnjega leta pa bomo ure-
dili še semafor, tako da bodo
tudi gledalci lažje spremljali
tekmovanje. Kmalu bomo pri-
šli do svojih prostorov, ki si jih
urejujemo pod tribuno
v športnem parku, kjer bomo
imeli tudi smučarski servis.
Razvijali bomo še druge dejav-
nosti, zlasti pa radi delamo
s tehniko. Tu so še velike mož-
nosti in poskušali jih bomo
uresničiti. Tudi v prihodnje bo
naš cilj sodelovanje na različ-
nih športnih prireditvah in do-
bro opravljanje občutljive za-
deve, merjenja časov.«
TONE VRABL
KOVINSKO OBRTNO
GRADBENO PODJETJE LAŠKO
Trubarjevo nabrežje 9, 63270 LAŠKO
Na podlagi drugega odstavka 45. člena statuta
Kovinsko obrtno gradbenega podjetja Laško
razpisujemo:
delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
za 4-letni mandat.
Za delovno mesto bo imenovan kandidat, ki poleg sploš-
nih pogojev izpolnjuje še naslednje:
-	da ima visokošolsko izobrazbo strojne, tehniške ali
ekonomske smeri,
-	da ima najmanj štiri leta delovnih izkušenj na vodilnih
in vodstvenih delih,
-	da ima sposobnost dela z ljudmi, za organiziranje,
vodenje in usklajevanje delovnega procesa,
-	da predloži razvojne usmeritve podjetja.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev pošljejo z oznako »za razpisno komisijo« v roku
15 dni po objavi na naslov: KOG Laško, Trubarjevo
nabr. 9. Prijavljeni kandidati bodo v roku 15 dni obvešče-
ni o izbiri.
Istočasno vabimo k sodelovanju mlade, sposobne in
ambiciozne komercialiste (pogodbeno delo) za zastopa-
nje in prodajo naših proizvodov in storitev na terenu.
Z najuspešnejšimi bomo sklenili odlično stimulirano de-
lovno razmerje.
Kandidati pošljejo prijave na naslov firme.
Št. 31 - 6. avgust 1992
13
Odlična organizacija
Za slovenskimi športniki je
večina nastopov na 25. letnih
olimpijskih igrah. Izkupiček
sta dve bronasti kolajni obeh
blejskih čolnov, judoist Štefan
Cuk pa si je na koncu v lahki
kategoriji razdelil 12. mesto.
Kako je Celjan preživljal drugi
teden barcelonske olimpijade?
Četrteic, 30.7.
v zadnjem desetletju sem bil
že na večih svetovnih in evrop-
skih prvenstvih ter na univer-
zijadi, toda za organizacijo je
najbolje poskrbljeno v Barce-
loni. V judu je zastopanih 92
držav toda s termini za trening
ni nobenih težav. Organizator-
ji so v stranskem delu dvorane
za judo Palau Blaugrana ure-
dili ogromen tatami in ga s po-
sebnimi premičnimi zavesami
razdelili na 16 blazin. Česa po-
dobnega še nisem doživel. Pro-
ti večeru sem pr\dč odšel
v center Barcelone s kratkim
sprehodom do katedrale in na-
zaj v vas, kaj več pa za natan-
čen ogled ni bilo časa. Več ga
bo po sobotnem nastopu.
Petek, 31.7.
v domovino se je vrnila prva
skupina naših športnikov.
Z njo je odšel tudi moj sosta-
novalec Filip Leščak, tako da
sem v sobi ostal sam. V mojem
apartmaju so še kolesar Bon-
ča, lokostrelec Medved, oba
Bilača, zvečer pa se nam je
pridružil še maratonec Vindiš,
ki je v Barcelono pripotoval
kot zadnji. Odšel sem še na
zadnji trening, ki je bil name-
njen predvsem sprostitvi in
uravnoteženju tekmovalne te-
že. Približno pol kilograma še
imam preveč, toda iz izkušenj
vem, da bo zjutraj vse OK. Ne-
verjetno, toda zadnja leta opa-
žam, da pred tekmami v spa-
nju vselej shujšam. Svoje pač
naredijo živci, čeprav sem
sproščen in miren.
Sobota, 1.8.
Na dopoldanskem tehtanju
ni bilo zapletov, potem pa sem
v olimpijski vasi čakal na svo-
jo prvo borbo. Za posebno tak-
tično pripravo ni bilo posebne
priložnosti, saj sem bil v pr-
vem kolu prost in sem čakal na
zmagovalca dvoboja med Ir-
cem in Islandcem. Proti takšni
negotovosti se ne da narediti
nič. V spodnjem nadstropju je
bilo okoli poldneva zelo živah-
no. Blejski dvojec brez krmar-
ja Čop-Žvegelj je osvojil bro-
nasto kolajno, kar je sploh pr-
vo odličje za našo reprezen-
tanco in veselje je toliko bolj
pristno. Nazdravili so s šam-
panjcem, sam pa sem ostal
v sobi. Že med prejšnjimi ogle-
di judoističnih tekmovanj sem
ugotovil, da se prireditelji na-
tančno držijo tekmovalnega
urnika. Zastojev ni, čeprav
vzporedno potekata moški in
ženski del tekmovanja.
Končno sem dočakal olim-
pijski debut. Z reprezentan-
tom Irske se nisem preveč na-
prezal in sem zanesljivo zma-
gal s 3 proti 0. Naslednji dvo-
boj bo veliko težji. Kubanec
Hemandez je odličen. Minuto
ter dvajset sekund pred kon-
cem borbe je bilo konec naji-
nega dvoboja. Pozneje se je iz-
kazalo, da sem izgubil z dobit-
nikom bronaste kolajne, ki pa
je v polfinalu z nespretno po-
tezo praktično sam sebe vrgel
na blazino ter izgubil. Večina
strokovnjakov je bila enotnega
mnenja, da je bil Hemandez
najboljši borec olimpijskega
turnirja do 65 kilogramov.
V	repesažu sem za nasprotnika
dobil Romuna, hitro povedel
s 5 proti O, toda prednosti ni-
sem obdržal. Ponovil sem sta-
ro napako, ko so mi začele po-
hajati moči in 40' sekund pred
koncem je Romunu uspel met
wazaari, s katerim je povedel
s 7 proti 5. Rezultat se nato ni
spremenil in zame je bila moja
prva in verjetno tudi zadnja
olimpijada končana z delitvijo
12. do 16. mesta.
Nedeija, 2.8.
Po prespani noči je glava
bolj bistra. Še enkrat podoživ-
Ijam dvoboj z Romunom.
V	primeru zmage bi bil naj-
manj deveti in tako uresničil
napoved, a je tudi 12. mesto
eden boljših slovenskih dosež-
kov. Kljub vsemu me obdajajo
mešani občutki: lahko bi dose-
gel več, toda glede na razmere,
v katerih sem se pripravljal, je
bil boljši rezultat skoraj nedo-
segljiv. Blejski veslači so osvo-
jili še drugo bronasto kolajno.
Tudi uspeh četverca brez kr-
marja smo proslavili s šam-
panjcem, zvečer pa je vodstvo
olimpijske odprave odpotova-
lo v Banvoles kjer je bila po
pripovedovanju drugih prava
slovenska veselica. S trener-
jem judoistične reprezentance
Francem Očkom sva odšla na
korido in ostala razočarana.
Vseh šest bikov so pokončali
na enak način, toda če si med
dvotedenskim	bivanjem
v Španiji ne bi ogledal biko-
borbe, bi se počutil za marsi-
kaj prikrajšanega.
Ponedeljeic, 3.8.
Tekmovanja v judu so kon-
čana. Vedno bolj me vleče na
olimpijski štadion v Mont Ju-
icu na ogled atletskega tekmo-
vanja, a kaj ko vstopnic ni več.
Z akreditacijo si je v Barceloni
mogoče ogledati le tekmova-
nja v svojem športu, za obisk
drugih pa so potrebne vstopni-
ce. Športniki tako nimamo no-
benih privilegijev, zato velike
izbire nimam. Popoldne grem
v mesto na nakoliko daljši po-
tep in kupil bom nekaj spo-
minkov. Zdaj se je nenadoma
pojavila možnost, da bi v do-
movino odpotoval že v sredo
s kombijem, z mano pa naj bi
potoval še Očko in lokostrelec
Medved. Videli bomo, kaj bo
v naslednjih dneh, vse pa je
odvisno od tega ali nam bo
vodstvo reprezentance uspelo
zagotoviti francosko vizo.
Torek, 4. 8.
z vrnitvijo v domovino
s kombijem ne bo nič. Repre-
zentanca namreč ni dobila
francoskih viz, tako da bom
v Barceloni ostal do petka in
imel še nekaj priložnosti za
ogled mesta. V sredo bom naj-
brž odšel na atletska tekmova-
nja, kajti nekje so se našle
vstopnice. Ni še jasno ali bom
to lahko storil dopoldne ali
popoldne, toda v vsakem pri-
meru bo ogled atletskih tek-
movanj na olimpijskem štadi-
onu veliko doživetje. Znova
sem odšel v mesto, ki je vedno
bolj živahno; povsem drugače
kot pa v olimpijski vasi. Bar-
celona res zaživi šele od zunaj,
ne pa v vasi, ki je sicer imenit-
no urejena, toda nekaj
manjka.
Vsem prijateljem v Celju lep
pozdrav.
Športni oddelifi za nadarlene
v Preboldu so med redkimi, ki imajo športni program
športni oddelki so v Slove-
niji že nekaj let znana oblika
dela s športno nadarjenimi
otroki. Teh oddelkov v Slove-
niji sicer ni veliko, ukvarjajo
pa se z otroki od prvega do
četrtega razreda osnovne in
srednje šole.
Na osnovni šoli v Preboldu
so že v minulem šolskem letu
pripravili pester in zahtevnejši
program tudi za učence pred-
metne stopnje. Tako so ena iz-
med prvih šol v državi, ki se je
odločila za to. O tem smo se
pogovarjali s profesorjem
Marjanom Plavčkom, vodjem
športnih oddelkov na tej šoli.
Čemu boste dajali poudarek
v športnih razredih?
Športni oddelki bodo imeli
.poudarek na atletiki, seveda
pa dobijo otroci še veliko in-
formacij iz športne gimnasti-
ke, rokometa in košarke. To pa
še ni vse. V program dela so
vključeni tudi tek na smučeh,
plesi, ritmika, tenis...
Priprave na izvedbo so bile
verjetno zahte\'ne...
Pripravljali smo se več kot
pol leta. Celoletno delo je na-
ravnano na štiri leta. V tem
času bomo imeli vsako leto en
športni oddelek več. Pričeli
smo v petem razredu, po štirih
letih pa bomo imeli v vseh ra-
zredih, od petega do osmega,
po en športni oddelek. Do ta-
krat naj bi dobilo naše delo
v športnih oddelkih tudi neko
stalno obliko dela, ki bo teme-
ljila na kakovosti, pestrosti in
uporabnosti športnih vsebin
v življenju mladega človeka.
Kako izbirate učence za
športne razrede?
Predvsem na osnovi rezulta-
tov testiranj za športni karton.
Naš namen pa ni le v vadbi za
rezultat, pač pa želimo otroku
dati možnost, da ima več
športne vzgoje, da pridobi pri
tem več informacij in vadbe
v atletiki. Delo v športnem od-
delku smo uskladili z vod-
stvom šole, šolsko svetovalno
službo, s starši, športnimi pe-
dagogi in razredniki. Naš
športni oddelek smo predsta-
vili tudi Zavodu za šolstvo in
šport Republike Slovenije.
Bodo otroci, ki bodo obisko-
vali športne razrede, bolj
obremenjeni? Bo zaradi tega
trpel osnovni program izobra-
ževanja?
Nikakor. Otroci v petem in
šestem razredu bodo imeli
športno vzgojo štirikrat, otroci
sedmih in osmih razredov pa
osemkrat na teden, torej uro
več kot po predmetniku. Delo
športnega oddelka pa bi bilo
nepopolno, če bi bilo omejeno
zgolj na ure športne vzgoje.
Otroci se bodo lahko dvakrat
tedensko vključevali v atlet-
sko sekcijo, enkrat tedensko
v splošno vadbo in še dvakrat
na teden po dve uri v košarko.
Učenci, ki so vključeni
v športne oddelke, bodo imeli
športno vadbo tudi v času po-
čitnic. Ukvarjali se bodo s te-
nisom, plavanjem-, planinski-
mi izleti in drugimi dejavnost-
mi. Sicer pa naj povem še to,
da bodo imeli učenci možnost
sodelovanja na vseh občinskih
tekmovanjih ŠŠD in tekmova-
njih višjega ranga in to v vseh
športnih disciplinah in ne sa-
mo v atletiki.
Precej uspešna pa je športna
šola tudi v nižjih razredih...
Šolo obiskujejo učenci dva-
krat na teden. Učenci oprav-
ljajo naloge za športno značko,
v letni šoli v naravi pa izvaja-
mo preizkuse znanja plavanja.
JANEZ VEDENIK
Vaš intervju: Tomo Česen
Franciji Petku je v Petici
vprašanja zastavilo skoraj 40
bralcev, tretjina pa jih je za
naslednjega gosta predlagala
alpinista Toma Česna. Glasove
so v julijskem krogu dobili še
atleta Borut in Britta Bilač,
strelec Rajmond Debevec, ska-
kalec Janez Debelak, smučar-
ke Urška Hrovat, Mateja Svet
in Veronika Šareč, kegljavka
Marika Kardinar, telovadca
Lojze Kolman in Monika Pod-
pečan, teniška igralka Tjaša
Jezernik, rokometni trener To-
ne Tiselj in košarkar Jure
Zdovc.
Med bralce, ki so zastavili
vprašanja Franciju Petku (po-
govor je objavljen v julijski
Petici), smo razdelili tri daril-
ne bone s skupno vrednostjo
6000 tolarjev. Nagrajenci so:
Darja Jošt, Podpeč pri Šentvi-
du 10 a. Planina pri Sevnici;
Nadja Ocvirk, Dolenja vas,
Prebold in Marija Zidanšek,
Dušana Kvedra 24, Šentjur.
Nagrade lahko dobitniki dvig-
nejo v naročniško-oglasnem
oddelku NT&RC.
TENIŠKA AKADEMIJA V CELJU
Teniška akademija je nastala po vzoru svetovnih teniških šol DENNISA VAN DER MEERA in
BOLLETTIERIJA in glede na vse večjo popularnost teniške igre, ki postaja slovenski nacionalni
šport. TeniškQ.akademijo vodita profesionalni trener tenisa, prof. Tomaž Volk in Mateja Volk.
Osnovni moto teniške akademije je visoko strokovno delo in obravnavanje vsakega igralca kot
individuma. Začetki dela segajo v leto 1989, ko se je Tomaž VOLK odločil za samostojno pot
s svojo vizijo razvoja (teniški vrtec, teniška šola, perspektivni igralci in izobraževanje strokovnih
kadrov).
Perspektivni igralci v teniški akademiji so: Matej črešnik, Simon Bračun, Urška Lorger, Jaka
Napotnik, Anja Glušič, Natalija Anderluh, Tanja Oprešnik in Uroš Rak.
Teniška akademija je v letošnjem letu razširila svojo dejavnost v TK Žalec, kjer vodi teniško šolo
in člansko ekipo, ki je letos prepričljivo osvojila prvo mesto v tretji slovenski ligi in se uvrstila
v drugo slovensko ligo. Cilj članske ekipe je uvrstitev v prvo slovensko ligo v dveh letih.
V letu 1991 je teniška akademija postala uradni zastopnik Teniške Univerze Dennisa Van der
Meera pri nas. Teniška akademija namerava v sezoni 1992/93 razširiti dejavnost z izgradnjo
novih igrišč v Pečovniku in s tem doseči še večjo možnost razvoja v naslednjih smereh:
-	optimalni pogoji za razvoj tekmovalnega športa
-	izobraževanje strokovnih kadrov v sodelovanju s Fakulteto za šport iz Ljubljane
-	izboljšanje kvalitete življenja krajanov z družabnimi srečanji kvalitetnih ljudi
-	vključitev krajanov v športno rekreativno ponudbo z vidika kmečkega turizma in konjeniškega
športa.
Z leve: (profesi-
onalni trener To-
maž Volk, mladi
teniški up Matej
Črešnik in Rado
Gorjup) iz stro-
kovnega izpopol-
njevanja v Ame-
riki - Hilton
Hedd Island, Ju-
žna Karolina
Št. 31 - 6. avgust 1992
14
Imamo ju! Domači in tuji
HIT POLETJA 92 RADIA CE-
LJE. To sta: PLEASE DON'T
GO - Double you in NE BOM
TI LAGAL - Pop design.
Zunaj je bilo pasje vroče,
studijski telefoni so bili žareči,
voditeljica pa že skoraj čisto
upehana, ko so glasovi poslu-
šalcev potiskali v vodstvo zdaj
enega, zdaj drugega finalista.
Podrobneje je to izgledalo ta-
kole:
Med tujimi hiti je najprej
povedla kasnejša zmagovalka
Please don't go. Kmalu pa ji je
začela slediti Jacksonova
skladba Black or White, za ka-
tero so se navdušili predvsem
najmlajši poslušalci. Šele
kakšne pol minute pred kon-
cem glasovanja si je Double
you pridobil za preostali kra-
tek čas glasovanja neulovljivo
prednost nekaj glasov in s tem
končno zmago.
Še bolj vroče in bolj n^eto
je bilo v domačem delu. Sank
Ročk, Pop design in Čuki so se
nekajkrat med glasovanjem
povsem izenačili, vmes pa so
se nenehno izmenjevali v vod-
stvu. Šele tik pred koncem so
z vso silo pritisnili navijači
Designovcev in jim zagotovili
zmago.
Kmečka idilika na valovih Radia Celje
Minulo sredo se je terenska
ekipa našega radia, v postavi
tehnik Bojan Pišek, sodelavka
Nina Maruška Sedlar in Nata-
ša Gerkeš ter fotoreporter Edo
Eispieler, odpravila v Slatino
pri Ponikvi, da bi vam s po-
močjo mikrofona v vroče po-
letne dni pričarali košček
kmečke idilike.
Radijski ekipi, ki je sedela
v hladni senci pred hišo Anice
Pevec, je bilo seveda idilično,
kmetom, ki morajo delati, pa
od kmečke idilike ne ostane
mnogo. V Slatini smo bili pri-
jetno presenečeni, saj prebi-
valci v vasi radi pojejo. Imeli
smo občutek, kot da cela vas
poje. Pa saj je res tako, so re-
kli. Skoraj pri vsaki hiši imajo
kakšnega pevca.
Cas za petje je ob večerih, ko
opravijo delo. Potem se zbere-
jo pri tej ali oni hiši in včasih
se pesem razlega še pozno
v noč. Tudi v radijski mikro-
fon so zapeli, nekateri so zato
prišli kar z njive.
Petkove štengce
Priljubljene petkove
štengce bodo tokrat ne-
koliko drugačne le v tem,
da se bodo na njih skriva-
le spet nove nagrade.
Kakšne, boste odkrivali
sproti, če boste ob radij-
skih sprejemnikih v petek
med 9. in 10. uro. Naj vas
spomnimo še na številki
441-310 in 441-510.
Veliko sreče pri skak-
Ijanju!
VROČI CE
IVIC-92
Ko smo že ravno pri tem,
moram povedati, da ne gre
za noben nov tip manever-
skega orožja, temveč: MC-92
je NT&RC projekt s pridi-
hom občutka za estetiko. Le-
tošnji izbor Miss Celja 92 bo
za razliko od lanske ad hoc
uspele prireditve nekoliko
bolj premišljen oz. bližji ka-
kovostnim standardom to-
vrstnih atrakcij.
Še vedno pa je izbor za
MC-92 originalen, edini ta
hip pod žgočim soncem; na-
mreč, lani so celjsko Miss iz-
brali poslušalci Radia Celje
oz. oddaje Vroči CE, v akciji
MC-92 pa bodo sodelelovali
tudi bralci Novega tednika
in strokovna žirija. No, tudi
nagrade za najlepše bodo ne-
kaj posebnega.
Sicer pa se kvalifikacije za
nastop v finalu pričenjajo že
jutri. Med pol šesto in sedmo
zvečer bomo v radijskem
sporedu med drugim opravi-
li prvi krog predtekmovanj.
Stvar je preprosta: v prvem
delu oddaje se je treba prija-
viti. Drage moje, to lahko
naredite same, ni pa seveda
nič narobe, če vas kandidira
kdo drug. Fino bi bilo, če ste
s tem vsaj seznanjene, da ne
bo vroče krvi kot lani, ko je
prvo favoritinjo prijavila so-
seda, ne da bi ta za to vedela.
In potem je žal odpovedala.
O.K., v isti oddaji bodo po-
slušalci suvereno glasovali
in s tem izbrali dve finalist-
ki. Ta postopek se bo potem
ponovil še v dveh naslednjih
oddajah. Finalistke bodo še
pred finalom predstavili ta-
ko v oddaji Vroči CE kot tudi
na tej strani Novega tednika.
In kakšna je naloga bral-
cev? Spodaj verjetno opazite
dva kupončka (mimogrede
prinašata nagrade), ki ju je
treba izpolniti: s prijavnico
se lahko po časopisni plati
prijavite na izbor za MC-92,
z glasovnico pa lahko glasu-
jete za kandidatko, ki si po
vašem mnenju zasluži na-
stop v finalu, a na glasova-
nju v Vročem CE ni imela
pretirane sreče. Tisti dve go-
spodični, ki bosta po tej poti
zbrali največ glasov (do kon-
ca avgusta), poleg šestih ra-
dijskih finalistk čaka zak-
ljučna prireditev. V zadnji
avgustovski oddaji Vročega
CE (28. 8.) bodo poslušalci
izbrali še zadnji dve finalist-
ki izmed tistih kandidatk, ki
so se prijavile preko Novega
tednika. Seveda, finale MC-
92 bo 11. septembra. Več
o vsem tem pa jutri (petek)
v Vročem CE, ko bo šlo
zares.
Št. 31 - 6. avgust 1992
15
ODMEVI
Kdo jemlje
bolnikom?
Pod tem naslovom je bil na-
pisan članek v Novem tedniku,
ki ga je napisal g. Hozjan in
podpisalo še 12 članov društva
MS celjske podružnice. Pisec
članka ni imel namena obve-
stiti javnosti o dogodkih, tem-
več blatiti vodstvo podružnice.
Namen je dosežen, bolnikom,
članom društva pa napravlje-
na medvedja usluga.
Že vsa leta nekaj bolnikov
članov društva poleg svoje bo-
lezni uspešno vodi podružnico
društva MS, brezplačno žrtvu-
jejo prosti čas in preostalo
zdravje, da obiskujejo bolnike,
pri čemer jim pomagajo zdravi
svojci.
Obiski so najpomembnejša
oblika dela podružnic, med
obiski spoznamo zdravstveno
stanje članov, socialne razme-
re, psihične in druge težave,
s katerimi živijo člani društva.
Prinesemo jim informacije
o delu društva, o možnostih
koriščenja in udeležbe pri so-
cialno zdravstvenih progra-
mih, ki jih organizira društvo
in podružnica, prinesemo jim
informacije o novostih zdrav-
ljenja in se bodrimo. Po oprav-
ljenih obiskih nato posreduje-
mo pri različnih inštitucijah,
odvisno kakšne težave smo
med obiski odkrili. Nekateri
potrebujejo napotnice za
zdravljenje ali za zdravilišča,
drugi imajo problem s stano-
vanjem, nimajo telefona, po-
sredovati je treba zaradi kur-
jave, nekateri potrebujejo fi-
nančno pomoč ali imajo težave
z delodajalcem. Še vrsto nere-
šenih zadev spoznamo, ki jih
potem rešujemo. Enkrat do
dvakrat letno organiziramo
srečanja. Vsak prvi torek
v mesecu pa imamo govorilne
ure od 16. do 18. ure v gostišču
Savinja, Valvazorjev trg 1, La-
ško. Zal se člani ponujenih
/nožnosti ne poslužujejo. Celj-
ska podružnica je velika in ob-
sega občine Celje, Žalec, La-
ško, Mozirje, Šentjur pri Celju,
Šmarje pri Jelšah, Slov. Konji-
ce. Včlanjenih je 100 bolnikov
z MS. Zaradi razprostranjeno-
sti povzročajo obiski veliko
stroškov in zahtevajo veliko
časa in napora. Ker smo ome-
jeni z denarjem in z ljudmi, ki
so voljni obiskovati bolnike,
imamo v programu dela dru-
štva določeno, da obiskujemo
predvsem težje bolnike, naj-
manj dvakrat letno, kar tudi
opravimo.
Trdna povezava s Karitas
nam je v veliko oporo in po-
moč, vseh sedem kart, ki so
nam jih podarili tik pred do-
brodelnim koncertom, pa je
bilo razdeljenih izključno bol-
nikom.
Navedba, da si vodstvo pri-
svaja stvari, ki pripadajo
vsem, so zelo neresne, ker so
brez osnove, posledice pa bodo
lahko velike, občutili jih bodo
predvsem bolniki. Ljudje, ki
delajo v društvu prostovoljno
in še celo bolni, bi potrebovali
prej vzpodbude kot pa blate-
nje. Karte, ki jih omenja
g. Hozjan so bile razdeljene
članom društva, ki so se želeli
kopati in ki zaradi svojega
zdravstvenega stanja sploh
lahko gredo v bazen. On sam
in še 6 podpisnikov so dobili
po 10 kart. Ena od podpisnic
pa je bila lani dvakrat v zdra-
vilišču Topolšica s pomočjo
društva in dobila je 10 kart za
kopanje.
Prav je, da javnost tudi o de-
lu podružnice društva multi-
ple skleroze kaj- več izve. Na
nadaljnja časopisna obrekova-
nja vodstvo podružnice ne na-
merava odgovarjati, ker ima-
mo dovolj drugega bolj kre-
ativnega dela in čisto vest.
predsednica
podružnice društva MS
IDA BREČKO
Vrednotenje
podjetij
Uvodne misli »z urednikove
mize« v zadnjem obdobju ter
razgovor o vrednotenju podje-
tij, so mi dali iztočnico, da jav-
nosti, tj. bralcem Novega ted-
nika, izrazim svoje videnje do-
gajanja (s trajnkni posledica-
mi) na področju družbenega
premoženja.
Začnem, seveda s pomočjo
tuje avtoritete, tj. z ameriškim
ekonomistom Mooreom, ki je
zapisal: »Osrednji dosežek fi-
nanc je v tem, da omogočajo
ostro ločitev med lastništvom
in upravljanjem s premože-
njem.« No, in kakšen je pogled
skozi takšna očala, tj. normal-
ne finance?
1.	Naša, tj. družbena podjet-
ja, prehajajo iz vsesplošne
medsebojne neomejene soli-
darne odgovornosti v podjetja
z omejenim jamstvom (npr.
d.o.o. in d.d.), ki jamčijo samo
s trajnim kapitalom, ki ga
imajo.
2.	Uporabljajo se tehnike, ki
jih imenujem »levitev kač«
(nekateri to lepše in bolj
»kunštno« imenujejo vzpored-
na podjetja, »by pass« podjet-
ja, kar pa, po moje, premalo
pove), saj poleg olevinjenih
kač (»svežih« privatnih podje-
tij, odrešenih vseh grehov),
ostaja še slečena kačja koža, tj.
družbena (naša) podjetja »od-
loženih grehov«, ki bodo, po
predvidevanju, predstavljala
podlago državljanskim in de-
nacionalizacijskim delnicam.
3 Nepogrešljivi pripomoček
privatizacije, kot kaže, pred-
stavlja (raz) vrednoten je po-
djetij.
Iz izkušenj s svojim privat-
nim premoženjem vemo, da ga
kot lastniki lahko podarimo,
prodamo ali nam ga pa celo
kdo ukrade. Vendar pa gre pri
nas za specifiko, pa če nam je
všeč ali ne, da lastnik »družbe-
nega premoženja« še ni drža-
va, še niso posamezniki, am-
pak smo to slovenska družba
(kolikor vem, nas je nekaj nad
dva milijona). In tako bo,
v pravni državi, vse do »spro-
žitve strela za začetek naselje-
vanja Oklahome (zemlje rde-
čega ljudstva)«, tj. do zakona
o lastninjenju, saj moramo
dotlej morebitne spremembe
glede lastništva družbenega
premoženja tretirati kot pod-
zemna. Ker nimamo »osvešče-
nega« lastnika prodajalca,
imamo pač situacijo: kjer ni
tožnika, ni sodnika. Seveda pa
je to problematika pravne
stroke. V premislek: Pred ča-
som je na TV republiški posla-
nec, ki je gotovo dobro obveš-
čen, izjavil približno tole: pri-
vatizacija interesantnega dela
slovenskega (družbenega) go-
spodarstva je končana. Pri-
merjava z zahodno sosedo bi
bila seveda neprimerna.
In kaj je problematika fi-
nančne stroke? Sedaj si bom
pač že dovolil omeniti finanč-
nega strokovnjaka iz domačih
logov. Profesor Ribnikar: Fi-
nance so premoženjski odnosi
med transaktorji (pravnimi in/
ali fizičnimi osebami), ki se
kažejo v njihovih premoženj-
skih bilancah (po naše: bilan-
cah stanja). Torej, v fokusu je
premoženje. Za podjetja sta
pomembni dve »vrsti« premo-
ženja. Najprej premoženje po-
djetja, ki ga predstavlja t.i. ak-
tiva premoženjske bilance
( zemljišče, poslovne zgradbe,
oprema, terjatve), ter nato
premoženje lastnikov podjet-
ja, ki ga dobimo tako, da od t.i.
pasive premoženjske bilance,
ki je zneskovno enaka aktivi
(zato: bilanca), odštejemo ves
dolg (obveznosti podjetja).
Ravnanje s prvim in dmgim
premoženjem bi moralo skrbe-
ti finančno stroko. No, in v to
spada seveda tudi podjetniško
vrednotenje posameznih sred-
stev podjetja, premoženja po-
djetja in/ ali lastniških de-
ležev.
Mi smo doslej v glavnem
prakticirali zgodovino, knji-
govodsko »vrednotenje«. Za
primerjavo, kje v resnici smo:
ameriški zvezni odbor za raču-
novodske standarde že pri-
pravlja uredbo, ki bo od po-
djetij zahtevala, da v bilancah
premoženja izkazujejo tržno
vrednost dolgov in poslovnih
sredstev (pomeni: podatki, ki
so bili pri njih doslej dostopni
v obračunih, se bodo pojavili
tudi v bilancah). In to je res-
nični salto, ki pa ne bi smel
biti za nas »mortale«. Torej,
obvladamo »knjigovodsko
vrednotenje«, družbeno pre-
moženje pa vrednotimo kar po
metodah, ki predpostavljajo
informacijsko izredno razvito
situacijo ter razvit in relativno
normalno delujoč trg. Poleg
tega, kot sem že omenil, nima-
mo »navijajočega« prodajalca,
podatke za vrednotenje pa da-
jejo najverjetnejši kupci. Ker
skoraj ni kontrole (predvsem
tržne), seveda stvari potekajo
»potratno«, kar pa bomo jutri
davkoplačevalci vse poravnali
v obliki regularnega davka ali
davka-inflacije. V takšni situ-
aciji ostaja kot možna kontro-
la pravzaprav edino javnost,
ki se zave svoje davkoplače-
valske in volilne pozicije. Po-
zicija novinarjev se pa seveda
kar sama ponuja.
Najjasneje se naša zagata,
vsaj zame, v podjetjih odslika-
va, če jo pogledamo skozi priz-
mo finančne tehnike, poznane
v razvitih tržnih, tj. finančnih,
gospodarstvih pod imenom:
vrednostni inženiring analiza
(VIA). Ameriški cenilec, ki je
opravil že preko tisoč različ-
nih vrednotenj, jo definira:
VIA predstavlja razvijanje
strategij in taktik maksimira-
nja vrednosti posameznega
sredstva podjetja, premoženj
podjetij in podjetniških (last-
niških) deležev. Zaradi takšne
usmeritve poslovodenja seve-
da ni več tako čudno, da je
tržna vrednost podjetij vsaj
tri-krat višja od njihove knjiž-
ne vrednosti.
Zaradi omejenega prostora
navajam samo eno od bolj poz-
nanih tehnik VIA: »prodati-
-nazaj v najem« (sale-lease-
backs) — z njenim sfinancira-
njem se ukvarjajo finančne in-
stitucije, namenjena pa je eli-
miniranju lastništva nad sred-
stvi; smiselna pa je, če materi-
alno izboljša izkaz uspeha po-
djetja, tj. če so stroški najema
sredstev v obdobju nižji od
stroškov amortizacije in obre-
sti za ta sredstva, kar se nato
skozi kapitalizacijo v podjet-
niškem vTednotenju prevede
v povečano vrednost firme.
Naj za zaključek, navedem
moj prevod sklepnih misli
o VIA istega avtorja: VIA
predstavlja razvijanje in izvr-
ševanje finančnih in operativ-
nih taktičnih odločitev za
maksimiranje sedanje vredno-
sti delniškega kapitala v po-
djetju. Kot poenostavljena
analogija: korporacijske VIA
niso veliko drugačne od po-
stopkov, ki jih postori lastnik
hiše, predno da svojo hišo na
trg v prodajo. Na primer, po
posvetu z agentom za nepre-
mičnine ali cenilcem nepre-
mičnine, bo lastnik hiše morda
sveže prepleskal hišo, popravil
streho in izvršil še nekatere
manjše posege. Ti postopki bi
morali povečati privlačnost
hiše. Razlika pa se pojavi
v tem (in na to posebej opozar-
jam), da za vrednostni inženi-
ring tehnike ni potrebno, da bi
se realizirale v prodaji, da bi
bile cenovno uspešne za last-
nike podjetij.
Torej, sporočUo: do sprejet-
ja lastninske zakonodaje so in-
dividualna in/ ali skupinska
poseganja v lastniško struktu-
ro družbenega podjetja i-le-
galna; dokler podjetja ne bodo
imela znane lastnike (raje več
kot manj), ne bo želje po do-
bičku, kajti dobiček povečuje
vrednost podjetja (po prospek-
tivni metodi) in s tem draži
podjetja za potencialne kupce.
Ergo, normalno stanje je, če se
stvari ne izboljšajo. Vendar, in
to je opozorilo, postopoma tu-
di za tiste, ki jim je trenutna
»stečajna situacija« dobička-
nosna, ne bo doma varnih na-
ložb.
Vrednotenje podjetij po
»obljubljajočih« metodah,
v situaciji, ko je Slovenija tre-
tirana kot rizično območje, ko
so podjetja doživela »atomsko
bombo«, tj. 40-odstotno izgu-
bo tržišč ipd., je, milo rečeno,
problematično. Zato se zavze-
mam pri nas za manj »moder-
no« postopnost: najprej čišče-
nje aktiv na nivoju profitnih
centrov, tj. odstranjevanje ne-
donosne aktive, ob istočasnem
pravilnem ovrednotenju zem-
ljišč, zgradb, opreme, terjatev
podjetij, kot tudi obveznosti
- no, to je pa že taka osnova za
t.i. vrednotenje po metodi čiste
aktive. Šele po izvršitvi po-
djetniških planov, ki bi naj
v finančnem delu bazirali na
kombinaciji VIA in postopkov,
ki so v tržnih ekonomijah
predvideni za javne prodaje
vrednostnih papirjev podjetij,
bi prišli do situacije za pro-
spektivne metode vrednote-
nja; kajti, ne pozabimo: oblju-
ba dela dolg!
Kot vidimo, žal, finančna
analiza ne kaže približevanja
normalnim financam, ki lahko
(ob določenem spoštovanju
pravil igre) zelo veliko dajo,
nasprotno pa, kot vidimo, veli-
ko jemljejo.
NIKOLAJ ZIMŠEK
Kdo se bo zavzei
za siovensici
narod?
Pripravljajo se volitve in
slovenske stranke se prepirajo,
kot da ne vedo, da je moč le
v enotnosti in slogi. Veliko lju-
di je na robu preživetja ali pa
samo bedno životari. Posluša-
jo lahko le, kako se odloča
v njihovem imenu in so brez
vpliva na odločitven Kdo vpra-
ša slovenski narod, če mu je to
prav ah ne?
Začnimo s podarjevanjem
državljanstva. Za ceno nekaj
kg kruha ga je lahko dobil
vsak, ki je znal ugotoviti, da se
mu bo v Sloveniji godilo bolje
kot v matični domovini. Z na-
kupom slovenskega državljan-
stva ni nihče spremenil svoje-
ga mišljenja in navad ter od-
nosa do Slovenije. V nobeni
evropski državi se državljan-
stva ne da dobiti na tak način.
Nikjer ni države, ki bi na tako
majhnem nacionalnem prosto-
ru in ob tako maloštevilnem
narodu, kot je slovenski, imela
20% celotnega prebivalstva
tujcev. Prvaki naših strank pa
tako zavzeto napadajo Zmaga
Jelinčiča, ker bi naslednjim
rodovom Slovencev rad ohra-
nil njihovo lastno deželo. Če se
bo to nadaljevalo, bo slovenski
narod glede na svoj nizek pri-
rodni prirast ob ekspanziji na-
talitete tujcev čez 100 let le še
manjšina na svojem lastnem
ozemlju, v svoji lastni državi.
O tem problemu nihče ni vpra-
šal naroda, odločalo se je le
v skupščinskih klopeh - vlade
se menjavajo, za te napake pa
spet nihče ne bo odgovarjal,
plačevali pa jih bodo Slovenci.
Poglavje zase je divja priva-
tizacija. Vodilni v podjetjih in
bivši funkcionarji dobivajo za
polovico skromne pokojnine
cela podjetja. To se ve po širni
Sloveniji, a jih pri tem nihče
ne ovira in ne postavlja pred
sodnika. Zakaj pa za enako
vsoto tega ne more kupiti de-
lavec, njemu se lahko le poka-
že delavsko knjižico in grozi
z odpovedjo. Tako nezaščiten
slovenski delavec še nikoli ni
bil, vlada pa zanj nima po-
sluha.
Kje je republiška inšpekcij,
ki dovoljuje taka početja? Če
bi delavec odnesel iz tovarne
pest žebljev, bi že bil kazno-
van. Je ustrezni vladni organ
postavil na zatožno klop in jih
kaznoval? Vemo, da so to vo-
dilni ljudje iz podjetij ali na
drugih funkcijah in videti je,
da zakon zanje ne velja - ali pa
so izglasovani taki zakoni, ki
vodilnim to dovoljujejo?!
Po RTV smo slišali, da so
povprečne pokojnine gospo-
dov oficirjev (tistih iz J A)
38.000 SIT. Vemo, kaj pomeni
povprečje. Koliko naših delav-
cev dobiva za 40 letno garanje
v tovarnah tako pokojnino?
Gotovo si nihče ne dela iluzij,
da so ti oficirji sedaj postali
ljudje, ki ljubijo državo Slove-
nijo. In takih gospodov se bo
pojavilo še več, ko jih bodo
napodili iz Beograda. Jih bo
Slovenija spet blagohotni
sprejela in jim ponudila žulje
naših ljudi? Je tako, kot je po-
skrbljeno za upokojene oficir-
je, poskrbljeno tudi za tiste
Slovence, ki so v zadnji vojni
branili našo slovensko zemljo,
postali invalidi, ali pa za otro-
ke tistih, ki so dali za Sloveni-
jo svoja življenja?
Veliko je bilo povedanega
o begvmcih. Drama teh ljudi je
res neizmerna in prav je, da je
Slovenija pomagala. Vendar se
to v nedogled ne more nadalje-
vati. Bogate zahodnoevropske
države si privoščijo zaprte me-
je, revna Slovenija, ki niti last-
nemu narodu ne more nuditi
zadovoljivega socialnega polo-
žaja, pa jih sprejema kar na-
prej. Problem beguncev ni sa-
mo problem sedanjosti, ampak
tudi prihodnosti. Mnogi od
njih bodo ostaU tu, ker se ne
bodo imeli kam vrniti. Tako bo
naša države spet morala skr-
beti za njihovo zaposlitev, sta-
novanja, pojavUe se bodo celo
zahteve za uveljavljanje njiho-
ve kulturne identitete. Te zah-
teve so se pojavljale že pred
prihodom beguncev, kaj pa bo,
ko se bodo tu udomačili? Če se
za Muslimane ne zavzame bo-
gati islamski svet, zakaj bi
morala zanje obubožati Slove-
nija, ki je svojo humanitarno
dejavnost že zdavnaj in dovolj
dokazala?
Slovenija za pomoč begun-
cem ne more pričakovati hva-
ležnosti, ampak samo nove
zahteve. Članu vlade BiH, ki je
po TV povedal slavospev Itali-
ji, ko je sprejela 800 beguncev,
se ni zdelo vredno omeniti
majhne Slovenije, ki jih je že
takrat imela 50 tisoč. To ni
razpihovanje nacionalnega so-
vraštva, ampak so dejstva, ki
bi jih in jih tudi bo moralo
upoštevati vodstvo države.
Zelo malo slišimo tudi o od-
nosih s Hrvaško. Se bomo za-
dovoljili s pojasnilom hrvaške
vlade glede 23% carine? Ali ne
bi bilo prav, da ravnamo ena-
ko kot Hrvaška, ki si privošči
to in še marsikaj drugega, ne
glede na to, da ji je Slovenija
preživljala in še preživlja nje-
ne begunce? Se bomo spet dr-
žali pravil: Če te kdo udari po
levem licu, mu nastavi še
desno?
Madžarska je bolj bogata od
nas, vendar ne bo prevzela
vseh beguncev po komandi hr-
vaške vlade. Zakaj bi morala
Slovenija ravnati po hrvaškem
ukazu in jih sprejeti?!
Vse to so stvari, ki bolijo
preprostega slovenskega člo-
veka; vsi tisti, ki so dolžni skr-
beti za dobro slovenskega na-
roda, naj o tem dobro razmi-
slijo, kajti ta narod jim je za-
upal in jih izvolil za svoje vod-
stvo.
FRANC VIDMAJER,
Šentjur
Št. 31 - 6. avgust 1992
Svojstven Topolovčev svet
Konrad Topolovec je akademski slikar, ki je
leta 1983 zaključil študij na Akademiji za li-
kovno umetnost v Ljubljani z odliko. Danes
živi na Teharjah, blizu cerkve. Na podstrešju.
Strme lesene stopnice vodijo do bivališča na
podstrehi. Polnijo jo poslikana platna, prislo-
njena ob steno. Na desno je sobica, s pogledom
na nebo, se mi je zdelo. Barv e tu in tam, kitara,
prislonjena ob zid, in stol, belo oblepljen, po-
leg nje. Konrad Topolovec s cigareto v roki se
je mirno zazrl v vsiljivko. Ni mu za medijsko
popularnost, le kaj bi imel od nje? Ne, tudi
kitare ne igra, je pojasnil. To je le najnovejša
investicija. »Jo kupiš?«
Prinesel je stol, ga postavil sredi sobe in
sedla sem. Že dolgo se nisem počutila tako
neumno. Belo črno oblečena gospodična v sa-
lonarjih vdira nekam, kamor ni povabljena.
Konrad, prijatelji ga kličejo Tupo, je odgovar-
jal na vprašanja. Sam pogovora ni načenjal. In
vsako vprašanje, ki je zarezalo v tišino, je še
isti hip zvenelo neumno. Nepotrebno. Vsiljivo.
Človek bi ga vprašal, pa zakaj živi tako
svojevrstno življenje, ali mu ni dolgčas, ali ga
ne zebe pozimi, ko sedi v nezakurjeni sobi, ali
ni nikoli želel živeti z žensko, ali... In vse
postane nesmiselno. Ne, tega tokrat nisem
vprašala.
Da je srečen v tej podstrešni sobi, ne bi
mogla ravno reči. Pa tudi nesrečen ni. Talenta
je v njegovih očeh, rokah in glavi veliko. De-
narja v njegovem žepu - malo. Zato ne more
ustvarjati tako, kot bi želel. Ko je nekoč obi-
skal berlinski Nacionalni muzej, se mu je ob
pogledu na velika platna porodila ideja, da bi
tudi sam slikal takšna. Po več naenkrat. Sedel
bi, ležal, jedel in jih neprestano gledal. In ko bi
se porodil navdih, bi jih po njem poslikal. Več
naenkrat. Ob misli na to postane živahnejši.
Nato se zdrzne, pogleda okoli sebe in niti ne
pretirano razočaran realno ugotovi, da mu to
v tej sobici ne bo dano. Da bi imel prostorno
stanovanje, si ne obeta. Saj ga ne bi imel s čim
plačevati.
Zaposlen ni. Bil je. Učil je likovni pouk na
osnovnih šolah, pa na Delavski univerzi v Žal-
cu, toda delo mu je vzelo preveč energije, ni je
ostalo dovolj za slikanje, zato ga je pustil.
Danes komu podari kakšno sliko in dobi za to
barve. Ne beli si glave s tem, da je tako na
izgubi, ali da prodaja slike pod ceno. »Tako
kot je, je kar v redu, če bi bil bolj napadalen, bi
bilo gotovo bolje,« pravi. »Na akademiji sem si
za cilj zastavil, da bom živel od slikarstva,
v praksi to ne gre.
Akademija ne naredi slikarja, to je neke
vrste tovarna, kljub temu pa te spodbudi, da
pričneš raziskovati, slikarstvo pa, če se z njim
ukvarjaš, tako ali tako študiraš vse življenje.
Še sedaj si dam veliko opraviti z likovno teori-
jo. Berem knjige o tem. Knjige, ki jih razumem
ali pa tudi ne.«
Kakšne so njegove slike? Kritiki so se o njih
izrazili pohvalno. Sama, nepodkovana v teori-
ji, ne bom sodila. Laično smem zapisati, da so
mi bile na pogled všeč. »Najprej sem padal na
motive. Ko delaš, imaš ves čas opravka z mate-
rialom, z izkušnjami z njim. Vleče se cesta brez
konca. Pomembno je, da je to v meni tako
močno, da me ideja potegne za sabo. Običajno
naredim serijo slik. Ko zadovoljim impulz, se
pričnem ukvarjati s čim drugim, zato tehnike,
v kateri delam, ni mogoče natančno določiti.
Sam si jih izmišljam. V nedodelanosti mojih
slik nastajajo nove. Pred pol leta sem rekel, da
bom delal samo na črno platno bele risbe. Šel
pa sem v nasprotno smer in sem naredil veliko
barvnih platen. Črno in belo barvo imam, pa ju
vendar nisem uporabil.«
Konrad Topolovec živi sam. Tu in tam gre
v Celje. Vsaj enkrat tedensko v kino. Film ga
zanima. Včasih, v Ljubljani, je bil redni obi-
skovalec kinoteke. Če ga ne bi vprašala, niti ne
bi povedal, da ga film ne zanima kar tako,
naključno. »Včasih sem si želel ukvarjati se
s filmom. Po glavi so se mi motali scenariji.
Ampak pri slikanju vzameš rjuho, zbiješ štiri
late skupaj in pričneš ustvarjati, pri filmu je
drugače.« Glasbo, pravi, posluša redko. S ča-
sopisi, drogo sodobnega Slovenca, ni zasvojen.
»Na stranišču ga berem, kolikor je časa.«
Človek, umetnik, slikar, naj bi čimveč videl,
da bi vsrkal že videno in to na svoj način
prenesel na platno. Tako razmišljava morda vi
in jaz, Konrad na to odvrne: »Človek še bolj
vsrka vse tisto, kar je okoli njega, če živi ves
čas na enem mestu, zato iz tega ne bi delal
Akademski slikar Konrad Topolovec sredi tub in platen.
»Ne, ne igram na kitaro. To je le najnovejša investicija. Kupiš^'
Predsednik v razkošnem letalu
za zdravila pa ni denarja
Predsednik v razkošnem letalu,
za zdravila pa ni denarja Ženica,
ki je na pr\'i pogled izgledala sta-
ra kakšnih sedemdeset let, me je
v Zagrebu na podhodu od želez-
niške postaje proti tramvajski,
prosila, če ji lahko posodim 200
hrvaških dinarjev za časopis ST,
ker bi rada prebrala od kod Sav-
ki Dabčevič Kučar skoraj 160 ti-
soč mark za nakup vile. Rekla je,
da mora sicer kupiti zdravila, da
pa še zdaleč nima dobrih 4 tisoč
HRU za Isoptin za lajšanje slad-
korne bolezni.
Kupil sem ji ST in jo mimogre-
de pobaral, če je že slišala, od
kod ljubljenemu predsedniku
Franju Tudmanu 213 tisoč mark
za nakup vile in še dva milijona
povrhu za obnovo. Dvakrat se je
ozrla naokrog in še predno bi
človek rekel keks, je izginila.
Prodajalka časopisov me je opo-
zorila, naj bom raje tiho. Bojda si
nekateri v hrvaški demokratični
državi niti ne upajo kupovati kar
vseh časopisov po vrsti, kajti mi-
mogrede se najde kdo na pravem
mestu, ki opazuje kaj kdo kupuje
in iz tega povsem napačno skle-
pa. Zagrebški predvolilni utrin-
ki? Zagrebški vsakdan? V priču-
jočem zapisu gre le za trenutna
opažanja, ki pa so vendarle zelo
zgovorna.
Vladarsko razicošje
Predvolilna kampanja je bila
v času mojega pohajanja po Za-
grebu, na vrhuncu. Na poti od
železniške postaje proti slovite-
mu trgu bana Jelačiča, sem za
nekaj minut sedel na klop in pri-
sluhnil pogovoiTj dveh moških
srednjih let. Je pač tako, da
v krizi vsi največ govorijo o poli-
tiki. Eden izmed njiju je dejal,
naj gre vseh osem predsedniških
kandidatov rakom žvižgat. Pok-
varjeni so bojda vsi po vrsti, na-
rod trpi, oni pa se gredo razkošje.
Sogovornik mu je sicer pritrje-
val, ni pa si mogel kaj, da ne bi
naštel vseh zaslug dr. Franja Tu-
dmana, Kot vse kaže, sem se pre-
hitro vmešal v njun pogovor in
ker sta Zagrebčana veijetno ne-
kaj zasumila, sta pohitela vsak
na svoj konec. Volitve so bile se-
veda v ospredju vseh pogovorov.
Večina tistih, ki so dobili domov-
nice, je stavila na sedanjega
predsednika, ki je eden izmed
desetih na svetu, ki mu je hvalež-
no ljudstvo kupilo razkošno leta-
lo. Mednarodni ugled predsedni-
ka se je tako menda močno pove-
čal. Tisti, ki domovnic še nimajo,
so govorili, da bodo volitve neli-
gitimne.
Zagrebčani ne vedo za
fronto
Trg bana Jelačiča so preureja-
li. Obnavljali so tramvajske pro-
ge tja proti Ilici. Obnavljali in
prali so tudi spomenik bana na
konju. Ponos Zagreba mora hr-
vaško ljudstvo in zmagovalce na
volitvah pričakati urejen. Med
tem ko trg urejajo, bi si sicer
lahko nekajkrat polomili noge,
toda to ni nič v primerjavi s slavo
bodočih zmagovalcev, ki bodo
ljudstvo vzvišeno pozdravljali
z govorniških odrov. Spet se bo
zbrala nekaj tisoč glava množica
glavnega mesta, pozdravljala in
vzklikala, mnogo njihovih sona-
rodnjakov pa bo še kar umiralo
na bojiščih, oddaljenih komaj
kakšnih štirideset kilometrov. Ce
je sedanji vodja ljudstvu pove-
dal, da vojne v njegovi državi ni
več, potem mu je treba pač verje-
ti. To je domovinska dolžnost.
Verjeti!
Branle med vrsticami
Na dvorišču kavarne pred
vhodom na tržnico nad trgom
bana Jelačiča, so se o politiki po-
govarjali krepki mladeniči, ki se
jim je že na zunaj videlo, da ima-
jo nekaj pod palcem. Mislim, da
vojnih strahot niso videli. Vsak-
do pač nima časti, da bi lahko
branil domovino. Brali so Večer-
nji list in glasno komentirali po-
ročilo, da hrvaške vojaške sile
z vso odločnostjo in izjemno
uspešno branijo svoje položaje
tam nekje pri Slavonskem Bro-
du. To je že sranje, je dejal eden
izmed njih. Kadar pišejo tako,
hočejo novinarji povedati, da gre
našim hudo za nohte. Krčevito
upirati se napadalcem ne pomeni
nič dobrega. Kvečjemu napadati,
pa še takrat ne gre vsega verjeti.
Plača okrog sto mark
Mnogi so jezni na Slovence. To
sicer ni trditev, ki bi veljala kar
poprek za vse, saj so tudi takšni,
ki so z nami zelo prijazni. V eni
izmed trgovin sem videl Gavrilo-
vičeve jeteme paštete. Res so do-
bre, toda v Sloveniji jih nisem
videl že vsaj deset let. Sedaj jih
proizvajajo Gavrilovičevi dediči,
in to v Zagrebu, na Ilici. Zadela
me je nakupovalna strast in ku-
pil sem kar devet konzerv. Pro-
dajalke so takoj ugotovile, da
sem Slovenec in hitele so mi na-
števati še druge cene, ki so bile
zame kot Slovenca ugodne. Ne
vem zakaj, toda postalo mi je ne-
prijetno, plačal sem in odšel. Za
vseh devet konzerv dobre paštete
sem plačal okrog 300 naših SIT.
Pred tem sem na Hrvaškem za-
menjal marke v njihove dinarje.
V banki sem za deset mark dobil
1534 HRD, pri prodajalcu na trž-
nici pa nekaj manj kot 1780. De-
viz so Hrvati lačni, saj jih uradno
ne morejo kupovati. Ogledal sem
si še cene v mesnicah na tržnici.
Kilogram teletine je bil po 1678
HRD, piščancev po 632, pravih
domačih kokoši po 641 in pura-
njih zrezkov po 832 HRD. Vse to
lahko enostavno delite s tri in
videli boste, da se I
škem splača kupq
nem pa le hrvaški
slovenskih so pravi
kot pri nas. Morda I
podatek, da znaša i
ča na Hrvaškem ti
100 mark.	I
Kot včasili na
Češkoslovaški
Da ne bo kdo mi
natolcujem, ne bo q:
tek, da se žal tudi I'
venci obnašajo take
ka sram. Na veliko
mentirajo in se hva
nah pa imajo svoje'
nadutosti. Slika
takšna, kot je bila
vaškem pred nedavi
drvele množice Jug
se izživljale s svoji
tako da so bili trg
Če kdo, potem se je
vatom zadnje čase i
ril slovenski zunanj
. Dimitrij Rupel s sv
nosita odgovornos
v BiH tako Srbija
Med najbolj zavzeti
ki HDZ pa je pravi i
sprožila izjava hrv
škega asa Gorana
Dejal je namreč, naj
ne vpletajo, še najn
kakšne volilne šta
koga v hrvaški polit
se, potem je to HDZ
malo simpatična. I
in ne preveč vneti
o obeh izjavah vse b
mišljajo in živijo v
dvomih. Na glas pa
do ne upa govoriti.
Polepšan trg bana Jelačiča.
Št. 31 - 6. avgust 1992
16,17
.^j to okno vidim krasne sončne
iS"	.
nasploh daje vehko opraviti. Se
piu to dopuščal denar. Pred leti
izjavil: »Rad bi študiral barve
jlike v Mriki. Štipendijo si bom
2 razstavami. Če svojih slik že
ijati, jih t>om skušal vsaj poka-
p likovne umetnosti.« Slednje
jčuje v Likovnem salonu v Ce-
jcer je imel že nekaj razstav.
, verjetno je ni dobil, ker ni
^a bi se bil dodatno izpopolnje-
saj tega sam tako ali tako ne bi
■ala ga nisem.
^■al še srednjo šolo Borisa Kidri-
^ tik pred koncem odločil, pusti-
(mu glavo in čez njo, pa je
ladjo, pa o tem noče govoriti.
P in vprašal: »Le kdo ti je to
željan slave? »Zelje po slavi in
e, sedaj je to minilo,« je odvrnil
prekleto miren je bil, da me je
jeziti. Pa sem kar butnila v ti.ši-
I način življenja, kot ga živiš,
poza, da bi se približal tudi
m, slikarjem, ki so uspeli post-
ij zgroženo me je pogledal in ta
)Iižno govoril: »A si zmešana?
pijem živel takole?« Ker pa je
temu, da v svoj svet spusti le
I vljuden, je prizanesljivo mirno
ti, da bi mu prav prišlo veliko
jtlo, kjer bi lahko razobesil ne-
itna in jih nato več hkrati po-
a vstala in se iz ene podstrešne
I drugo, kjer je stala slika v po-
Razložil jo je, kljub laično ne-
ijem, ki sem jih zastavljala vmes.
IVO. Njegovo pojasnjevanje, na-
ajala, so vame bolščale rumene
i iz rumeno-zelene slike, ki sem
iem bleknila v tišino in zopet je
10. Zakaj, konec koncev, komen-
nar akademskemu slikaiju Kon-
cu, če je meni ali komur koli
i slika všeč? V vsakem primeru
ga, razen morda kakšen tolar, če
Okolica ga ne razume, če se že
im, njemu pa tega ni mar. Ne
ih misli. Zavidala sem mu, kako
:žga na vse, kar ga obdaja.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
^'akupovalne vrečke Hrvatov so
^se bolj prazne...
!iezni nanje. Tudi prenekateri
'Slovenci niso bili izjeme.
Tudmanovih plakatov
ni
' v nedeljo so bile na Hrvaškem
lorej volitve. Nekateri menijo, da
je gospod Tudman zanje odlo-
mil, ker so mu svetovalci uspeli
dopovedati, da mu popularnost
Izpada. Kdo ve, kako bi se vse
'zteklo čez nekaj mesecev... Pa
Pustimo pri miru politične špe-
•^ulacije! V središču Zagreba sem
^'idel še najmanj slik in plakatov
? pozivi naj ljudje volijo Franja
J'! HDZ. Kdo ve, morda je pa tudi
ena izmed predvolilnih taktik,
l^hko pa iz tega sklepamo, da je
vladajoča stranka s svojim
Roditeljem neomajno prepričana
^ Zmago in se ji je zdelo, da kakš-
posebne volilne propagande
^Ploh ne potrebuje.
'	JANEZ VEDENIK
h-^-_
»iifira ni v nogah,
pač pa v družbi!«
Tako pravi Invalid Mirko Lebar, Irl is pred kratkim splezal na Oistrico
Mirko Lebar iz Žalca je star
sedemintrideset let. Ima dru-
žino, vozi avto, plava, dela
v tovarni... Pred kratkim pa
si je našel še nov konjiček. Uk-
varjati se je začel z alpi-
nizmom.
Vse to ne bi bilo nič nena-
vadnega, če ne bi pred dvajse-
timi leti, nekega zimskega ve-
čera, padel pod vlak. To je
zahtevalo svojo žrtev. Mirko je
sicer preživel, ampak ostal je
brez obeh nog.
Ko me je pred dnevi v ured-
ništvo poklical moški in pove-
dal, da je brez nog in da name-
rava po rokah priti na Kle-
menčo jamo in kasneje na Oj-
strico (to pa mu je samo vaja
za na Triglav), nisem mogla
verjeti. Potem pa sva z Edom
spoznala Mirka, ki je do naju
prišel z vozičkom, pa njegovo
ženo Sandro, učiteljico in nju-
no hčerko Renee, ki je stara
šestnajst let in hodi v srednjo
šolo Borisa Kidriča v Celju.
Potem sva spoznala še Mir-
kovega prijatelja, alpinista
Mirana Cesarja, s katerim
pleza.
»Do sedaj sem samo včasih
doma malo plezal po strehi.
Sosedje me sicer čudno gleda-
jo, ampak nekje pač moram
sprostiti energijo.
Pred kratkim pa mi je padlo
v glavo, da bi se pričel ukvar-
jati z alpinizmom. To sem po-
vedal Miranu in takoj je bil za
to, da mi bo pomagal. Sedaj je
tukaj z mano in če mi bo uspe-
lo, greva avgusta skupaj na
Triglav. Sicer pa bom danes
plezal prvič,« je povedal
Mirko.
Kljub temu, da mu, ko sva se
pogovarjala po telefonu, nisem
verjela, sem, takoj ko sem ga
videla in z njim spregovorila
nekaj besed, vedela, da mu bo
uspelo uresničiti cilj, ki si ga je
zastavil.
Tudi žena Sandra, ki je šla
z njim do koče pod Ojstrico,
mu je v veliko oporo. Tudi ona
je vedela, da bo zmogel. »Če bi
ti zdajle nekdo ponudil dve hi-
ši, najboljši avto in še nekaj,
kar si sam najbolj želiš, bi se
obrnil in šel nazaj v dolino?«
ga je vprašala nekje na sredini
poti, ko je bilo zanj najbolj na-
porno. Jasno je bilo, kaj bo od-
govoril. »Ne.«
V dveh urah smo prišli na
Klemenčo jamo. Poslovili smo
se, z Edom sva odšla nazaj
v dolino. Mini odpravica
z Mirkom, Miranom in njuni-
ma družinama pa je prespala
v koči. Naslednji dan sta ple-
zala v navezi. V ponedeljek sva
se z Mirkom slišala in svoj
»vzpon« in dosego cilja je ta-
kole komentiral:
»Kar je nemogoče, je mogo-
če. S trmo. Sicer so to nadčlo-
veški napori, ampak dokazal
sem, da zmorem. Pa sploh ne
bi bilo težko; edina težava je,
da sem se v zadnjem času zelo
zredil. Težko je z rokami v hri-
be vleči moje sedemdeset kil-
sko telo.«
Ampak, kaj je s tem pleza-
njem v resnici hotel dokazati?
Jasno, gre za osebnostno potr-
ditev, za dosego cilja, ki si ga
zastaviš, za dokaz, da nisi ne-
sposoben ...
»Sicer sem invalid, ampak
lahko vse počnem tako, kot to
delajo normalni ljudje. Doka-
zujem tudi odnos družbe do
invalidov. Dajejo nam neko
miloščino, namesto da bi po-
skrbeli, da bi se invalidi čim-
bolj udejstvovali v dejavno-
stih, ki nas zanimajo. Trpajo
nas v nekakšne zavode. To je
pač najbolj enostavna rešitev.
In ker invalidi nimajo možno-
sti, ker vidijo, da se družba
zanje ne zanima, tudi ne stre-
mijo po kakšnih večjih rezul-
tatih. Dosegajo jih v krogu ti-
stih, ki so jim enaki, v krogu
invalidov. S tem sicer ni nič
narobe, ampak vem, da bi bil
marsikdo sposoben doseči in
narediti več.
Samo poglejte arhitekta, ki
je dobil Prešernovo nagrado za
popolno izvedbo obnavljanja
celjske Ljubljanske banke. Res
je, da je stavba lepa in da sov-
pada v celjsko mestno jedro.
Ampak, invalidom to nič ne
pomaga. Meni je sicer vseeno,
jaz lahko v banko pridem tudi
po rokah ali pa, če ne gre dru-
gače, tudi z vozičkom. Dosti
pa je invalidov, to so predvsem
starejši ljudje, ki tega ne zmo-
rejo. A bi dosti stalo, če bi, ko
so Ljubljansko banko obnav-
ljali, dodali še dve samokolnici
betona in tako naredili dovoz
za invalide?«
Mirko mi je všeč. Tudi zato,
ker dokazuje rek, ki mi je všeč.
»Kjer je volja, je tudi pot.« In
kjer je pot, tam je človek. Ne
družba kot celota, ne vsi lju-
dje. En človek.
NINA M. SEDLAR
Foto: E. EINSPEILER
Št. 31 - 6. avgust 1992
18
Ta teden so vozili počasneje
BiH smo na poUcuski akciii radarskih kontrol hitrosti
v prejšnji številki Novega
tednika smo objavili natan-
čen razpored kdaj in kje vse
budo ta teden radarske kon-
trole. Bili smo prvi časnik, ki
je objavil kaj takega, kar je
dokaz več, da policistom ne
gre zgolj za to, da bi ustav-
ljali voznike, ki prehitro vo-
zijo, pač pa si prizadevajo za
umiritev prometa. Vse anali-
ze so namreč pokazale, da je
med vzroki za mnoge pro-
metne nesreče na prvem me-
stu prehitra vožnja. Prav za-
radi tega so se na celjski
UNZ odločili, da poostrijo
radarske kontrole. Kakšni so
prvi rezultati? Zapisati je
treba, da spodbudni tudi po
zaslugi našega časopisa.
Ene izmed radarski akcij
smo se v ponedeljek udeležili
tudi mi. Radarske kontrole
so bile v Levcu, Šempetru in
v Štorah. Pravzaprav polici-
sti že dolgo časa niso imeli
tako malo dela kot tokrat. Le
malokdo je prehitro vozil.
O tem govorijo tudi nasled-
nji podatki, ki nam jih je po-
vedal prometni inšpektor pri
celjski UNZ, Martin Krašek.
Radarska kontrola je bila
v Levcu od 6. do 8. ure. V tem
času je mimo peljalo 842 vo-
zil, hitrost vožnje pa je pre-
koračilo le 10 avtomobilov.
V Dobrteši vasi pri Šempe-
tru je bila kontrola od 8. do
10. ure. Mimo je peljalo 536
vozil, prehitro pa le osem.
Kontrola se je potem presta-
vila v Štore in bila tam kar
tri ure. 516 vozil je med tem
časom peljalo mimo radar-
ske kontrole, prehitro pa jih
je peljalo 50. Martin Krašek
pravi, da so to izredno dobri
rezultati. V Štorah je prehi-
tro vozilo 10 odstotkov vozil,
doslej, ko so imeli radarske
akcije, pa je hitrost prekora-
čilo poprečno 19,4 odstotka
vozil. Še mnogo ugodnejši so
podatki za Leveč in Dobrte-
šo vas, kar je tudi razumlji-
vo, saj gre za naselji ob ma-
gistralni cesti Celje-Ljub-
Ijana.
Zakaj tokrat počasnejša
poprečna vožnja in mnogo
manj prekoračitev hitrost?
Po &aškovem mnenju ima
velike zasluge za to prav ob-
java v Novem tedniku. Ne
^e pa pozabiti tudi na to, da
je promet v tem času močno
povečan, da se mnogokrat
napravijo kolone in promet
se pač odvija počasi. Kot je
to že v navadi, pa se tudi
vozniki med sabo opozarjajo
s svetlobnimi znaki. No, to se
je dogajalo tudi že prej, pa
vendarle je bilo prekoračitev
mnogo manj kot tokrat. Si-
cer pa je dovoljeno hitrost
prekoračilo zdaleč največ
voznikov z registracijami, ki
niso bile celjske.
Ob tem pa je treb^ zapisa-
ti, da tudi policisti, ki izvaja-
jo takšne akcije, nimajo rav-
no najbolj lahkega dela. Brez
zapletov skorajda nikdar ne
gre. V Štorah so se sredi naj-
večje vročine ubadali z voz-
nikom kombija s prikolico,
v kateri je bil konj. Kar dol-
go je trajalo, preden so ga
prepričali, naj pokaže doku-
mente in vsepoprek je pre-
khnjal Slovenijo in njeno
policijo in to s takšnimi be-
sedami, da bi človeku lahko
zavrela kri. Ko je izvedel, da
znaša kazen 750 tolarjev ali
skromnih 15 mark, pa je svoj
besednjak še dodatno ople-
menitil in to v takšnem na-
valu besa, da je v hipu začel
govoriti hrvaško. Po pregle-
du dokumentov se je izkaza-
lo, da je hrvaški državljan.
Ob odhodu si nikakor ni mo-
gel kaj, da ne bi zapel še sla-
vospeva hrvaški policiji, ki
da je mnogo bolj vljudna,
sploh pa bolj demokratična
kot naša.
Akcija ta teden še traja.
Kako zelo je potrebna, pove-
do že tragični dogodki minu-
lih tednov na Sloveniki, to
kar se sedaj dogaja v Šempe-
tru, pa je že naravnost nevz-
držno. Aprilske meritve so
pokazale, da je dnevno skozi
Šempeter peljalo 20.928 vo-
zil, pri celjski UNZ pa oce-
njujejo, da je ta številka
v poletnih mesecih precej
večja in se približuje 25 tisoč
vozilom dnevno. To pomeni,
da vsako minuto pripelje
skoraj dvajset vozil. Ce upo-
števamo, da je promet pono-
či mnogo manjši, potem lah-
ko mirno trdimo, da podnevi
pelje skozi ta kraj kar okrog
trideset vozil na minuto.
V vsakem primeru je jas-
no, da ceste, kakršne so pri
nas, že zdavnaj niso primer-
ne za tako velik promet.
V bistvu so še takšne kot
pred dvajsetimi leti, med
tem pa se je število avtomo-
bilov strahovito povečalo. Po
tem sodeč bi lahko sklepali,
da je osebni standard precej
hitreje naraščal kot družbe-
ni, toda to je že stvar drugih
komentarjev. Zaenkrat se je
na žalost pač treba sprijaz-
niti z usodo. V dobršni meri
pa je stvar vsakega posamez-
nika, ki se poda na pot, kako
bo previden in skrbel za svo-
jo varnost. Želimo si lahko
le, da bi se promet odvijal
drugače tudi takrat, ko lju-
dje ne vedo za radarje!
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI MASNEC
Martin Krašek, prometni in-
špektor UNZ Celje: »Akcija,
v kateri je sodeloval tudi NT,
je po mojem mnenju dobro
uspela. Ob tem pa bi rad pove-
dal, da so rezultati mnogo,
mnogo slabši, kadar opravlja-
mo skrite meritve, ko radarji
in policisti niso opazni. Takrat
je prekoračitev hitrosti po-
prečno kar 45,3 %. Tudi pri
nas smo že razmišljali, da bi
tako kot drugod po svetu, zno-
va postavili opozorilne table,
kje stojijo radarji. Saj ni treba,
da so vedno tam, toda kadar bi
koga zalotili, da prehitro vozi,
bi morale biti tudi kazni mno-
go večje. Nedvomno bi table
tudi imele svoj pozitivni vpliv
na počasnjšo in varnejšo
vožnjo.
V Levcu je v dveh urah prehitro vozilo le osem avtomobilistov. Ko bi bilo vedno tako!
Št. 31 - 6. avgust 1992
19
« Niso samo ženske prismode.
prismodi se lahko tudi mo-
škim. Tako kot se je prejšnji
teden prismodilo gospodu go-
spodinjcu, ki je v svojem sta-
novanju v bloku na Milčinske-
ga ulici 2 kuhal in skuhal go-
sto dimnico, ki se je valila iz
stanovanja, povzročala srfirad
in priklicala najprej gasilce in
nato še policiste. Ti so zaznali,
da je vrelo tudi v kuharjevi
glavi, ki je v spanju pozabila
na lonec na vročem štedilniku.
•	Gojko iz Bukovja je v torek,
28. julija zvečer, prijavil, da ga
je pred gostiščem Turist
v Frankolovem napadla in ob-
delala skupina domačinov.
Zaradi udarcev je bil poškodo-
van Gojkov obraz, slabo pa jo
je odnesla tudi karoserija Goj-
kovega audija. Policisti so
frankolovskim agresorjem na
sledi.
•	Nek občan z Okopov je bil
istega torka ponoči upraviče-
no zaskrbljen nad tem, kar je
videl v mestnem parku, zato je
nemudoma poklical številko
92. Policisti pa so potem našli
mladega Celjana, ki so ga nez-
nanci do golega slekli, se nad
njim izživljali in z njegovimi
oblačili pobegnili. Revež je do-
bil najprej tekstilno prvo po-
moč, nato pa je storilce dokaj
dobro opisal. Torej se bodo kar
kmalu srečali roko pravice.
•	V sredo zjutraj je na Kraig-
herjevi 20 znorela budilka, ki
se je brezuspešno drla celo
uro. Pa se je zgodilo, da je pre-
budila napačnega človeka,
možaka v istem stanovanju, ki
je poklical na policijo in nad-
ležnico prijavil. Ko so se z bu-
dilko srečali policisti, so njeni
lastnici Pavli, ki se je pravkar
prebudila, naročili, naj uro
utiša. To bi lahko storil tudi
sam. gospod prijavijitelj, saj
policija res ni najbolj posrečen
naslov za prebujanje občanov
in ugašanje budilk.
•	Marija iz Čopove je šla sredi
julija na dopust in doživela ob
vrnitvi precejšnje preseneče-
nje. Na hodniku pred stanova-
njem jo je namreč pričakal
neznani pralni stroj. Nekdo se
je namreč v času Marijinega
dopusta odločil za sistem za-
menjave »novo za staro«.
•	Občanka iz Ulice franko-
lovskih žrtev 9 je poklicala na
policijsko postajo, kfer je v blo-
ku peterica pobalinov razgra-
jala in ljudi ustrahovala s pi-
štolo. Policijska patrulja je
prispela na kraj dogajanja,
kjer pa je bil že mir, in ugoto-
vila, da je bil glavni skrunitelj
javnega reda in miru Andrej
P., ki bo moral k sodniku za
prekrške.
•	Minuli četrtek je poklical
varnostnik iz Golovca in pove-
dal, da na parkirišču pred halo
mladoletniki razbijajo stekle-
nice in se glasno praznijo. Po-
licisti so na kraju dogajanja
ugotovili, da je imel največ
praznih ventilov Klemen S., ki
ga čaka soočenje s sodnikom
za prekrške.
•	Taisti Klemen se je potem
Oglasil pri istem varnostniku
in ga prosil, če se sme umiti.
Varnostnik ga je spustil v gar-
derobo, tam pa je se Klemen
izživljal nad umivalnikom in
ga razbil. Zdaj se zna Klenmu
še slabše pisati.
•	Marička iz Celja je v soboto
dopoldne policiste že skoraj
prepričala, da ji je neznanec
ukradel torbico z denarjem in
dokumenti. Kot je povedala,
naj bi ji torbico nekdo iztrgal
iz rok pred vhodom v blok,
kjer stanuje. Maričko je obi-
skal policist, ki pa ni mogel
odkriti storilca. Čez kratek čas
je ženska spet poklicala na po-
licijo in povedala, da je torbico
našla doma, skrito pod neko
krpo. Če Marička ni Lažnička,
je pa gotovo Sklerička. M. A.
Največ nezgod je na magistralki
V pol leta kar 105 poškoilovanlh otrok v prometnih nesrečah
s stanjem prometne varnosti tudi
v letošnjem prvem polletju ne moremo
biti zadovoljni, saj primerjalni podat-
ki za lansko enako obdobje kažejo, da
vsa prizadevanja prometne policije
niso dovolj učinkovita. Prometna kul-
tura pri nas je še vedno na izredno
nizki ravni, da o katastrofalno slabih
cestah in dotrajanih vozilih niti ne
govorimo. Če k temu prištejemo še
socialno in ekonomsko stisko, s katero
se naši občani oziroma udeleženci
v prometu srečujejo že dolgo vrsto let
in jo nosijo s sabo tudi med vožnjo,
potem se pravzaprav ne smemo čuditi,
da kakšnega občutnega izboljšanja
stanja ni in ga tudi v kratkem še ni
pričakovati.
V letošnji prvi polovici leta se je na
območju celjske regije pripetilo 334
prometnih nezgod (lani 331), kar je za
odstotek več, poškodovanih je bilo
406 oseb (407), življenje pa je izgubilo
21 udeležencev v prometu (lani 29) ali
za 27 odstotkov manj. Torej je bilo,
kar smrtnih žrtev tiče, letošnje prvo
polletje precej manj črno kot lansko,
se pa ta ocena v trenutku spremeni, če
šestim mesecem dodamo še julij. Se-
demmesečni podatki govorijo o 426
prometnih nezgodah, kar je za 19 več
kot lani ob sedemmesečju, v tem letoš-
njem obdobju pa je umrlo 37 oseb
oziroma dve več kot v sedmih mesecih
minulega leta. V tem obdobju je bilo
telesno poškodovanih 508 oseb, kar je
za osem več kot do konca julija lani.
Podatki za letošnje prvo polletje tu-
di kažejo, da se je nekaj manj kot
polovica nezgod pripetila na lokalnih
cestah in mestnih ulicah (letos 163,
lani 182), na magistralnih cestah se je
pripetilo 98 nezgod (enako število kot
lani), na regionalnih pa 66 ali za 21
več kot v lanskem polletju. Na avtoce-
sti se je v polletju pripetilo 5 nezgod
v prometu. Na vseh cestah našega ob-
močja se je torej število nezgod v pri-
merjavi z lanskim šestmesečjem
zmanjšalo, razen na regionalnih.
Če upoštevamo, da je na območju
celjske regije 171 kilometrov magi-
stralnih cest, 408 kilometrov regional-
nih in 1574 kilometrov lokalnih cest
in ulic, potem vidimo, da se je na sko-
raj vsakem drugem kilometru magi-
stralne ceste pripetila ena prometna
nezgoda, na regionalnih cestah na
vsakem sedmem kilometru, na lokal-
nih cestah na vsakem desetem kilome-
tru, na cesti, rezervirani za motorna
vozila pa na vsakem petem kilometru.
Torej je še vedno najbolj problemati-
čen promet na magistralnih cestah.
Med povzročitelji nezgod v prometu
so še vedno na prvem mestu vozniki
osebnih avtomobilov, ki so zakrivili
218 nezgod (65 odstotkov), na drugem
mestu so vozniki koles z motorjem in
kolesarji, ki so povzročili 62 nezgod
(18 odstotkov), na tretjem mestu pa so
pešci, ki so povzročili 27 nezgod.
Kot udeleženci prometnih nezgod
pa so prav tako najštevilnejši vozniki
osebnih avtomobilov (123 ali 28 od-
stotkov), na drugem mestu so spet
vozniki koles z motorjem in kolesarji
(97 ali 22 odstotkov) ter pešci (64 ali
14 odstotkov).
Otroci in mladoletniki so bili udele-
ženi v 102 prometnih nezgodah, pov-
zročili pa so jih 43. Največ povzročite-
ljev nezgod med mladino je tistih, ki
so stari od 14 do 18 let. To so pred-
vsem vozniki koles in koles z motor-
jem. Zaskrbljujoč je zlasti podatek, da
je bilo v letošnjem prvem polletju
v prometnih nezgodah telesno poško-
dovanih kar 105 otrok oziroma mla-
doletnikov, en otrok pa je bil smrtna,
žrtev prometa.
MARJELA AGREŽ
Nadzor z višin
Ena od oblik nadzora in
preventi\'Tiega	delovanja
v cestnem prometu so tudi he-
likopterski preleti, katerih na-
črte pripravlja Ministrstvo za
notranje zadeve.
Na območju UNZ Celje so
takšni preleti oziroma nadzori
en do dva krat v mesecu, ko na
letališču v Levcu pristane
ljubljanski helikopter in se na-
to spet dvigne ter približno
eno uro kroži nad določenim
delom naše regije. Poleg polo-
ta Ministrstva za notranje za-
deve iz Ljubljane takrat sedi
v kabini še prometni policist
UNZ Celje, ki je zvočno pove-
zan s cestnimi patruljami. To-
krat, v ponedeljek popoldne,
smo se posadki pridružili še mi
in z višin opazovali, kaj se do-
gaja tam spodaj.
Prelet je trajal od 13. do
14. ure, ko je del ozemlja, nad
katerim smo leteli, izgledal
kot izumrl. Ljudje so se skri-
vali pred vročino, promet pa je
bil tako redek, kot že dolgo ne.
Promet smo nadzirali od
vstopne postaje v Ai-ji vasi, le-
teli preko Celja, Dramelj in do
Tepanja, kjer smo se obrnili in
leteli nazaj do Celja in spet
nad Levcem, Drešinjo vasjo,
Petrovčami, Žalcem ter se vr-
nili do Levca, kjer smo prista-
li. Na očeh smo imeli pred-
vsem magistralno cesto in del
tim. hitre ceste, ki je v juliju
terjala kar 12 človeških živ-
ljenj. Ker je bil promet izredno
redek, tudi kakšnih posebnih
nepravilnosti nismo opazili.
Tokrat je poleg pilota sedel
Franci Klanjšek, komandir
Prometne policijske postaje
UNZ Celje, ki je o tovrstnih
preletih povedal: »Velika
prednost takšnega nadzora
prometa je v tem, da vidiš širši
kompleks in imaš cesto kot na
dlani. Kršitve lahko zaznavaš
na daljših relacijah, prav tako
pa lahko o kakšnih posebnih
ali nenadnih dogodkih poro-
čaš patruljam na cestah, ki po-
tem ukrepajo. Če opaziš dolgo
kolono čakajočih vozU, sporo-
čiš patruljam, kam naj preu-
smerjajo promet, da se cesta
sprosti in da ne pride do nez-
god. V tem času nas predvsem
zanima, kako poteka promet
na odseku hitre ceste pri vi-
aduktu Slatina, ko smo z dvoj-
no neprekinjeno črto spreme-
nili cestno signalizacijo oziro-
ma režim, da bi zajezili prehi-
tevanje na tem delu in s tem
izboljšali varnost. Ko smo
pred kratkih skrivoma nadzi-
rali obnašanje voznikov na
tem delu, smo se soočili z dej-
stvom, da nova signalizacija
veliko ne zaleže. V dveh urah
cestnega nadzora smo zabele-
žili preko 10 prehitevanj čez
neprekinjeni črti, kršilci pa so
bili kar v 70 odstotkih tujci, ki
so zmotno prepričani, da se
vozijo po sodobni avtocesti in
se temu primemo tudi obnaša-
jo.« M. AGREŽ
Franci Klanjšek: »Helikopter je zelo učinkovito sredstvo tudi
pri iskanju oseb na begu pred policijo in oseb, ki so se izgubile.
Pri slednjih gre pogosto za otroke in akcije iskanja s helikopter-
ietn so zelo usnešne...«
PROMETNE NfZGODE
Trčenje v Ložnici
Na regionalni cesti, izven
naselja Ložnica, se je v torek,
28. julija zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša okoli
400 tisoč tolarjev.
Iz smeri Velenja je proti Pol-
zeli vozil osebni avto 20-letni
Domen Fras iz Raven na Koro-
škem. V Ložnici mu je pripe-
ljal nasproti voznik tovornja-
ka, 26-letni Mario Gržinič iz
Klana (R Hrvaška), nakar je
prišlo do trčenja, v katerem je
bila hudo poškodovana sopot-
nica v osebnem avtomobilu,
21-letna Tanja Košuta iz Pre-
valj.
Z mopedom v avto
V sredo, 29. julija zjutraj, se
je pripetila nezgoda v križišču
Prijatljeve ulice in Ulice fran-
kolovskih žrtev v Celju. Ena
oseba je bila hudo telesno po-
škodovana, gmotna škoda pa
znaša približno 25 tisoč to-
larjev.
Po Ulici frankolovskih žrtev
je vozil kolo z motoriem 49-
letni Adolf Cokan iz Žalca in
v križišču s Prijatljevo ulico
trčil v osebni avtomobil, ki ga
je vozil 22-letni Janez Krošl iz
Celja. Hudo telesno poškodo-
vanega mopedista so prepelja-
li v celjsko bolnišnico.
Oba mopedista
v bolnišnico
Na lokalni cesti v Icraju
Okrog pri Ponikvi se je v nede-
ljo, 2. avgusta zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri sta bila oba
udeleženca hudo telesno po-
škodovana, gmotna škoda pa
znaša okoli 30 tisoč tolarjev.
Iz smeri Okroga je proti Bo-
letini vozil kolo z motorjem
mladoletni Matjaž G. iz Po-
nikve. V levem ostrem ovinku
je zapeljal na levo polovico ce-
ste in trčil v 21-letnega Bran-
ka Vodopivca iz Ponikve, ki se
je prav tako peljal na kolesu
z motorjem. Oba voznika sta
padla po vozišču in utrpela
hude telesne poškodbe.
Kolo je zatajilo
Na Mariborski cesti v Celju
se je v petek, 31. julija zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
bil hudo poškodovan voznik
kolesa z motorjem.
Po Mariborski cesti se je
v smeri Hudinje peljal na kole-
su z motorjem 33-letni Janez
Gumpot iz Celja. Pri stano-
vanjski hiši Mariborska 97 je
nenadoma sunkovito zavrl, ta-
krat pa mu je prednje kolo za-
blokiralo in voznika je vrglo
preko krmila na cesto. Odpe-
ljali so ga v celjsko bolnišnico.
Padel po vozišču
V četrtek, 30. julija popold-
ne, se je pripetila nezgoda na
lokalni cesti v naselju Griže.
Udeleženec je bil hudo poško-
dovan, gmotna škoda na vozi-
lu pa znaša okoli 30 tisoč to-
larjev.
Iz smeri Griž je proti Zabu-
kovici vozil motorno kolo 20-
letni Iztok Kotnik iz Žalca.
V nepreglednem ovinku ga je
pričelo zanašati, tako da je pa-
del po vozišču in utrpel hude
telesne poškodbe.	^
Kje bodo radarji?
v šestih mesecih tega leta so
prometni policisti UNZ Celje
med nadzorom prometa podali
6255 predlogov sodniku za
prekrške, 8598 udeležencev so
mandatno (denarno) kaznova-
li, 6378 udeležencev so opozo-
rili na kršitve v prometu, v tem
času pa so od\'zeli 2374 vozni-
ških dovoljenj vinjenim voz-
nikom.
Žal pa ti ukrepi ne dosegajo
namena. Ker se torej represija
ne obnese, je treba ubrati dru-
gačne metode in kako drugače
vplivati na zavest in obnašanje
voznikov. In tako zdaj radar-
ske kontrole niso več skriv-
nost, ta novost pa lahko pripo-
more, da se pripeti kakšna
prometna nezgoda manj.
Radarske kontrole
bodo:
Ponedeljek, 10.8.
-od 13.30 do 15.30 v naselju
Štore, od 16. do 18. ure na ma-
gistralni cesti v Prožinski vasi
in od 18. do 20. ure na magi-
stralni cesti v kraju Vrbno.
Torek, 11.8.
-od 13.30 do 15.30 na magi-
stralni cesti izven naselja Veli-
ka Pirešica, od 16. do 18. ure
na magistralni cesti izven na-
selja Vinska gora in od 18.30
do 20.30 na magistralni cesti
v naselju Šempeter.
Sreda, 12.8.
-od 13.30 do 15.30 na regional-
ni cesti v naselju Mozirje, od
16. do 18. ure na regionalni ce-
sti v naselju Gornji Grad in od
18.30 do 20.30 na regionalni
cesti v naselju Okonina.
Četrtek, 13.8.
-od 13.30 do 15.30 na magi-
stralni cesti v naselju Sloven-
ske Konjice, od 16. do 18. ure
na regionalni cesti v naselju
Zreče in od 18.30 do 20.30 ure
na lokalni cesti, novi obvozni-
ci v naselju Slovenske Konjice.
Petek, 14.8.
-od 13.30 do 15.30 na zahodni
obvoznici v mestu Celje, od
16. do 18. ure na Mariborski
cesti v Celju ter od 19. do 20.30
ure na cesti, rezervirani za
motoma vozila v kraju Sla-
tina.
Da pa ne boste vozili zares
čisto brez skrbi, pa vas opo-
zarjamo, da bo nekje v zasedi
»radar presenečenja«, ki pa ga,
jasno, ne bomo izdali.
M. A.
mini KRIMICI
Vlomilec z dolgim
nosom
Neznanec je v noči na 29.
julij vlomil v stanovanjsko hi-
šo v Dobrteši vasi na Žalskem.
Vzel si je kar precej časa, da je
hišo temeljito pregledal, a je
bil na koncu razočaran ob
spoznanju, da je lastnik hiše
bolj zvit od njega. Vse predme-
te, ki na vlomilskem tržišču
kaj veljajo, je namreč lastnik
dovolj vamo spravil.
Šentjurski vlomi
Nekdo se je v noči na 29.
julij odločil za vlom v kar tri
osebne avtomobile. Lotil se je
fička, iz katerega je odmonti-
ral avtoradio, kartce, ki je
ostala nedolžna in še ene katr-
ce, ki je ostala brez avtoradio
kasetofona.
V	šolo po odru
Isto noč je neznanec vlomil
v prostore Gimnazije Center
v Celju in si nabral nekaj upo-
rabnih tehničnih predmetov,
vrednih okoli 10 tisočakov.
V	notranjost stavbe je storilec
priplezal po gradbenem odru,
saj se šola v tem počitniškem
času lišpa in pozablja, da je
potrebno zapreti prav vsa
okna.
Dobra vaba
Neznanec je 28. julija na Po-
kopališki cesti v Velenju za-
gledal osebni avto, ki je imel
troje prednosti: eno okno je bi-
lo napol odprto, na sedežu se
je razkazovala lepa ženska
torbica, tuja registracija pa je
obetala izdaten plen, nemara
celo v mastnih devizah. Odlo-
čitev za vlom je bila torej lah-
ka, torbica z vsebino pa je bila
»težka« za okoli 200 tisoč to-
larjev.
Tatiči kradli
kopalcem
Koncem julija so se policisti
celjske policijske postaje uk-
varjali s tremi otroki in enim
mladoletnikom, ki so, odkar je
celjski bazen odprt, veselo in
vneto kradli na celjskem ko-
pališču. Zagrešili naj bi kar 35
različnih tatvin, zanimale pa
so jih predvsem denarnice. Te
so nekateri kopalci puščali kar
na brisačah, v čevljih, cekarjih
in na podobnih vidnih mestih.
Četverica pa je kradla tudi po
celjskih trgovinah in izkoriš-
čala neprevidnost prodajalk,
ki so ob koncu delovnega dne
opazile, da pod pultom nimajo
več svojih torbic z denarnica-
mi. Torbice in denamice so
storilci takoj po dejanju odvr-
gli (največkrat v Savinjo), de-
nar pa porabili za pijačo in
zabavo pri igralnih avtomatih.
Zgodba je dovolj zgovorna, za-
to kakšnega posebnega nauka
ne potrebuje.	^ ^
Št. 31 - 6. avgust 1992
20
Temperament - zdravilo za hladne Angleže
Pred štirimi leti se je dobesedno izgubila
v noč. Naložila si je toliko prtljage, kolikor je
lahko nosila, in odšla. Naravnost v Anglijo.
Deželo, kjer je poleg ostalega doma tudi veliko
dobre in različne glasbe. In to je bil cilj Dee
Mušič, mlade, ambiciozne pevke, rokerice iz
Ljubljane ali natančneje iz Kresnic pri Litiji.
Letos juUja, sredi pasjih dni, se je vrnila iz
hladne Anglije. Prišla je naravnost v Portorož,
na Melodije morja in sonca. Zapela je Jutrišnji
dan in ostala brez točk. To je ni potrlo, saj
festivali pravzaprav niso njena prizorišča. Dea
Mušič je ob povratku želela opozoriti, da je
ponovno doma in edina je med MMS pripravi-
la tiskovno konferenco.
Včasih je pela pri skupini De Gaselas, vodila
je radijske oddaje, pa lestvico slovenskih di-
skotek, nočne programe radia Slovenija, Vide-
ogodbo na TV, Videonoč...
»Potem sem odšla - ne, izginila čez noč in
pristala v Londonu, kjer sem se šla rock'n'roll.
Management Music by appointment je skrbel
zame kar dve in pol leti, z njimi sem posnela
ploščo Hold me tighter in imela zelo uspešno
turnejo.
Zdaj sem spet doma, da bi osvežila spomin
nekaterim, ki so, in tudi ki niso verjeli vame.
Tu sem, danes je lep dan, sicer pa živim za
Jutrišnji dan.
Dea Mušič je po horoskopu strelec.
»Predrzna sem, veliko si upam in rada grem
v stvar, ki izgleda nemogoča. Takšen je bil tudi
odhod v London, kamor sem šla popolnoma
sama. Začela sem prodajati plošče, jih vrteti in
zraven peti. Nekdo me je slišal in povabil na
popoldansko avdicijo. Če uspeš, lahko zvečer
že nastopiš. To se je zgodilo meni. Potem gre
kot po tekočem traku, če si dober, seveda.
Takšne nastope poslušajo lastniki raznih loka-
lov in če si jim všeč, te povabijo.«
Kako je Dea osvojila hladne Angleže?
»S temperamentom in izkoristiti moraš
prednosti odra. V Angliji poskrbijo za pevca.
ki mora samo peti. Angleži so zagovorniki či-
stega profesionalizma in če ponujeno spre j-
meš, potem uspeš.« Je imela z Angleži proble-
me zaradi temperamenta?
»Velike! Mislili so, da se drogiram. Vedno so
me gledali v oči, kakšne imam. Pa sem jim
rekla, da se ne drogiram, da ne pijem in ne
kadim. Nasprotno, živim zelo zdravo.«
Je veliko mladih iz drugih držav, ki se po-
skušajo uveljaviti v Angliji?
»Posebej popularni so trenutno Italijani pa
Švedi, Nemci, Grki...«
Zdaj niha med Anglijo in Slovenijo. V katero
smer jo bo potegnilo?
»ŽeUm predstavljati sredino med Slovenko
in Angležinjo.«
Tekste piše sama ...
"»očno in vsi so originalni, saj slovenske ne
prevajam v angleščino in obratno.« Bila je De-
ja, zdaj je Dea...
»Dea je bila Erosova ljubica, jaz pa sem
ljubica glasbe.«
Njena glasbena smer?
»Ročk in znova ročk. Samo ročk.«
Imamo pri nas dober ročk?
»Nekaj je izvrstnih skupin, kot Pop design,
Šank ročk, Chateau... Te bi priporočila tudi
v tujini.«
Početje doma?
»Za domači trg pripravljamo CD, nekaj pos-
netkov pa moram pripraviti za povratek v An-
glijo. Vsak petek vodim na Radiu Triglav na
Jesenicah popularnih 41 v Sloveniji. To je živa,
kontaktna oddaja od 17. do 23. ure.«
Razpeta je med Piranom in Ljubljano...
»Selim se iz kraja v kraj. Malo sem v Piranu,
ki je krasno mesto. Mesto za umetnike. Če se
greš biznis, pa moraš vsaj občasno obiskati
Ljubljano.«
Je uspela v Londonu?
»Če te Anglež povabi na dom, si uspel. In
mene so. Uspela sem, ko so me začeli poslu-
šati.«
Zapoješ kdaj tudi kaj slovenskega...
»V diskotekah največkrat tisto narodno Vsi
so venci veli. Lepo jo sprejmejo.«
Deja ali Dea, kako naprej?
»Z delom za Jutrišnji dan. Hitro moram na-
zaj v London, kjer se rodi vsak dan po deset
novih zvezd in če me dolgo ne bo, bodo name
pozabili. Doma pa bom mešala štrene na glas-
beni sceni predvsem ženskemu delu.«
TONE VRABL
Piše: Jure Krašovec Foto: Drago Medved
DUNAJSKE
RAZGLEDNICE
Prešernov
krog in dediči
Veliki razumniki in umetni-
ki slovenskega rodu, ki so na
Dunaju študirali, so v dolgih
stoletjih obiskovali tenme in
zatohle predavalnice v samo-
stanih in pozneje v prvi uni-
verzitetni hiši blizu jezuitske
cerkve. V novo palačo ob Rin-
gu je hodil Ivan Cankar, ki se
je vpisal leta 1896. Vse zname-.
nite stavbe na Ringu so zgra-
dili v drugi polovici prejšnjega
stoletja, ko so podrli obzidje.
Prešernovi predhodniki, To-
maž Linhart, Matija Čop, Jer-
nej Kopitar in drugi so hodili
še v staro poslopje v sedanjem
prvem okraju. Tako tudi Fran-
ce Prešeren, Josip Jurčič, Josip
Stritar in mnogi drugi. Stano-
vali so najbrž v kakšnem domu
ali pa pri znancih v zunanjih
okrajih onstran obzidja. Veči-
na slovenskih študentov je do-
bivala štipendijo v Knafljevi
ustanovi in mnogi so tam tudi
stanovali. Luka Knafelj iz
Ribnice na Dolenjskem je bil
leta 1648 špitalsld kaplan na
Dunaju. Deset let pozneje je
dobil bogato župnijo Gross-
Russbach v pokrajini Weinvir-
tel v Nižji Avstriji. Po nasvetu
takratnega rektorja dunajske
univerze, Wohinca - najbrž
v domovini še Bohinc - je svoje
premoženje namenil za štipen-
dijsko ustanovo, ki je od usta-
novitve 1676 leta podelila šti-
penije več kot 1.200 mladim
Slovencem. V starem mestnem
jedru je bil študentski dom, ki
je bil 1859 leta temeljito prezi-
dan in služi svojemu namenu
še danes. Dom je v upravljanju
ljubljanske Univerze in je za-
to, skladno z gmotnimi razme-
rami v slovenskem šolstvu,
vsaj navzven neuglednega vi-
deza.
Nazaj k Prešernu.
Pesnik je na Dvmaju študiral
v letih od 1820 do 1828. Kot
vsi Slovenci dobro vemo, je di-
plomiral na pravu. Da bi se
preživljal, mu Knafljeva šti-
pendija ni bila dovolj. Našel je
zaposlitev v Klinkowstroemo-
vem zavodu v Josefstadtu,
v sedanjem 8. okraju. Prešeren
je bil v tem vzgajališču za ple-
miške in bogataške dečke za
vzgojitelja. Tu se je sprijateljil
s plemenitim Antonom Alek-
sandrom-Auerspergom, roje-
nim v Ljubljani. Tako Sloven-
ci kot tudi Avstrijci in ostali
kulturni svet tega Auersperga
bolje poznajo pod psevdoni-
mom Anastazius Grun. Grof je
znal dobro slovensko in je kot
pesnik prevedel veliko sloven-
skih ljudski pesmi v nemščino.
Sprva je bil Grun liberalno
usmerjen in svobodnjaško na-
preden, pozneje, ko je bil
France Prešeren že hudo bo-
lan, je grof Auersperg obrnil
jadra proti vetru, ki je pihal
v revolucionarnem letu 1848
med Parizom, Dunajem, Prago
in Budimpešto. Pridružil se je,
tudi kot politik, velikonem-
škemu narodnjaštvu.
Hiša, pravzaprav palača, na
Schlezingerjevem trgu, kjer je
zdaj okrajni urad Josefstadta.
Ob glavnem vhodu je dvojezič-
na spominska plošča, na kateri
piše, da sta tu za vse življenje
sklenila prijateljstvo France
Prešeren, slovenski pesniški
knez in Anastazuis Grun, av-
strijski svobodnjaški pevec.
Ploščo sta narodom za vzgled
postavili Dimajsko turistično
društvo in dunajsko društvo
Slavija leta 1950.
Auerspergi so imeli, morda
še imajo, nedaleč od tam svoj
dvorec, ki je na seznamu kon-
certnih prizorišč. Morda je bil
v lasti Grunove družine. Iz pi-
sem grofa Auersperga Prešer-
nu in Prešerna grofu je očito,
da nista bila sorodni duši sa-
mo po pesniški muzi in libe-
ralnih načelih, marveč tudi po
ljubezni do dobre kapljice.
V skupnih dunajskih letih sta
bila s kočijo hitro med grizin-
škimi vinogradi in vinotoči.
Zelo dolgo je na Dunaju
služboval in bival Josip Stri-
tar, ki je poučeval bogataške
otroke, bil suplent na gimnazi-
ji v Waehringu ter gimnazijski
profesor v 8. okraju. Nekje
sem prebral, da si je Stritar
s pisateljskimi honorarji na
obrobju Dunajskega gozda
zgradil vilo? Rekli bi - bela
vrana med slovenskimi lite-
rati.
V času Bachovega absolu
■lizma in prebujenega narod-1
nostnega gibanja med Sloven-
ci, se je tok študirajočih preu-
smeril v Prago in tudi druge
evropske univerze. Toda še
vedno je Dunaj ostal vseučiliš-
če za Slovence.
Ob tem spet misel o Beogra-
du. Malo Slovencev je šlo tja.
Ne samo zato, ker imamo uni-
verzo v Ljubljani in tudi Za-
greb je blizu. Po drugi vojni je
ideologija »bratstva-enotno-
sti« bila tam doli čisto narobe
razumljena. Jugoslovanstvo je
bilo pojmovano kot proces zli-
vanje narodnosti v enojezično
nacijo, seveda s srbskim
predznakom. Zbiranje Sloven-
cev je pri študentih veljalo za
»šovinistično grupiranje«, za
politično sumljivo in nevarno
početje. Bi v Beogradu bil mo-
goč kak Knafljev dom? Najbrž
tudi na Dunaju niso prijazno
gledali takšna vališča sloven-
skega avtonomaštva, vendar
jih niso v kali zatirali.
»Vradna hiša* 8. okraja; tako bi dobesedno prevedli napis na pročelju palače na Schlezingerje-
vem trgu z spominsko ploščo o prijateljstvu med Prešernom in grofom Auerspergom.
Krilo starega dvornega kompleksa, kjer ima prostore avstrijska nacionalna biblioteka. V prosto-
rih te visoke ustanove je bil predstojnik slavističnega oddelka tudi Jernej Kopitar,
Št. 31 - 6. avgust 1992

Ni časa za
dopust
Viki Ašič, eden najboljši
slovenskih harmonikarjev
in glasbenikov, ki se že več
kot 25 let ukvarja z domačo
glasbo pravi, da časa za do-
pust ni.
Čeprav se mnogi mlajši
ansambli pritužujejo, da
nimajo dovolj možnosti za
igranje, pa to ne drži za Vi-
kija, ki ima dela preveč:
»Nastopamo skoraj vsak
vikend,« pove s sebi last-
nim nasmehom. »Avgusta
bomo med drugim nastopi-
li na Lovrenški noči na Po-
horju, pa na veselici v Dra-
vogradu, na Dolenjskem...
Cela Slovenija nas je
polna.«
Kako pa je kaj z lastnimi
skladbami, še komponiraš?
Še vedno, če sem le do-
bre volje. Takoj po dopu-
stih bomo začeli priprav-
ljati novo kaseto, ki jo bo-
mo jeseni posneli v studiu
Zlati zvoki pri Igorju Pod-
pečanu v Kisovcu. Kaseto
bomo napravili moj an-
sambel in oktet Studenček
skupaj, izšla pa naj bi pred
novim letom. Delamo in
znova delamo ter se tako
ohranjamo v zavesti ljubi-
teljev domače glasbe.
Kdo te v zadnjem času
spremlja?
Milan Džakušič, vrnil se
je Franc Jerič, ki brez nas,
ne more. Toni Mohor, Vla-
do Čuvan, na večjih prire-
ditvah pa nam pomaga še
Jože Rus iz Radeč. Slednji
je zlasti mojster za zabavne
viže.
Kako to, da je vaš an-
sambel brez deklet?
Pojemo in šarmiramo
vsi, tako da smo lahko
sami.
Kje je sin Viki, odličen
harmonikar?
Zdaj se je prestavil v Av-
strijo, nekaj pa pripravlja
tudi doma. Vesel sem, da
me doslej kot glasbenik ni
razočaral.
Kako dolgo še z glasbo?
Dokler bom lahko držal
harmoniko v naročju.
T. VRABL
Zmaga za debitante veterane
čeprav je od letošnjega jubilejnega
festivala Melodij morja in sonca mini-
lo komaj dobrih štirinajst dni, pa smo
nanj že skoraj pozabili. Obe nagrajeni
melodiji zelo redko slišimo na valovih
različnih slovenskih radijskih postaj,
to pa tudi potrjuje naše prepričanje,
da bomo bolj kot zmagovalce posluša-
li poražence.
Vse to pa ne zmanjšuje uspeha zma-
govalca pri občinstvu, skupine Fara-
oni iz Izole, ki so pojem v glasbi na
slovenskem prizorišču. Skupina ob-
stoja že 25 let in se je pojavila kot
podaljšek nekdaj Kameleonov iz Ko-
pra, ki so med enim izmed mnogih
atraktivnih nastopov v Celju v Narod-
nem domu celo zažgali oder.
Faraoni so nekoliko mlajši od Ka-
meleonov, ki jih že zdavnaj ni več.
Faraoni pa so z vsakim letom boljši.
Od prve zasedbe je ostal samo neunič-
ljivi Nelfi Depangher, ki igra bobne in
tudi poje, vsi ostali pa so mlajši, ven-
dar v skupini že tudi več kot deset let.
Faraoni največ igrajo po Primorski in
v bližnji Italiji, pred tedni pa so pope-
strili veliko modno revijo na Pivu in
cvetju v Laškem.
Začeli so preprosto, brez vsega.
Imeli so samo voljo, da naredijo nekaj
takšnega, kar so videli v tujini.
Nelfi Depangher: »Imeli smo srečo,
da živimo ob meji z Italijo, saj smo
tako lažje prihajali do not, plošč, glas-
bil. Vsega tega pred petidvajsetimi le-
ti pri nas ni bilo. Bobne smo si naredi-
li tako, da smo na pet kilogramske
konzervne škatle napeli močnejši pa-
pir ali kaj podobnega, samo da je da-
jalo glas. Tudi kitare smo si delali
sami. Bili so krasni časi, skoraj bi re-
kel da lepši, kot danes. Vse je bilo bolj
naravno, s srcem.«
Kar malce čudno se sliši, da so bili
Faraoni, ki letos slavijo 25 letnico ob-
stoja, debitanti na 15. festivalu MMS
v Portorožu, čeprav so tam takorekoč
doma.
Pevec in pisec skladb Enzo Hrova-
tin: »Nekajkrat smo poslali naše viže
na natečaj, pa nikoli niso bile sprejete.
Letos nismo mislili sodelovati, pa so
nas prijatelji prepričali, ko so slišali
pesem >E tristemente<. Zavrtel sem jo
tudi mami, pa se je razjokala. To me je
opogumilo, skladbo sem poslal, bila je
sprejeta in zmagali smo. Saj ne morem
verjeti, prva zmaga po tako dolgem
obdobju!«
Čeprav so mnenja o nagrajenki ob-
činstva deljena, se je le našel nekdo, ki
je Faraonom čestital. To je bil nagra-
jenec strokovne žirije Janez Bončina-
Benč:
»Fantje si povsem zaslužijo prizna-
nje, saj so izvrstni glasbeniki, garači,
poštenjaki. Iz srca jim čestitam.« ,
Faraoni bodo po zmagi, ki s sijajem
odmeva po Primorski, v notranjsti
Slovenije pa jo spremljajo pripombe
in kritični komentarji, nadaljevali
s pripravo proslavljanja jubileja, 25
let obstoja.
Nelfi: »Izdali bomo kaseto in verjet-
no CD ter imeli več koncertov, tudi po
notranjosti Slovenije. Igrali pa bomo
do smrti, saj smo se z glasbo in za
glasbo rodili in z njo živimo.«
TONE VRABL
V skupini Faraoni igrajo Nelh Depangher (spredaj desno, naslov: Oktoberske
revolucije 18 a, Izola), Piero Pocecco, Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraz in
Claudio Krmac.
Švercam mraviie
neiiote
Ne glede na to ali ima izu-
mitelj telefaksa oči postrani
ali ne, se mu moram prikloniti,
saj si je izmislil res praktično
aparaturo. Prav tako se mo-
ram v uvodu zahvaliti našim
zlatim mamam, ki so z blisko-
vito finančno transfuzijo po-
magale, da sva še vedno v Istri.
Lepe pozdrave. S celine priha-
jajo v glavnem znojne vesti,
zato si z mislijo na vrnitev
vzorno prizanašam.
V deželi prepojeni z begun-
skimi solzami, mladeniči še
vedno odhajajo na fronto in
marsikateri se še zadnjič oko-
pa v domačem morju, tej zibel-
ki življenja, ki je na žalost že
marsikje brezobzirno zasvi-
njana. Da so pred leti časopis-
ci polnili strani s podlimi pu-
hlicami o tem, kako grozno je
plavati, takole, med jatami
meduz ali celo v cvetečem slu-
zu, sem se spomnil zadnjič, ko
so se mi okoli plavalnih okon-
čin začele ovijati srhljivo
hladne plastične vrečke, ki bo-
do preživele tako mene, kot
tudi vas, da ne bo utvar. Ven-
dar se za ljudi, ki tukaj živijo
in ki so jim tisti Slovenci pred
nosom pokupili zemljo, jo ne-
kulturno, a za njih tipično
ogradili in pozidali stoletja
stare poti, se življenjski pro-
blemi tukaj šele začno. Prole-
tarci Uljanika, jeklenih po-
stav, iztrošenih z garaškim
večdesetletnim delom v ladje-
delnici z gnevom in nevoljo
komentirajo razsipniško volil-
no farso in z grenkobo razga-
ljajo resnico, da nimajo več
materiala za delo, medtem, ko
se zagrebška kancerogena oli-
garhija oholo valja v najbizar-
nejšem mafijskem razkošju.
Dovolj je bilo razlogov za
potep v Koper, kamor je
DPZN v goste povabilo za-
grebško trojko po imenu Veli-
ki bijeli slon. Osvežili smo ka-
ble in ozvočenje je delovalo iz
prve, ko je bilo v soboto pro-
danih več kot 50 vstopnic. Slo-
ni so se pokazali v luči rokohi-
trecev, ki bi lahko s pridom
vodili poletno šolo tehnike
igranja tako kitare, kot basa in
bobnov. V mešanici hit stilov
smo slišali uspešnice Satri-
ania, Hendrixa, Metalice in
Pepersov, kar je razgrelo mla-
do in vsega hudega vajeno ob-
činstvo, ki je glasno pozdravi-
lo uigranost in simpatičen na-
stop. Tudi bis je bil. Priporo-
čam za katerokoli obletnico
mature, saj pri nacejanju na
Špici tako nič ne pogrešate,
kajneda.
Komarji v anarhoštabu so se
razveselili najine razgrete krvi
v kratki noči in s Sanjsko sva
se v nedeljskem jutru vračala
v deželo nepravičnih volitev.
Na skrajnem jugu v Puli, obeta
Majič - menedžerMelody festi-
val, ki se začenja danes v četr-
tek in bo trajal do sobote.
V prostoru Povijesnog muzeja
bo vsak dan nastopalo vsaj
šest bendov, ki si jih nisem
uspel zapomniti niti polovico,
od bolj znanih pa danes Mes-
serschmitt in Overflow, jutri
Polska malca in metalci, v so-
boto pa Regoč, Don t in Let 3.
Za avtoštop priporočam, da
nastopate v plesnih parih. Go-
ri uši Winetou bo v soboto težil
turistom v Vodnjanu na fešti,
ki upam, da ne bo takšna kot
Fešta od sardela tu v Fazani,
kjer so redarji privatne orga-
nizacije poskrbeli za varnost
tako, da so z revolverji šest-
krat preluknjali glavo na tleh
ležečega pretepenega policaja.
Za popizdit!
Št. 31 - 6. avgust 1992
22
231
124
ZELENI KOTIČEK
Piše: mag. SILVA KOKLIČ
Okolju prijazni izdelici in emlialaža
Vsak izdelek, ki na kakršen koli način
prispeva k zmanjšanju onesnaženja oko-
lja je okolju prijazen izdelek, enako velja
tudi za embalažo.
Taki izdelki in embalaža so:
-primerni za recikliranje n. pr. steklo,
papir, plastika, aluminij...
-izdelani iz odpadkov oz. sekundarnih
surovin n.pr. reciklirani papir, steklo,
nekateri polimeri...
-se v okolju pod naravnimi vplivi razgra-
dijo v neškodljive sestavine,
-pri sežiganju ne oddajajo škodljivih
produktov zgorevanja.
-ne vsebujejo škodljivih sestavin za
okolje n. pr. freonov, fosfatov, amoniaka,
formaldehida...
Okolju prijazna embalaža je čim bolj
ekonomična in vedno primerna za reci-
kliranje.
Na plastični embalaži iz polietilena je
odtisnjena kratica PE = polietilen.
Polietilen pri zgorevanju ne pušča pe-
pela, ima dvakrat večjo kalorično vred-
nost kot nafta. To je pomembno v prime-
rih, kadar je recikliranje neekonomično.
Na žalost pa je vsaka embalaža v obli-
ki razpršilca, polnjenega pod pritiskom,
neprimerna za recikliranje, na odlagališ-
čih zavzema veliko prostora.
Vse več je kozmetičnih izdelkov v ste-
kleni embalaži z navadnim razpršilcem.
Prazne steklenke končajo pri odpadnem
steklu za recikliranje.
Na čistila in na pralne praške brez
fosfatov smo se že privadili. Še večji na-
predek pri zmanjševanju obremenitve
okolja pomenijo pralni praški v obliki
koncentratov. 1 kg ustreza 2 kg navadne-
ga praška, temu primerno je tudi dozira-
nje pri pranju.
Koncentrati ne vsebujejo polnil (sulfa-
tov), ne dajejo veliko odpadnih snovi, pri
skladiščenju ne zavzemajo veliko prosto-
ra, potrebujejo majhno embalažo.
Posebno kvalitetni kozmetični izdelki
so nevtralni, ne vsebujejo umetnih barvil
in dišav, izdelani so na osnovi rastlinskih
surovin.
Trenutno predstavljajo za okolje naj-
manjšo obremenitev pralni praški kon-
centrati, ki vsebujejo pralna sredstva na
rastlinski osnovi, ki so 98% razgradljiva.
Ne vsebujejo fosfatov. Ne vsebujejo op-
tičnih belilnih sredstev, ker so težko raz-
gradljiva. Ne vsebujejo belilcev, ker ško-
dujejo barvam in vlaknom perila.
Oznaka pomeni, da je
prazna embalaža primerna
za recikliranje.
Pri izdelkih
v obliki sprayev
opazimo na embala-
ži oznake, da potisni
plin ne škoduje
ozonski	plasti
v ozračju.
Oznaka za izdelek
iz rastlinskih su-
rovin.
Oznaka za izdelek,
ki ni bil preizku-
šen na živalih.
KUHAJMO SKUPAJ
Domači rezanci
Domači rezanci so osnova za
mnoge okusne jedi, ki jih lah-
ko pripravimo kar mimogrede.
Za testo potrebujemo 300
g moke, 3 jajca, ščepec soli in
2 žlički olja. V moko, ki jo pre-
sejemo na desko, naredimo ja-
mico, ubijemo vanjo jajca, do-
damo olje in sol in vse sestavi-
ne s prsti mešamo v testeno
kepo. To kepo gnetemo toliko
časa, dokler ne dobimo blešče-
čega se, voljnega hlebca (pri-
bližno 15 minut). Testo pokri-
jemo s krpo in pustimo počiva-
ti eno uro. Nato ga razvaljamo
na pomokani površini čim bolj
tanko in jajčne krpe nekoliko
posušimo. S kolescem jih na-
režemo v poljubne oblike ali
pa jih zvijemo in z ostrim no-
žem narežemo na tanke ali ši-
roke rezance.
Testo iz svežih domačih jajc
je najboljše in po kakovosti
ustreza vsem kulinaričnim
zahtevam. Če pa imamo več
časa, lahko pripravimo obar-
vano testo. S špinačo obarva-
mo testo zeleno, s paradižni-
kovo mezgo dobimo različne
oranžne odtenke, testenine
s pretlačeno rdečo peso pa so
temno rdeče.
Testenine moramo kuhati
v veliki količini vode. Tako za
400 g rezancev zavremo 4 litre
vode, jo posolimo z 2 žličkama
soli in dodamo še žličko olja,
s katero preprečimo, da bi se
testenine med kuhanjem zlepi-
le. Kuhane testenine morajo
biti prav čvrste in hkrati meh-
ke, kar pomeni, da so čvrste na
ugriz.
Najokusnejše so sveže kuha-
ne testenine. Odcejene pome-
šamo z omako ali ragujem in
jih po okusu ponudimo s sveže
naribanim sirom.
Domači rezanci
s perutninskimi letri.
Potrebujemo: 300 g perut-
ninskih jetrc, 3 šalotke, 3 žlice
olja, 1/4 1 mesne juhe, 1/8
1 rdečega vina, 2 žlički sladke
paprike, žličko kisa, malo soli
in sveže mlet črni poper, 3 litre
VTele slane vode, 250 g doma-
čih rezancev in tri žlice sme-
tane.
Jetrca zrežemo na trakove,
šalotke olupimo, sesekljamo in
steklasto prepražimo na olju.
Dodamo jetrca, jih med meša-
njem prepražimo, poprašimo
z moko in postopoma zalijemo
z mesno juho. Dodamo vino in
papriko, kis, sol in poper. Jed
kuhamo na majhnem ognju to-
liko časa, da tekočina nekoliko
povre. Medtem skuhamo do-
mače rezance in jih odcedimo
na cedilu. Ragu izboljšamo
s smetano. Na pogret krožnik
naložimo rezance in jih preli-
jemo z ragujem. Zraven ponu-
dimo zeleno solato in kozarec
piva.
Domači rezanci
s špinačo
Potrebujemo: 250 g rezan-
cev, 750 g mlade špinače,
2 stroka česna, žlico olja, 2 žli-
ci masla, žličko soli, malo na-
ribanega muškatnega oreščka,
sveže nariban poper, 50 g sve-
že naribanega parmezana.
Špinačo preberemo, opere-
mo in mokro dušimo tako dol-
go, dokler se ne sesede. Potem
jo ohladimo, lahno ožmemo in
drobno sesekljamo. Česen olu-
pimo in stroka razpolovimo.
V posodi segrejemo olje in
žličko masla, rjavo popečemo
česen in ga poberemo iz maš-
čobe. Na tako odišavljeno
maščobo damo špinačo, jo za-
činimo s soljo, muškatnim
oreščkom in poprom in pokri-
to dušimo 5 minut. Medtem
skuhamo domače rezance. Od-
cedimo jih v cedilu in v pogreti
skledi zmešamo s preostalim
maslom. Na rezance damo špi-
načo in jed potresemo s par-
mezanom.
Zeleni rezanci
s telečjim ragujem
Potrebujemo: 500 g telečje-
ga plečeta, 2 žlici sojine oma-
ke, malo sveže mletega popra,
eno čebulo, lovorov list,
2 klinčka, po 500 g bučk in
paradižnika, žlico masla, 300
g zelenih rezancev, 3 litre vrele
vode, žlico moke, pol lončka
smetane, po pol žličke sveže
sesekljanega rožmarina, maja-
rona in bazilike ter 2 žlici se-
sekljanega peteršilja.
Meso narežemo na 2 cm ve-
like koščke, ga prelijemo s so-
jino omako in popopramo ter
v tej marinadi pustimo ležati
eno uro. Čebulo olupimo, va-
njo zapičimo klinčka in lovo-
rov list. Bučke očistimo, ope-
remo in zrežemo na debele
kocke. Paradižnik pomočimo
v vrelo vodo, ga olupimo ter
razrežemo na četrtine. V ponvi
raztopimo maslo in na njem
prepražimo meso. Dodamo vso
zelenjavo in počasi dušimo eno
uro. Medtem skuhamo zelene
rezance in jih odcedimo na ce-
dilu. V kislo smetano vmešamo
moko, dodamo sesekljane za-
čimbe in s tem zgostimo ragu.
Rezance porazdelimo po po-
gretih krožnikih in jih polije-
mo z ragujem.
BORIS JAGODIČ
KMETIJSKI NASVET
Avgustovska opravila
v preorana stmišča bomo
avgusta še sejali krmne dosev-
ke in sicer v začetku avgusta:
j ara kmrna ogrščica, sorta li-
horaps ali prezimna krmna
ogrščica petranova. Poraba se-
mena med 15 in 20 kg na ha
(sej emo na roke, posevek naj
bo bolj gost). Do 15. avgusta
lahko sejemo tudi travno-de-
teljne mešanice. KoUčina se-
mena 42-45 kg na ha (bolj gost
posevek, ker bo propadlo več
rastlin kot pri pomladanski
setvi).
Sejemo lahko tudi lucemo,
dodamo malo pasje trave. Ko-
ličina: 30 kg luceme in 2 kg
pasje trave. Sorte: orca, kruše-
vačka K 1, banjaluka R -422.
Sejemo lahko črno deteljo.
Poraba semena 20 kg na ha.
Sorte kruševačke s številkami
K 5, K 9, in K 17.
Sredi avgusta lahko sejemo
še belo gorjušico. Poraba se-
mena 10 do 15 kg na ha.
Koruza
Tudi pozne sorte bodo že
naredile metlice, cvetni prah
in laske. Pri pregledu poskus-
nega posevka v začetku julija
je bila sorta HELGA že bolna,
sorto BC 312 je začela napada-
ti bolezen, ki povzroča, da list
odmira v obliki črt — črtavost.
Krompir
Treba ga je še varovati pred
boleznimi. Občutljive sorte,
kot je kennebec, je treba pre-
gledovati vsake tri dni in ob
pojavu plesni škropiti z RIDO-
MIL MZ. Karenca za ridomil
je tri tedne za krompir.
Sejemo oljno
ogrščico
Sorte: eurol. falcon, samu-
rai, silvia, tapidor. Z žitno se-
jalnico je poraba semena 12 do
13 kg na ha.
Za ustrezno seme skrbi to-
varna olja Slovenska Bistrica.
Travniki
Dosejavali jih bomo konec
avgusta. Za dosejavanje upo-
rabimo predvsem trave, ki so
primerne za določeno rastišče.
Pred dosejavanjem je treba
travo nizko pokositi in odpe-
ljati iz travnika. Seme damo
v vedro ali s polivinilom zašči-
teno košaro, hodimo po trav-
niku, mečemo seme na prazna
mesta in ga takoj poteptamo.
Delo je lali^o. Opravi ga lahko
vsak otrok. Po posejani povr-
šini potrosimo star, preperel
hlevski gnoj. Živine na poseje-
ni površini ne smemo pasti.
Namesto komposta ali pre-
perelega hlevskega gnoja, lah-
ko posejane površine pognoji-
mo z razredčeno gnojevko.
Redčiti je treba v razmerju
najmanj ena proti ena. Poraba
nerazredčene gnojevke je naj-
več 15 kubičnih metrov naen-
krat na en ha.
Vrt
Paradižniku odstranjujemo
zalistnike. Ko doseže šesto ve-
jo socvetja (šesto etažo), mu
odščipnemo vrh (dekapti-
ramo).
Delimo poprovo meto. Do
polovice porežemo lavandulo.
Žajblju in timijanu poreže-
mo vršičke.
Sadimo jagode. Sadike mo-
rajo imeti bele korenine. Sadi-
ka, ki ima temne korenine, je
stara in neuporabna. Sadimo
pod črno folijo ali na prosto do
koreninskega vratu. Pridno
zalivamo tudi z gnojilnimi za-
livki. Pred zimo mora jagoda
imeti sedem listov, sicer v na-
slednjem letu ne rodi toliko,
kolikor je sposobna.
Redčimo ribez, kosmulje,
potem, ko smo jih obrali.
Porežemo vse rozge malin,
ki so letos rodile.
Opravimo poletno rez košči-
čarjev.
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Prejšnji teden je naš časo-
pis izšel v nekoliko skrom-
nejšem obsegu, zato v njem
tudi ni bilo prostora za mod-
no rubriko. Imeni nagrajen-
cev meseca julija - to sta So-
nja Točaj, Šmartno v Rožni
dolini 39a, ki si je prislužila
ročno pleten pulover oziro-
ma jopico v rdeče-črnih bar-
vah, in Marjan Štajner,
Ljubljanska 56, iz Celja, ki
bo za pravilen odgovor na
radijsko nagradno vprašanje
prejel svilen, ročno poslikan
šal - objavljamo zato šele
danes.
Oba nagrajenca vabimo,
da se po nagradi oglasita
v tajništvo našega uredni-
štva v drugi polovici meseca.
Vse dotelj, pa še kakšen te-
den dlje, pa se bodo vrstili
zapisi o poletni modi. Vroči-
na, za marsikoga pa tudi šele
začetek dopustniških dni,
sta kar dovolj velika razloga,
da naša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik še ved-
no piše o oblačilih, primer-
nih za čas med majem in sep-
tembrom ...
In takšna so tudi oblačila,
ki jim je letošnja moda nade-
la skupno ime »St.Tropez.«
Čeprav se marsikdo že vna-
prej prestraši zvenečega
imena, pa je že iz priložene
skice razvidno, da so
»St. Tropez« oblačila prijaz-
nega, udobnega kroja, piko
na i njihovi privlačnosti pa
dajejo še živahne in tople
barve ter naravne, dokaj
»hladne« tkanine.
Uredništvo
»St. Tropez«
niso modne sanje
Ko slišimo »St. Tropez«,
seveda takoj pomislimo na
sladko brezdelje, na nekoč
najbolj mondeno mestece ob
Azumi obali, ki je bilo dolga
leta tudi središče francoskih
visokomodnih novotarij.
Modni stilisti so se letos
nostalgično vrnili nekaj de-
setletij nazaj in nam ponudi-
li novo izdajo starega stila
»St. Tropez«. Pastelni karo,
pepita in vichy — to so vzorč-
ki, ki se počutijo najbolj do-
mače na capri hlačah, korze-
tih, po telesu ukrojenih oble-
kah, enostavnih bombažnih
majčkah brez rokavov, dol-
gih blazerjih, izpod katerih
kukajo vroče hlačke...
Seveda! Letošnja verzija
imenitno zvenečega stila
»St. Tropez« je pravzaprav
čisto vsakdanja, praktična,
le nekoliko bolj »odkrita«
poletna moda. Zaradi narav-
nih, hladnih tkanin, toplih
barv in ležernih krojev je kot
naročena za optimistično
premagovanje najbolj sopar-
nih dni v letu.
Če ste mlade in vitke,
o njej torej sploh ni potrebno
le sanjati, saj je po sprejem-
ljivih cenah dosegljiva tudi
v naših tekstilnih trgovinah.
VLASTA
25
Dobro za Volksvvagen in slabo za Fiat
po podatkih o prodaji osebnih avto-
jnobilov na evropskih trgih v letošnjih
šestih mesecih se uresničujejo napovedi,
znane že od konca lanskega leta. Po iz-
jemni kupčiji z osebnimi avtomobili v le-
tu 1991, je sedaj povsem nesporno, da
bodo avtomobilske tovarne letos iztržile
manj kot lani. V šestih letošnjih mesecih
je bilo namreč za 0,9 odstotka manj ku-
pcev kot v enakem obdobju lani, hkrati
pa napovedi za drugo polovico leta in še
za vse leto 1993 niso pretirano obetavne,
predvsem se avtomobili dokaj slabo pro-
dajajo v Nemčiji, najpomembenjšem
evropskem trgu tako v proizvodnem kot
prodajnem smislu, kajti samo v maju je
bila prodaja na združenem trgu dveh
nekdanjih različnih nemških držav
manjša za krepkih 16,3 odstotka. Posel
ne gre posebej dobro od rok niti na dru-
gih pomembnih trgih, kot so, denimo,
Francija, Velika Britanija in Italija,
medtem ko so lahko nekaj bolj zadovolj-
ni v Španiji in na Portugalskem. V vrst-
nem redu najpomembnejših avtomobil-
skih tovarn na evropskih trgih je vse
tako, kot je bilo v letošnjem prvem tri-
mesečju: v ospredju in daleč pred drugi-
mi je nemški Volksvvagen, ki je prodal
1,3 milijona avtomobilov, medtem ko
italijanski Fiat s prodajo 918 tisoč vozil
občutno zaostaja. Doslej oziroma letno
gre relativno slabo tudi japonskim izde-
lovalcem avtomobilov, kajti kupčija z ja-
ponskimi avtomobili je bila na 17 evrop-
skih trgih, ki jih zajema statistika lon-
donske firme Automotive Industry Data,
manjša za dovolj občutnih 5,4 odstotka.
Po polletnih podatkih je vse bolj očitno,
da je med velikimi evropskimi avtomo-
bilskimi tovarnami še naprej v precejšnji
krizi italijanski Fiat, ki se je tudi zaradi
tega lotil nekaj hitrejšega uresničevanja
obsežnega in ambicioznega načrta
o predstavitvi skoraj 20 novih avtomobi-
lov do leta 1996. Zanimiv in po svoje
ilustrativen je tržni evropski boj med
Mercedes Benzom in BMW. Slednji je
vsaj letos precej uspešnejši, saj je proda-
jo povečal za izjemnih 13,8 odstotka in
tudi v absolutnem pogledu izdelal več
avtomobilov kot veliki tekmec, stutt-
gartski Mercedes Benz (BMW 237 tisoč,
MB pa 231 tisoč). Po sedanjih napovedih,
ki pa so zgolj domneve, naj bi prodaja
osebnih avtomobilov na evropskih trgih
do 31. decembra letos padla še za skoraj
tri odstotke.
BMW 850 CSi z močnejšim
dvanajstvaljnim motorjem
Miinchenski BMW se nad le-
tošnjo prodajo tako v Evropi
kot tudi na drugih trgih ne
more prav pretirano pritože-
vati, hkrati pa so znani tudi
j načrti za v prihodnje. Že čez
dober mesec bodo pri tej ba-
varski tovarni trgovcem ponu-
dili novo izvedenko M 3. Gre
za športno različico serije
3 z novim motorjem, ki zmore
največ 286 KM. Po novem bo-
do bolje skrbeli tudi za var-
nost svojih kupcev, kajti vsi
avtomobili bodo serijsko
opremljeni z zračnimi blazina-
mi (za voznika), kar je ned-
vonmo komercialno in tudi si-
cer pomemben korak naprej.
Aprila prihodnje leto naj bi to-
varna predstavila novi kabri-
olet serije tri (sedaj še vedno
ponujajo to avtomobilsko ra-
zličico v stari karoseriji nek-
danje serije 3), medtem ko naj
bi že čez dober mesec stekla
prodaja serije 5 z novima
osemvaljnima motorjema, do-
slej na voljo le v seriji 7. Proti
koncu tega leta, verjetno že
novembra, naj bi zadovoljili
predvsem tiste, ki imajo dovolj
denarja, da si lahko omislijo
najprestižnejši hišni avtomo-
bil, to je 850i. Doslej so temu
vozilu namenjali dvanajstvalj-
nik, ki zmore 300 KM, kar je
v primerjavi z Mercedes Ben-
zovim dvanajstvaljnim agre-
gatom precej manj (408 KM).
Pod oznako 850 CSi (na sliki)
pa bo mogoče po novem kupiti
Beemwejev kupe, ki ga bo po-
ganjal prav tako dvanajstvalj-
ni motor, vendar pa bo njego-
va moč povečana na zmoglji-
vejših 380 KM. Cena za to no-
vost, še niznana.
Mazda xedos in na novo obiilcovani ford escort
Japonska Mazda je na večini
evropskih trgov — in pri nas
prav tako - že začela prodajati
letošnjo avtomobilsko novost,
to je mazda xedos. Gre za
kombi limuzino, ki se v marsi-
čem spogleduje z mazdo 626
(in je torej konkurenca hišne-
mu avtomobilu), hkrati pa po
oblikovni plati prinaša neka-
tere rešitve, ki utegnejo precej
spremeniti sedanje oblikoval-
ske in tudi siceršnje poglede
na avtomobil. Bistvena zuna-
nja značilnost mazde xedos se
zdi nenavadno in izvirno obli-
kovana prednja maska, ki zno-
va - če se bo to res zgodilo, še ni
jasno - uvaja avtomobilsko
masko in jo nadomešča s sedaj
dokaj neizvirno oblikovanimi
plastičnimi nadomestki tega
dela avtomobila. Nasploh je
mazda xedos oblikovana zelo
okroglo, kar je v slogu današ-
nje oblikovalske mode, vendar
premore nekaj zunanjih ra-
zlik, ki pa so po splošnem
mnenju tako očitne, da se av-
tomobil precej razlikuje od
konkurence. Če bi takšen av-
tomobil oblikovali pri kakšni
evropski avtomobilski tovarni,
bi bila to revolucija, ugotav-
ljajo tudi najbolj ugledni di-
zajnerji. Nasploh postaja obli-
kovanje avtomobilov - kolikor
to ni bilo že doslej - izjemno
pomembno in zahtevno delo,
kajti vozila spreminjajo svojo
zunanjo podobo veliko hitreje
kot nekdaj. Dovolj poučen pri-
mer je nedvomno fordov es-
cort, ki so ga leta 1990 naredili
povsem na novo, ga lani neko-
liko karoserijsko polepšali, le-
tos pa bo tovarna ponudila že
tretjo karoserijsko različico.
Escort bo namreč po novem
spremenjen tako spredaj kot
tudi zadaj in je torej dokaz, da
zmore biti zadovojstvo z dose-
ženim v avtomobilskem svetu
izjemno kratkotrajno.
Na sliki: nova zvezda avto-
mobilskih trgov mazda xedos
in novo oblikovani ford escort.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na zadnjem sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celju se je tokrat močno poznal čas dopustov, saj je bilo na prodaj
le 490 vozil. Uradno je bilo prodanih 12, kar organizatorji ugotovijo
na podlagi izdanih tablic za preizkušnjo vožnje. Značilnost sejma je
bila tudi precejšnja razlika v cenah istovrstnih modelov istih letnikov,
kar daje vedeti, da se cene po nihanju v zadnjih obdobjih še niso
ustalile, še vedno pa prevladuje trend upadanja.
Cene so v nemških markah in so le okvirne.
PRIMOŽ ŠKERL
126
27
Št. 31 - 6. avgust 1992
28i
Št. 31 - 6. avgust 1992

Št. 31 - 6. avgust 1992

Št. 31 - 6. avgust 1992
31
Št. 31 - 6. avgust 1992
32
Havodlla pa takšna...
Novinarji smo že navajeni, da šef
SDP Slovenije dr. Ciril Ribičič vsake
toliko časa uredništvom pošlje navodi-
lo, kako naj pravilno pišemo ime
stranke. Zadnje, konec julija smo ga
dobili, nas je podučilo: »Prosimo za
dosledno uporabo imena SDP Sloveni-
je, v primerih, da ne gre brez izpisane-
ga celotnega imena pa: SDP - Socialno
demokratska prenova Slovenije.«
Vse lepo in prav, če v glavi dopisa, ki
nam ga je tako prijazno poslal dr. Ri-
bičič, ne bi pisalo SDP — Stranka de-
mokratične prenove Slovenije... Pre-
nova slovenskih prenoviteljev bo torej
dolgotrajna.
Vzgleill vlečejo
Po svojem republiškem šefu se očit-
no ravna tudi Franci Tratar, ki mu
v uredništvu »po domače« rečemo šef
žalskih prenoviteljev. V vabilu, ki nam
ga je prav tako konec julija poslal za
enega od strankinih razgovorov, se mu
je zapisalo dobesedno takole: »Člani
Socialdemokratičnestranke. Občinske
organizacije Žalec,...« Da ne gre za
pomoto in so organizatorji razgovora
resnično v SDP Slovenije, priča pečat
na dopisu, kjer je pravilno zapisano
SDP Slovenije. V glavi dopisa pa se
Stranka demokratične prenove. Ob-
činska organizacija Žalec, zgleduje po
svojem republiškem vodstvu...
Na fotografiji, posneti pred Domom Drugega slo-
venskega tabora v Žalcu v času svetovnega hme-
ljarskega kongresa, je dobro viden prazen drog,
na katerem bi sicer morala viseti novozelandska
zastava. Morala - pa ni, ker jo je nekdo ukradel...
Fa so zlobneži že napletli štorije o tem, da bi
tatovi savinjskim hmeljarjem naredili boljšo uslu-
go, če bi ukradli slovensko. Le-ta je bila namreč
tako »neugledna«, umazana in brezbarvna, da so
jo že Slovenci težko gledali, kaj pa šele gostje iz
drugih držav...
Ni važno, katera stranka je na vladi-
zdrava pamet bo vedno v opoziciji
Ravno v času, ko savinj-
ski kmetje že tri mesece ni-
so dobili plačanega odda-
nega mleka, si je direktor
njihove zadruge Jože Šala-
mon ažurno nakazal 350 ti-
soč tolarjev odpravnine ob
upokojitvi. »Bogmu požeg-
naj penzijo,« pravijo kmet-
je. Nekatere stvari pa jim
vendarle ne gredo v glavo.
Pustimo tokrat sitno po-
drobnost, da si je gospod
Šalamon odpravnino naka-
zal brez ustreznega sklepa
in je za pravno-formalno
pokritje poskrbel šele poz-
neje. Bolj zanimivo je to, da
si je ni izplačal v siru am-
pak v tolarjih, razjarjenim
kmetom pa je v isti sapi
prisegal, da zadruga nima
denarja za plačilo mleka.
»Eni ga sirjejo, drugi pa sir
jemo,« se te dni sliši po Sa-
vinjski ...
Nesreča
V bolnišnico so pripeljali ponesrečenca.
Bolničarka, ki mu nudi prvo pomoč, ga so-
čutno vpraša:
»Ali ste poročeni?«
On pa s težavo odgovori: »Nc, avto me je
povozil«
Tablete
»No, Peterček, si že spet tukaj,« reče le-
karnar desetletnemu dečku. »Kaj bi pa da-
nes rad?«
»Še eno škatlo takih tablet, kot ste mi jih
dali včeraj.«
»Ali je tvoj oče že vse porabil?« vpraša
lekarnar.
»Ne, ampak odlično gredo v mojo zračno
puško.«
Soseil sosedu
Francelj in sosedov Tone se srečata v goz-
du in Francelj vpraša Toneta:
»Kaj pa ti iščeš tukaj?«
»Polže,« mu odgovori Tone.
»Pa si že kaj našel?«
»Ne,« odgovori Tone. »Samo enega sem
videl, pa še tisti mi je ušel«
Votlost
Jože Janezu: »Grozno me boli glava.«
Janez: »Ni čudno, saj zob tudi boli, če je
votel«
Šale za današnjo stran so prispevali: Darja
KRAŠOVEC, Sp. Rečica 23, Laško, Tinka
JAZBEC, Lesično 28, in Aleš KOLŠEK, Ce-
sta v Celje 10, Škofja vas.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Podoglarji,
konkurenca
muzikantom
»Najlepše je bilo takrat, ko ni blo ne radia
in ne televizije. Bli smo sam eni muzikantje,
godba in nobene faušije,« pravi eden najsta-
rejših, še aktivnih muzikantov Franc Šabec
iz Jankove vasi. Na prvi ohceti je bil leta
1939, harmoniko pa si je s pasenjem živine,
mlatenjem in podobnimi kmečkimi opravili,
prislužil tri leta prej.
»Ja, tista prva harmonika je imela samo
nekaj >knofu<. Nič nisem >švicu<, ker je z me-
ha tako pihalo. Včasih se je bolje zaslužilo.
Pri neki hiši pod Pohorjem sem štiri dni
igral, >gnarja< pa ni bilo od nikoder. In sem
rekel >klinc, pa grem!<. Gospodar je začude-
no prišel k meni in me potolažil: >Oprostite,
gospod muzikant. Mi damo, ko je vse >fer-
tik<!< Takoj so mi napolnili >varžete<. Tolk je
blo >gnarja<, da bi si lahko dve kravi kupil.
Potem smo ga lomili naprej, pa še dremalo
se mi ni. Če se mi je kdaj dremalo, so svatje
poskušali moj instrument skriti. Kolk so se
presmejali, ko sem se delal, da ni nič, v res-
nici sem pa harmoniko iskal. Običajno so mi
potem nekaj >ab cigali<. Dans vsi računajo
na čez. Jaz na to nič ne dam. Raje zastojn
>špilam<. Saj se ve: svatje nekaj dajo, pa
larma, tudi podoglarji (podokničarji), ko
pridejo nevesti zapet. Podoglarji običajno
denar skrijejo na najbolj skrita mesta, tudi
v gate, muzikant pa si ga mora sam poiskat.
To je smeha. Se je tudi že zgodilo, da so
podoglarji, ker niso bili zadovoljni s pogo-
stitvijo, ušpičili prav neverjetne stvari. En-
krat so na primer gospodarju spravili na
streho kozolca, do vrha naložen voz gnoja.
Kako so ga gor dobili, ne vem. Po podoglar-
jih so pošiljali najrazličnejše darove. Enkrat
na primer je neka deklina zaradi >faušije<,
ker je fant vzel drugo, poslala gnojnico, ki
sta jo >fasala< novoporočenca. Neki starši pa
so za darilo poslali v nov dom svojega sina
darilo, ki ni bilo nič drugega kot koza. S tem
so dali nevesti vedeti, da niso zadovoljni
z izborom neveste. Vsako leto sem igral na
preko trideset ohcetih, pa si sami izračunaj-
te, kolk sem že dal skozi.« EDI MASNEC
Ena Iz Francovega rokava
Ko je bil Franci še fantič, je ves vesel
prišel iz cerkve, kjer mu je župnik obljubil,
da bo šel k birmi. Mama pa ni bila vesela,
ker ni bilo denarja za obleko.
»Kar gospodu reč, naj ti da za obleko, saj
si ministrant«, mu je rekla.
Gospod, dobrega srca, mu je obljubil de-
nar, vendar ne takoj. Malce še morajo poča-
kati, da bo kakšen pogreb, pa se bo že ka]
nakapljalo.
Ko je Franci pasel krave, je tudi marsika]
videl Enkrat na veselje tudi dva zaljubljen-
ca, ki sta bila očitno pod jabolko v čudnem
položaju. Ves zasopel je prihitel do župnika.
»Gospod, obleko bom dobil Tam doli dva
ležita. Tisti spodaj je že mrtev, tisti na vrhu
pa še malo miga, pa tudi ne bo dolgo.«
Št. 31 - 6. avgust 1992