] 6C
1 z p rak sc /a i j ra k so
ARHIVI XX 1997
Teonja in praksa vrednotenja dokumentarnega gradiva s podr očja gospodarstva
MARIJA KOS
Arhivistika jc kol interdisciplinarna veda za arhiviste, ki spremim jo arhivsko gradivo od nastanka do strokovne obdelave, precej zagonetna Arhivska teorija sc kljub lasnim načelom ir podrobno izdelanim kriterijem v praksi prevečkrat izkaže za nckompa iHlno. Razkorak jc posebej velik na področju gospodarstva.
S sprejetjem Zakona o arhivskem gradivu in arhivih (Ur,l,RS. št. 20/97) seje spremenil način določanja ustvarjalcev zasebnega arhivskega gra-di\a (namesto razglašanja s strani npravnili orga nov, pristojnih za kulturo, bo minister z odloi.no razglasil zasebno dokumentarno gradivo z.a arhivsko gradivo). Arhivi bodo morali predložili letne plane evidentiranja. Glede na lo, da je bila valorizacija ustvarjalcev iz. začetka osemdesetih lel narejena po kriteriju avtomat i z ma in vnaprej šnjega pričakovanja pomena arhivskega gradiva, upajmo, da bo zdajšnja selckcija bol| prem i š Ijena. Dokler sc ne bodo upoštevala osnovna načela valorizacij: ler ne bc enotnega in koor dinitanega pristopa, bo ostala dobro zamišljena selekcija ustvarjalcev glede na dupliranje gradiva in podatkov mjd fajidi ter enakomerno zastopanje usfari.ileev po posameznih dejavnosth le mrtva črka na papirju.
Koiiko jc bila prejšnja valorizacija ustvarjalcev na področju gospodarstva (ne)uspcšna, povedo naslednji podatkir ki so bili pridobljeni z anketo aprila 1997. Upoštevani so samo gospodarski fondi, ki sc b li prevzeti po letu l(J}ii oziroma po uradni razglasit v, ustvarja Le v. ki šo dolžni oddajati arhivsko gradivo pristojnim arbi vom. Zgodovinski arhiv Ljnbijana jc skupin z enotami prevzel arhivsko gradi vo le od a I valo riziranih ustvarjalcev (od skupno 145), kar je 28%, in od 24 ncvaloriziranib (16%). Zgodo vinski arhiv v Ptuju je prevzel arhivsko gradivo 13 valorizirani (26%) m 9 nevaloriviranih (18%) od skupno 49 valoriziramb. Od polovice valorizirani 34 (skupno 68) in samo od dveh nc-valoriziran-h (3%) ustvarjalcev so v Pokrajir.s kom arhivu v Novi Gorici že prevzeli arhivsko gradivo, v Pokrajinskem arbfvtt v Kopru pa od O (7%) cd skupno 13? valorizira ni h in 6 (4%) od ncvaloriziranib ustvarjalcev. Iz Pokrajinskega arhiva Maribor so nam .¡poročili, da so "veliKo večino razglašenih ustvarjalcev na področju gospodarstva prevzeli v arhivske depoje zaradi stečajnega postopka." Zgodovinski arhiv v Celju žal ni posredoval podatkov
Anketa jc potrdila domnevo, da je bilo valorizirani h preveč ustvarjalcev s področja gospodarstva. Eden od razlogov, da ni hi In prevzetega
ftrhivskega gradiva niti pri polovici valorizirani!) ustvarjalcev (nista npnštevana Pokrajinski arhiv Maribor in Zgodovinski arhiv Celje, ker niso dali ločnih podatkov), je, da pri nekaterih arhivsko gradivo ni nastaloTo je posledica kampanjskega določan|a ustvarjalcev ler neupoštevanja in nepo znavanja vsebine dokumentarnega gradiva. Za naslcdnf: razlog, zara.'i katerega večina fondov ni bila prevzeta, pa niso krivci arhivi. Ure za ne urejeno dokumentarno gradivo in neodbtano ar hivAko gradivo To jc in bo še v prihodnje glavni problem varovanj; in ohranjanja arhivskega gradiva. Navzlic družbeno lastninski m sprememnai» sc stanje pri ustvarjalcih nr. področju gospo darstva ni bistveno spremenilo. Pisarniško poslovanj je pr, Večin zastarelo, kar ima za posledico neurejen »miv. Žal je to pogosto značilnost ust vari alee v; ki imajo večje količi ne arhivskega gradiva (velika podjetja z dolgo tradicijo), a ga zaradi okostenelega (saino)npravncga aparat; ir m.'.ko slopnj- izobrazbe pisarniških delavcev ne uspejo posodobili.
S podobi imi razmerami sc srečujemo pri društvui iu zasebnih lastnikih arhivskega gradi va. kamor vcč|i del gospodarstva že spada, pa niiii pri marsikateri instituciji javnega prava. Arhivisli smo dolžni dajati navodila za odbiranje arhivskega gra iiva. vendar pa je pogoj za odbiranje urejenost doki i men larncga gradiva. Dajemo strokovne predloge za pripravo organizacijskih predpisov, ki določajo postopke in načine dela z dokumentarnim gradivom, \odenje cviucnc, označevanje gradiva itd Na la način spoznamo vrsle dokumentarnega gradiva, kar nujno potrebujemo za izdelavo tipskega navodila za odb ni nje arhivskega gradiva, llnzorno je pričakovati, da bodo imetnik, sami odbrali arhivsko gradivo in izdelali seznam, arhivisti pa i.a bomo le še pndrobnejt strokovno obdelal. Co bi sc držal, določil Pravilnika o odbiranju in izročanju ar hivskega gradiva (Ur.l SRS. šl. 34/81), potem bi bilo prevzetega zelo malo arhivskega gradiva s' področja gospodarstva. Zakon o arhivskem gra divii i . arhivih (Ur.l.RS. št. 20/97; določa, da arhivi evidentirajo dokumentarno gradivo v zs sebi)i lasti za katerega sc domneva, da ima last nosti arhivskega graui /a. To pa m r iti strokovno niti glede pogojev dela lahko opravilo. Vse sku pa j bo še dodatno zapletlo pridobivanje dovo Jjcnja lastnika za dostop do dokumentarnega gra diva, kar je že v času, ko privatna lastnina še ni bi'a prevladujoča, zahte valo precej diplomatske spre'nosti.
Glede na to, da smo v arhivih zelo ob rem c-
ARHIVI XX 1997
Iz. prakse za prakso
141
njeni z odhiranjem in prevzemanjem arhivskega gradiva, je nerazumljivo, dr. posamezni arhivi mimo veljavnih predpisov icmljrjo v arhive tudi velike količine dokumentarnega gradiva.
Kn-r obstaja več razlag o tem, ai« je arhivsko gradivo s področja gospodarstva primarnega ah sekundarnega pomena, sc moramo arhivisti sami odloČiti, katero teorijo bomo upoštevali. Nesporno je koristno, da tudi v prihodnja prevzemamo arhivsko gradivo ustvarjalcev z dolgoletno tradicijo, od katerih pogosto žc imamo nekfj gradiva. C eprav ga lastniki pod določenimi pogoji lahko sam: hranijo, pa inajo le redki za to strokovno
neoporečne razmere. Ravno tako. kot jc problc matično materialno varstvo, jc zaskrbljujoča niz ka raven zavesti c pomenu RSJskcga gradiva. Kc. ii- tržnn blago, ki b> prinašale d< bkek, kar vodstva podjcti i edinole zanima, jc zanje brez vrednosti. Zaradi tega jc zelo pomembno, da z njimi navczuicmc stike, dokumentarno g^divo evidentiramo in iščemo različne možnosti, d? ar hi\ sko gradivo zaščitimo pred uničenjem.
Dokler sc ne hc izboljšala kulturna zavest novih laslrikov i menedžerjev, toliko Časa nimamo pravite arhivskega gradiva prepuščati njihovi brc/.hnznosti.
Hugo Hibšcr, Opaž tretjega mostu tromestovja, okoli 19^2, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fotot»ka