"PKOLETAKEC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC : , ' _ _ - • i C, Official Organ Yugottlav Ferieration, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. SOCIALNI PROGRAM KONGRESA V DRORTINAH SSiE Spreminjanje vlog velesil v povojni NEUPRAVIČENI UPI UNIJSKIH VODIJ V WAGNERJEVO POSTAVO Priietek zveznega socialnega zavarovanja. _ Nepraktično oslanjanje na posamezne države KONGRES, je končno sprejel z raznimi spremembami takozvani "socialni program", ki določa uravnavanje in posredovanje v industrialnih konfliktih (Wagner-Connery labor disputes bili), načrt za zavarovanje proti brezposelnosti, in pa starostne pokojnine. Vrhu tega je predsednik naslovil kongresu še posebno poslanico s priporočilom za zvišanje davkov na dedščine in prepise velikih imovin, v namenu "za boljšo redistribucijo bogastev". Za MVagnerjevo predlogo, ki po zatrdilih kapitalistične propagande daje Ameriški de- -----— lavski federaciji diktatorsko i bo,Jše, kakor pa stavkati tedne moč in monopol ur.ionizma, aoi*n t.e.^ne ter *e pretepati z dete potegovali voditelji unij in' putiji, skebi in policaji. Ampak JAPONCI NE ODNEHAJO Z OSVAJANJEM |j Q£LQ ENEGA POSLANCA pa tisti, ki hočejo, da delavci | dobe namesto točke 7A v razveljavljeni NRA kako drugo garancijo, ki jim bo varovala pravico organiziranja. Da-li bo Wagnerjeva predloga, ki je bila sprejeta v obeh sbornicah, izpolnila pričakovanje unij, je še vprašanje, kajti njene določbe so elastične in jih bodo prej ali slej tolmačila razna sodišča — vsako po svoje, dokler ne izreče končno besedo tudi vrhovno sodišče. Navidezne koncesije, ki jih daje ta zakon unijskemu delavstvu in delavstvu v obče, bodo? praksi zelo omejene. Ameriška trgovska komora in sploh vsa kapitalistična propaganda si je zelo prizadevala, da bi preprečila sprejem te predloge. Kapitalistom je posebno neljuba določba, katere namen je onemogočiti kompanijske unije. Zakon namreč pravi, da organizacij delavcev za kolektivna pogajanja delodajalci ne Socialistični poslanec l>ar-lington Hoopes je po mnenju časnikarskih poročevalcev najsposobnejši izmed vseh 250 poslancev v pennsylvanskl legi-slaturi. Tak je izrek njihovega glasovanja. Ko je nedavno zbornica določila okrog 20 milijonov" dolarjev v perizijski sklad, je Hoopes večino prepričal, da je to premalo in predlagal 40 milijonov, kar je oilo sprejeto. Enako je uspel v mnogih drugih predlogah. Japonska ae a okupacijo Mandžurije listaj Mančukuo) ni zadovoljila. Z osvajanjem severna Kitajska nadaljnja in celo Peipirg (Peking), nekdanje glavno mesto kitajskega caaarstva, ja danes pod japonsko oblastjo. Japonska armada narekuje kitajski vladi, koga naj imenuje aa svoje uradnike v provincah Hopei, Santung, šansi in čahar. Vsa kitajska armada se }e is tek krajev na saktevo japonskega poveljniatva morala umakniti. če nad tem aparatom zavlada jo s svojim vplivom delodajalci, kar ne bi bilo nič čudnega ali izrednega, potem bodo taka posredovanja le demoralizirala unijske delavce. Zagovorniki sprejete predloge pravijo, da bo A. F. of L. bdela, da ne bo ukanjena. Zavarovalnine proti brezposelnosti pridejo v veljavo šele ko se zberejo potrebni fondi. V ta sklad bodo morali prispevati delavci in delodajafei. Sprejeti načrt za pokojnine se oslanja na državne perezijske zakone. Federalni načrt je le v pomoč prej omenjenim. Tudi zavarovanje proti brezposelnosti bo v področju posameznih držav. S socialističnega stališča je _ _ .. „ . „ .. , sprejeti "socialni program" ne- Četrta redna konvencija H.jstvom ne more hiti nikakega znaten. Ampak že* to, da ga B- z • *e jc pričela v Milvvau- pomirjenja. je kongres sploh sprejel, je pri- keeju dne 10. junija, je bila znanje, da se ameriški kapita- končana v pondeljek 24. juni- lizem temu problemu ne more ja.' Vršila se je skoro vse*k>- več umikati. i zi v duhu nacionalne napetosti Socialistične občine v Franciji V Franciji je pod upravo socialistov 168 mest in občin in pod komunistično pa 90. V teh številkah so vključena samo tista mesta in občine, ki imajo nad 5,000 prebivalcev. Pregled dela četrte konvencije Hrvatske Bratske Zajednice Zborovanje trajalo dva tedna. — Izstop iz jugoslovanske bratske federacije. — Ustanovitev tiskarne. — Načelna izjava nespremenjena. Ako bi bili poslanci poslušali — rekel bi. prenapetosti. Iz« svarila socialistov in sprejeli gleda, da so ameriški Hrvati »mejo financirati, ne jim dolo- pameten zavarovalninski načrt zapleteni v starokrajski politi-čevati vodstva, in ne jim nudi-' 1 1 po vojni, ker ga prej niso ho- čni boj celo bolj kot pa Hrvati! na Hrvatskem. Medtem, ko ie t. ugodnosti, ki b, imele znafaj j te|i> bi bj|o trpljenjc mi|ijonom finančne podpore Nedvomno omiljeno in ne bjl0 W treba hrvatski nacionalistični voiia pa bo iznajdljivi kapitalizem s konfu a ,.f kl veHko tvojimi advokati in sodnik, ie ma,0 poma'Ka. ramo mr/.iti vse, kar je jugoslo-, vanskega (torej tudi Jugoslo-1 vansko bratsko federacijo). Mi "Jugoaftovanstvo" je tabu. moramo zgraditi tak temelj, da Ko je prvi teden konvencije bo jugoslovanstvu v HBZ za pozdravil delegacijo Victor Pe- zmerom konec." tek, predsednik Jugoslovanske Delegat Majdak je trdil, da podporne zveze Sloga, je ne- je JBF gnezdo špijonaže, zato kajkrati omenil tudi MJtr.?oslo- HBZ take "bratske" federaci-vane". Delegati so ga posluša- je prav nič ne potrebuje. Od-!i, ampak omembe o "jugoslo- bornik Zajednice Sankovič pa vanstvu" so jim bile kakor da ie dejal, da so imeli odborniki. našel kak izhod, da bo kompa nijske unije, ki imajo nad par milijonov članov, ohranil v svoji oblasti in za svoje orodje. Razsodišče, ki ga določa zakon, je za delavce tudi riskant-na stvar. Kajpada, ako bi bilo pravično in odločalo s tega vidika delavcem v korist, bi bilo Socialno zavarovanje je potrebno in delavci morajo zdaj delovati, da se tega, ki jc sprejeto, izboljša. Najsilfcurnejše zav*iovanje za delavce pa bo socializem. Te resnice tudi v boju za drobtlne, ki so jih deležni v kapitalisti- o vprašanju, kako čimuspešnej-še in v zadovoljstvo Hrvatov rešiti ministrsko krizo, ki je nastala prošli teden po ostavki Jevtičevega kabineta, je delegacija na konvenciji HBZ še vedno vztrajala na stališču, da čni družbi, ne smejo prezreti, t s takozvanim "jugoslovan- Življenje in deh» Franka Novaka S Frankom Novakom je mil-wauška naselbina izgubila pionirja, kakršen v nji nima primere. Umrl je v bolnišnici dne 18. junija, kjer je bil le par dni, v namenu, da se podvrže operaciji. Toda njegovo zdravstveno stanje je bilo že toliko omajano, da je v velikih bolečinah podlegel. Mučila ga je že dlje časa težka želodčna bolezen. A kljub nji je še vseeno skušal alužiti družini in sebi kruh z delom v tovarni. Pred nekaj tedni je dobil v eni delo, kjer se je ponesrečil na nogi. Od tedaj ni šel več na delo. Vedno pa je zagotavljal, de se mu zdravje vrača. Bil je eden onih tipov, ki se je iz svoje^olezm čestokrat celo norčeval z dru-fimi vred, a pri tem je komaj premagoval bolečine. Hujšal je vidoma. Frank Novak se je seznanil z delavskim gibanjem že v mladosti. Bilje eden onih redkih ameriških Slovencev, ki je res čital marksistično literaturo. V to mu je pomagalo znanje nem-fcine. Tako je prebral Marksov 'Kapital", Beblova, Kautskije- va, Bernsteinova, Adlerjeva in mnoga druga dela mislecev, ki so zgradili biblioteko marksistične znanosti. Cital je veliko do svoje smrti. V javni knjižnici je bil stalen odjemalec knjig. Za svoje znanje o socializmu je .slovanski bratski federaciji so-Jugodovanska bratska fede- j vražna. z izjemo, kar je govo-racija. r,| 0 njj Bešenič, Virovac in par V razpravi o Jugoalovamki Ulrugih iz levega krila. Za iz-bratski federaciji je delegat -top HBZ iz federacije je gla-Juriček predlagal, da naj HBZ ovalo 112 članov konvencije in izstopi iz nje. delegat Zubak iz <»*» proti. imel torej vso potrebno teoretično podlago. V Milwaukee se je priselil 1.1 1906. Napore za zgraditev socialističnega gibanja in delavske kulture v tej veliki naselbi-(Nadaljevanje na 4. strani.) Farrella, skrajni hrv. nacionalist, pa je izvajal, da pošteni Hrvati ne bi smeli pripadati v nikako organizacijo, ki se imenuje "jugoslovanska". Predsednik Zajednice Butkovič je podpiral predlog za izstop in se zgražal nad načini, s kakršnimi vodi agitacijo zase SNPJ. Zubak je med drugim dejal: "Mi vemo, da so se vsi združili proti nam (Hrvatom), zato mo- Prccr*j debate je bilo tudi o vprašanju, kdo je odgovoren za poneverjen denar bivšega tajnika federacije Vinko Soli-ča, ki je bil zaeno član upravnega odbora HBZ. Porabil je zase nad $200 lederacijenega denarja. Butkovič je smatral, da so ftoliča izvolile za tajnika vse organizacije. Kljub temu se je sprijaznil s predlogom, da (Nadaljevanje na 2. strani.) RASTOČA VAŽNOST SOVJETSKE UNIJE V SVETOVNI POLITIKI Padanje francoskega, angleškega in ameriškega vpliva. — Razvoj japonskega imperializma P') svetovni vojni je prevzela dominacijo nad Evropo Francija. V svetovnem obsegu pa so postale Zed. države naj- jacja sila, največ vsled svoje velikosti in cvgromnih bogastev. A Italijo so zavezniki ravnali* kot z državo drugega reda, čeprav so jo na papirju priznavali za velesilo. Z Nemčijo so postopali s stališča preziranja, tirjanja vojnih odškodnin in Jii venomer držali pred očmi. da je premagana dežela. Sovjetska L u sij a ni bila upoštevana, kajti bila je brez industrije in brc/. impresivne armade. Danes slika drugačna. V prodih petih letih se je dvignila izmed kapitalističnih sil imperialistično in militaristično najbolj J^onska, ki zahteva odločujoč vpliv na tem velikanskem kontinentu. Produkti japonske industrije izrivajo iz Kitajske vse druge. Japonska trgovina prodira na vse mednaro-ine trge, najbolj v škodo angleškemu in ameriškemu uvozu. Ameriški kapitalizem, ki sicer na Kitajskem, v primeri z Angleži, nima kdo ve koliko trga in investicij, je vsled dviganja Japonske vendarle nervozen. Kajti japonska trgovina z Južno Ameriko stalno napreduje. Manevri ameriške vojne mornarice in zračne flote daleč na Pacifiku so bili prirejeni z vidika možnosti spopada z Japonsko zaradi trgov v Ameriki. Japonska se je umaknila iz lige narodov, kjer je bila radi osvojitve Mandžurije kritizirana, pa zdaj dela čisto po svoje, ne meneč se za ostali svet. V prilog Japonske je gospodarska oslabelost in kriza v Zed. državah ter v Veliki Britaniji, in pa politični kaos v Evropi. Druga sila, ki se je uveljavila v svetu v prošlih par letih, je sovjetska Unija. Njena armada je po številu največja na svetu, moderno opremljena in vse nekaj drugega v zmožnostih kakor pa je bila bivša carjeva armada. S pomočjo te svoje oborožene sile, vsled svoje ogromnosti in veliko vsled spremembe v taktiki je USSR postala soodločujoč činitelj v mednarodni diplomaciji. S pristopom v društvo narodov si je utrla pot v di-" plomatske kroge vseh kapitalističnih dežel. V Moskvi imajo danes zastopnike vse važnejše dežele po svetu. Dalje je evropsko ravnotežje sil zelo predrugačila Hitlerjeva Nemčija. Cesar Francija ni dovolila demokratični Nemčiji, si je Hitlerjeva kratkomalo vzela. Danes je tretji rajh militaristično spet velesila. Italija si je pod Mussolinijem zgradila velik militarističen aparat z milijonsko armado. Tako je moč Francije relativno znižana in njene dominacije v Evropi je s tem konec. Danes je zadovoljna, da je dobila v sovjetski Uniji zaveznico, kar jo varuje pred eventuelno Hitlerjevo invazijo. Izmed novih držav, ki so nastale po vojni, si je ustvarila najjačjo armado Poljska. Vlada v Varšavi stremi izvojevati noji deželi vlogo velesile. V teh prizadevanjih sicer ni uspela, toda vsled svoje lege, velike armade in pa mešetarenja s Hitlerjem postane lahko nevarna v zavezništvu z njim bodisi Franciji ali pa sovjetski Uniji. Nagnjenje do Francije se je na Poljskem zelo ohladilo, čeprav je bila Francija Poljski ves čas najjačja opora. Zed. države so s svojimi notranjimi problemi tako obremenjene, da so v mednarodnem diplomatskem svetu brez vodilne vk .je. Velika Britanija je rahla in v sedanjih razmerah zelo negotova kombinacija. Ostaneta torej dve sili, ki sta napredovali, in Lo sta sovjetska Unija in Japonska. Militaristično seveda tudi Nemčija, toda le s pomočjo povečanja bede svojega ljudstva. Svojo vlogo v Evropi si Francija zdaj deli z USSR. Ako in dokler bo s tema dvema kooperirala tudi Velika Britanija, bo vsem trem skupaj mogoče vzdržati ravnotežje v prid svetovnemu miru kljub Vtimoliniju, Hitlerju in Japonski. Težave nemške delavske podporne organizacije Workmen's Sick and Death mo 987 članov. Mladinskega i že obstoji in dobro uspevajo/ Benefit Fund (Arbeiter Kran-ken- and Sterbecasse) je najstarejša delavska podiporna organizacija v Zed. državah. Lani je praznovala 50-letnico. Ustanovili so jo socialisti — večinoma begunci, ki so zapustili Nemčijo v času Bismarcko-vih progonov in izjemnih za- oddelka ni nikoli gojila, kar.je danes zanjo usodno, kajti vsled ustavljenega priseljevanja si more iskati mladih članov edino le med tu rojeno nemško mladino. Imovine ima nad tri in pol milijona dolarjev. Njen glavni urad je v New Vorku, kjer poseduje petnadstropni konov proti delavskemu giba- hišo. nju. Svoječasno je bilo včlanje-| Nedavno se je v Nevv Yorku nih v nji precej Slovencev, ve- vršila njena redna konvencija. Ako bi bilo vodstvo te organizacije pred leti bolj daleko-vidno, bi si zgradila velik mladinski oddelek in ob enem privabila odraščeno mladino v an-glevško poslujoča društva. Popravljati zamujeno pa je težavna naloga. Na konvenciji so socialisti munisti. Poverilni odbor jim ni odobril mandatov, ker so bili izvoljeni nepravilno. Zavarovalninski komisar države New Vork pa je nato ukazal, da jih konvencija mora kljub temu; priznati. Konvencija je sprejela reso-1 1 učijo proti terorju v Nemčiji in j protestirala proti nemškemu in ......... , italijanskemu fašizmu. — V tvorih najjafo skupino na dru- M jey obrambn, fond jo gem mestu pa so bili takozvani1 činoma obrtniki in rudarji, ki na kateri so dele Rati razprav- Tr^ki evci k ,o Hru niod *2'000' 1>red .,„ prišli v svojem delu v Mike z Ijall kak* ustaviti odpadanje vodstvom MusteJ. ^ Canno^a ^.^r^dla^rharrsi' nemškimi sodrugi. č an«tva. Sklenili ______ „ ___________,. i socialistični vodja t»erharthe- nem-škimi sodrugi. Zdaj ima v oddelku odraslih nad 50,000 članov, ali okrog 9,000 manj kakor pred par leti. V mladinskem oddelku ima sa- članrtva. Sklenili so pričeti kampanjo za ustanavljanje angleško poslujoč i h društev, v Vzajemno so se sporazumeli, da ne bo ne ena ne druga teh dvah struj zanesla na konven- Glasilo te delavske podporne katera b>do skušali privabiti cijo medsebojnih političnih po- ustanove je mesečnik "Solida-mladino. Nekaj takih društev!lemik. Trije delegati so bili ko-lrity". IfALOGE DELAVCEV v h \ziu;i>\i;m hoji Človeštvo je v dobi gospodarskih krit in socialnih potresov. Obstoječi sistem si prizadeva, da se ohrani na površju. V ta namen mu služi njegova propaganda, organizacija, časopisje itd. Proti tej sili, ki hoče, da delavrki racred ostane podle /fn in izkoriščan, mora delavski razred graditi svojo silo. > • v«, ».« . _ V ta namen se moramo poslužiti vseh možnih sredstev, ki so v glavnem sledeča: 1. Pridobivanje članov v klube JSZ in v socialistično stranko. 2. Sklicevanje socialističnih shodov. Združite jih s slavjem 30-letnice Proletarca in po juliju s slavjem 25-let-nice JSZ. 3. Pridobivanje naročnikov Proletarcu. Širjenje letakov in pamfletov. 4. Priredbe s sporedi, ki imajo značaj proletarske kulture. 5. Predavanja, razprave, agitacija za UNIJE itd. Nasprotnik deluje nam v škodo. Odgovorimo jim z delom, ki bo DELAVSTVU v koristi PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. PROVOKACIJE V STAVKAH IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavsh ta celo leto $3.00; u pol leta $1.76; aa četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol let« $2.00. Vsi rokopisi ia oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitav v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by th« Yugoslav Workmen,a Publishing Co., Inc. Estalblishod ID06. Editor................................Frank Zaitz. Business Manager. ................Charles Poeorelec. Assistant Uusines* Manager.............John Rak Jr. SUB9CRJITI0N RATE8: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Thrtfe Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Manths $2.00. PROLETAREC 3639 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. Telepkones ROCKVVELL 2864. [ l ltAMi NOVAK "Proletarec" je izgubil s Frankom Novakom enega avojih najinarljivejših sotrudnikov in JSZ neumorne«* člana. Mil wauška naselbina pa je izgubila s njim človeka, • katerim je njena zgodovina neločljivo združena. Frank Novak je bil aodruf, agitator, družabnik, btfjevnik, prosvetni delavec in — človek! Ker je veliko delal, je tudi veliko izvršil — imel je mnogo pristašev in prijateljev in prav tako tudi nasprotnikov. Brez napak ni bil, kakor nihče drugi, ki je človek. Ampak njegove dobre strani, njegovo delo in njegovi boji njegove napake daleč odvagajo. Na tehtnici reanice in pravice je njegovo življensko udejstvovanje napopadeno v velikih, častnih utežih. Njegove napake in hibe «o poleg teh kakor pritlikavci. Ljudi, ki žive, je stotine milijonov. Toda takih, ki se bi zavedali tudi avojih socialnih dolžnosti v življenju, j« malo. Frank .Novak se jih je v polni meri. Nalogam se ni umikal, ne se ogibal boju. S temi svojatvi se je uveljavil v naselbini in v javnosti. V zgodovini ameriških Slovencev in v delavskem gibanju med našim ljudstvom si je • svojim delom zagotovil častno mesto. Frank Novak je umrl, a kljub temu živi dalje v delu in v pokretu, kateremu je dal svoje znanje in svoje moči. Mussolinijevo "junaštvo" Diktator Mussolini je v enemu svojih bombastičnih govorov nedavno spet navduševal Italijane s sklicevanjem na slavo starega rimljanskega cesarstva, ki je vladalo tedaj ves znani svet. "Čemu se bi to ne moglo spet ponoviti?" je vpraševal in nato zabobnel, da je Italija dežela vojakov, dežela junakov, ki bodo raznesli slavo italijanskega imena na vse štiri vetrove. Njegova propaganda pa je vesti o tem govoru razposlala italijanskemu tisku tako prirejene, da je Italiji pod Mussolinijem usojeno postati vladarica velikega dela sveta, pa če je to drugim državam prav ali ne. Mussolini se igra z mirom in z življenji Italijanov. Par sto tisoč vojakov in delavcev je poslal letos v italijanski koloniji Somaliland in Eritrea ob Abesiniji, kjer se pripravlja na vojno. Vročina v teh dveh kolonijah je tako neznosna, in življenje v teh peščenih, razbeljenih puščavah, ki so brez vode in zelenja, je toliko mučno, da se je navdušenje teh vojakov in delavcev za vojno in osvajanje popolnoma ohladilo. Ta hlad je psihologih no'prenesen tudi v Italijo samo, kjer ga skuša Musso odgnati z novimi navduševalnimi ubrizgi. Mussolini je lahko "junak". Njemu ni treba umirati vročine in žeje v puščavah Somalilanda in Eritreje. V palazzo Venezia v Rimu živi kakor kralj. Vse razkošje in ves mogoč komfort mu je na razpolago. Kadar si želi ven iz mesta, ima na razpolago vile in gradove. Medtem, ko se med italijanskimi ekspedicijskimi četami v Afriki širijo epidemične bolezni, ki jih med njimi povzroča tro-pična vročina, med tem ko gazi Italija čezdalje globlje v krizo, Mussolini še vedno rentači, da z Abesinijo ne more biti pomir-jenja drugače, kakor ako se ukloni zahtevam Italije. Italija, kar pomeni Mussolinija, zahteva, da se ta zadnja afriška samostojna država izroči v last in pod oblast il duceju. Ako se nori diktator ne premisli, je vojna v Afriki neizogibna. Italija je bila v spopadu z Abesinijo že enkrat premagana. Isto se lahko ponovi. A tudi če bo zmagala in si Abesinijo res osvoji, bo ta Mussolinijeva pustolovščina skoro gotovo usodna za obstanek fašistične Italije. Mnogi poznavalci trdijo, da Mu&solini ne more več nazaj. Pretil je toliko, da ae bi mu umik smatralo za priznanje slabosti, vrhu tega pa mu je vojna edini izhod, da obrne ljudsko pozornost a povečavane krize in bede na bodočo slavo velike italijanske domovine______ Mussolini se igra z življenji milijonov ljudi in sanja. Mussolini je junak — Napoleon v italijanski izdaji — nov vladar sveta! Ko se te sanje razkade, bo svet videl Italijo v tolikšni bedi in demoralizaciji, kakor še nikdar prej. In tedaj se lahko pripeti, da bo moral Mussolini v afriške pustinje, da ae bo sam prepričal, kako sladko se je žgati na prerijah peska in trpeti v tropični klimi "za čast in slavo Italije". Chas. Coughlin zdaj tudi za unije Pridigar Chas. Coughlin je v svojih govorih še pred pol letom govoril o unijah, posebno o A. F. of L., zelo kritično, in jim ni bil prav nič naklonjen. Propagiral je avoj načrt za reševanje odnošajev med delom in kapitalom, ki bi bil sličen onemu, kateri je zdaj v veljavi v Italiji in Nemčiji. Ampak nedavno se je Coughlin premislil in je pozval delavstvo, da se naj organizira v unijah. Uvidel je pač, da ae bo delavatvo organiziralo vaeeno, pa hoče, kot dober atrateg, da bo šlo nekaj "kredita", ki bi apadal drugim, njemu v alovea. Priznal je celo, da je potreba med delavci in farmarji politična solidarnost v skupno dobro. Ampak to so seveda besede. Za politično organiziranje ameriških delavcev in farmarjev je treba drugačnih mož, kakor je father Coughlin.. Na sliki na vrhu je ogrodje zgorela patiltčpe kara v Omahi, kjer so pa t tednu s dna 10. j^fja!jlopodili veliki izgredi. Provocirala jih ja družba, ki laSfcija ulične železnice. Njeni delavci so radi neiaosuih razmer sastavkali, družba pa je najela skebav ia oborožene gangsterje, ki so varovali njene kare. To je kilo isaiva-nje, čigar posledica je t:la, da so stavkajoči delavci navalili na skebe in nekaj vosov zažgali. V p«tak 17. junija je prišla v mesto na povelje guvernerja R. L. Coh-rana milice in v soboto ja proglasil obsedno »tanje. Spodaj na sliki so vosovi, v katerih se je pripeljala mil ca. Covsrnar ja j svojem proglasu med drugim odredil, da more jo > vsi plačani in sunanji organizatorji unije pre-rchatsa svojim delom. Druiba pa se naj pogaja edino I: 1 reprezentanti, ki so is Nebraske. Kompanijam je prepovedal imeti v svojih karak oborošene straie, kar pa je storil radi lapiega, kajti s prihodom vojaštva je o»»o vsc'o nalogo *'strašenja". Stavka, ki se je pričela 20. aprila, je kila končana po goveraerjevem posredovanju 21. uri ja — ped STARIMI pogoji I Torej je bila isgub-I jena, kakor vselej, kadar se vmeša v boj mil ca. Dve oseki sta bili v stavki ubiti in ISO ranjenih. Vprašanje razredne borbe v tej delili, ki je za hrvatske delavce, kakor za vse druge, življen-titega pomena, pa je bilo seveda zapostavljeno in sploh ni prišlo v ospredje, razen, tu in tam v debatah na indirekten način in v monotono sprejetih resolucijah. Komunisti in prosvetaši so grešili, ker so se pustili odnesti nacionalističnemu valu in pri tem storili delavskemu gifbanju med Hrvati v Ameriki veliko moralno škodo, ki je ne bo zlahka popraviti. Obsodba proti fašizmu. ( Hoj zaradi resolucije, ki naj 1 bi določala stališče Hrvatske I?. Z. z ozirom na veliko-srbski režim v Beogradu, je bil zelo ljut in delegati so o njem razpravljali ter glaaovali v najvi-harnejših prizorih. Večina, ki jo je levo krilo nazivalo za "domobrane", je hotela, da se ob.-odi lt "krvavi srbski režim v Beeijradu". Levo krilo pa je naobratno že v pričetku konvencije predlagalo resolucijo in jo publiciralo, ki obsoja tiranijo Beograda in Mussolinija v Kinni. Po buki i viki je bila resolucija levega krila sprejeta a 77 proti 70 glasovi, nato so "domobrani" skušali glasovanje razveljaviti, toda "lomil" ga jim je predsednik konvencije in tako na papirju ostane v velja . h resolucija levega krila. Levo krilo je nato v posebnem letaku obdolžilo "domObrane" . .. "ozkih vez z Mussolinije-vim režimom in njegovimi lira- Pregled dela četrte konvencije Hrvatske Bratske Zajednice Najmanj nevarna opozicija je mrtva opozicija. Diktatorji to pravil* ^dno upoštevajo. (Nadaljevanje s 1. strani.) naj vsoto poravna federaciji Zajednica iz svoje blagajne, ki je bil sprejet. Proti je glasovalo 41 članov. Nova tiskarna. Konvencija je sklenila, da si HBZ zopet ustanovi tiskarno. Kupila bo v ta namen linotype, črke in razne male stroje, ne pa velikega stroja za tiskanje. "Zajedničara" bodo stavili in vlagali v forme v svoji tiskarni, tiskali pa ga bodo drugi. Tiskarna Zajednice bo neunijaka, dokler ne bo sprejemala tudi zunanjih naročil. Kaj ima to opraviti z unijo, si poročevalec ni na jasnem. Zajedničar bo izhajal na 12 straneh iste velikosti kot jih ima Proletarec. Tudi sedaj ima Zajedničar tako obliko. 8 strani bo pisanih v hrvatskem in 4 v angleškem jeziku. Zajednica je nekoč že imela svojo tiskarno, a jo je opustila. Bila je veliko manjša nego bo sedanja. Zdaj smatra, da se ji bo laglje izplačala in vrhutega bodo dobili delo v nji zaslužni člani Hrvati. Demokracija in načelna izjava. Narodni in drugi Hrvati, ki niso prijatelji delavskega gibanja, še manj pa neprevidnih hrvatskih komunistov, so tako-zvano načelno izjavo HBZ precej zmrcvarili, da se jo lahko uporablja v korist nacionalistične in buržoazne politike, ne pa za "versko" in "politično" politiko. Delegat Virovac je v nadomestilo k tolmačenju načelne izjave k točki 4 predlagal: 4.) Hrvatska Bratska Zajednica je podporna in bratska organizacija, ki temelji na demokratskih principih. Svojim članom jamči enake pravice brez razlike na njihovo državljanstvo, versko ali politično pripadnost, in te pravice se ne smejo kratiti nobenemu 21anu v kateremkoli oddelku HBZ. Njeno poslovanje, vse njeno delo in vsi odloki kateregakoli njenega telesa morajo sloneti na demokratskih temeljih ..." Dasi je tudi Virovčeva točka zelo elastična in nedoločna, je bila vzlic temu poražena in stara sprejeta s 140 proti 61 glasovi. Načelni boj. Na konvenciji HBZ sta bili zastopani dve takozvani delavski struji: komunisti, ki so vodili levo krilo, in pa prosvetaši. Slednji so dane« le Še mala skupina. Po razkolu 1. 1918-19 ao šli iz JSZ in osnovali komunistično sekcijo. Iz te so jih izrinili poznejši došleci. V JSZ se niso hoteli več povrniti, pa so ai uatanovili avoj Juigosla-venski Prosvjetni Savez. Kljub svojemu malemu številu imajo med sabo — in so jih imeli na tej konvenciji — zelo sposobne člane. V kyar jim je bilo dejstvo, da se je bivši funkcionar HBZ Vinko šolič, ki je svoj urad zaigral a poneverbo, prišteval k prosvetašem. Ponevc-ril je tudi blagajno JBF, kot že omenjeno. Letakov ao delili na tej konvenciji nič koliko. Leo Fišer je imel svojega, oatali pa so bili izdani v imenu struj. Komunisti, prosvetaši, domobranci, varuhi HBZ itd., vse ae je kosalo, kdo bo boljše vplival na delegate in jih pridobil. Nekdo je zaupno vprašal predstavnike treh struj, kaj sploh mislijo doseči z manevri in letaki. "Vae, kar hočemo, je odviano od \jaz-becev\ Teh je recimo 60 in oni odločujejo pri vaakem glasovanju. Kdor jih pridobi, tisti zmaga". Konvencija bo vsaka 4 leta. HBZ je pred leti sklenila ob-državati svoje konvencije vsake 4 leta. Pozneje so t<> spremenili na 3 leta, zdaj pa je s 110 proti 82 glasovi zopet prodrl predlog, da se bodo redne konvencije vršile vsake štiri leta. Razprave o tem je bilo veliko. Glavni upravni in gl. odbor lahko HBZ v tako dolgem roku temeljito zavozita. Skli-čite izredno konvencijo, kadar uvidite nevarnostjo argumentirali vodje večine?! Predlog za zmanjšanje porotnega odseka s 7 na 6 Članov je propadel. Točka, da gl. odborniki na konvencijah nimajo pravice glasovanja, ostane v veljavi. Levo krilo je vprizorilo proti predsedniku Zajednice Butkoviču in predsedniku konvencije Oreškoviču precej demonstracij, a tudi "narodni za-ji»dničari" so znali vračati, posebno kadar je govoril kdo izmed vodij levega krila. Do delegata ima pravico vsako dru- štvo, ki ima 200 ali več dobrih članov. Ostala društva se morajo združiti, ako hočejo zastopstvo na konvenciji. HBZ v Kanadi. Kakor S«NPJ, ima tudi HBZ s avojimi postojankami v Kanadi bolj alabe kot pa dobre skušnje. Temu vprašanju so delegati dali le malo pozornosti, več pa obtožbam, kako agenti beogradskega režima in "Jugoslovani" v Kanadi denuncirajo Hrvate, češ, da so komunisti in tudi drugače skrajno prevratni ljudje. Predstavnik levega krila Muselin je predlagal, da se naj pri jugoslovanskem konzulu v Montrealu v imenu konvencije brzojavno protestira proti tej špijonaži, kar je bilo sprejeto brez opozicije. Posojila na posestva. Predlog, da sme HBZ v bodoče posojevati tudi na posestva, osobito hrvatskim dvoranam, je p oprecej dolgi razpravi propadel. Zanj je glasovalo 83 in proti pa 117 članov konvencije. Glede investicij ni bilo mnogo razprave, daai bi bila jako potrebna. Večina delegatov je o trikih "gospodarstva" nepoučena, pa ae zato rajše Ukvarja a prerekanjem radi petaka, kakor pa atotisočakov. Predsednik HBZ Butkovič je dejal, da bi bila Zajednica na boljšem, če ne bi bila podpirala Rusije in Japonske s svojimi tisočaki", kar je bila bolj demago-gična kot pa resnična not k a-.-- Zavetišča. HBZ ima blizu Chicasa veliko airotišnico. Na tej konvencije je bilo predlagano, da naj ustanovi tudi zavetišče za stare člane.. Po precej izčrpni razpravi je bil predlog poražen, največ vsled finančnih ovir, toda konvencija je izvolila poseben odbor, ki bp problem študiral in morda predložil kai bolj definitivnega . prihodnji konvenciji. Sirotišnica HBZ ima poseben upravni odbor, čigar člani so imeli in bodo imeli tudi na bodoči konvenciji iste pravice kakor glavni odborniki. Socialni problemi. Iz strategičnih ozirov jc levo krilo naglašalo najbolj le svojo resolucijo za borbo v prid osvoboditve hrvatskega naroda. mi." Plače "po starem". Odbor za plače je predlagal za delegate dnevnice po $10 (mmm), predsedniku zvišanje plače na $250 na mcsec, za nekatere druge upravne odbornike po $200 na mesec in za tajnika bolniškega oddelka $180 na mesec. Neki član odseka za plače je citiral številke, kako veliko boljše so plačani glavni upravni odborniki v drugih organizacijah. Deleigat opozicije pa je vrgel v konvencijo medklic, čemu se ne prečita tudi plač glavnih odbornikov SNPJ. Proti zvišanju plač je nastala velika opozicija. Protipredlog, da naj ostanejo plače po. starem, je bil sprejet a 108. glasovi, za predlog odbora za plače .pa je bilo oddanih 81 glasov. Za pcedlog, da naj bodo dnevnice dek?gatov po 10 dolarjev, je glasovalo 80 delegatov, za $8 pa 109. Volitve v glavni odbor. Levo krilo in njega zavezniki so se zedinili, da je treba na vsak način preprečiti ponovno izvolitev Milana Petraka za u-rednika Zajedničara, in pa Ivana Butkoviča za predsednika HBZ. Pogajanja za mandate so se vršila na zaupnih sestankih obeh vodilnih blokov skozi oba tedna zborovanja. Volitve v glavni odibor so se pričele v soboto 22. junija ob največji napetosti delegacije. Oba bloka sta imela tiskane liste avojih kandidatov. Razmerje nespremenjeno. Ampak kljub manevrom, resolucijam in demonstracijam je ostalo razmerje tudi v času volitev za glavne odbornike bi-atveno nespremenjeno. Levo krilo je ostalo v manjšini. Komunisti si niso priborili niti e-nega strategičnega vodilnega mandata. Na listi levega krila sta zmagala v upravni odbor samo Božo Jonič za glavnega tajnika in Ivan Vuk za glavne- ga blagajnika, ki sta bila le po. novno izvoljena, s to razliko, da je Jonič zdaj glavni tajnik, prej pa je bil tajnik bolnttkaja oddelka. Ne Jonič in ne Vuk nista komunista, zato se to zmago ne more smatrati za nji. hovo. V nadzorni odbor je prodrl komuniat Muselin, ki je bil na konvenciji zelo upoštevan. Prvo glasovanje. Za glavnega predsednika so "narodni delegati" kandidirali sedanjega predsednika John Butkoviča. Dobil ju 109 glasov. Vinko Vuk, kandidat levega krila, jih je dobil 97. .Narodni delegati in "domobrani" »o vprizorili ob tej zmagi veliko o-vacijo Butkoviču in levo krilo je uvidelo, da »o bili vsi težki napori za pridobitev veČine za-manj. Podpredsednik je Wm. Boič (Boyd) iz Clevelanda, kandidat narodnega bloka. Dobil je 112 in levokrilaš Marko Vinski 94 glasov. Za glavnega tajnika, Božo Jonič, kandidat levega krila in neodvisnih delegatov, 113 glasov, in J. Horvvath iz Pittsbur-gha, kandidat narodnega b'o-ka, 93 glasov. Jonič je zmagal, prvič, ker je on v ospredju hr-vatak h podpornih organizacij že dolgo let, drugič, ker je že član uprave, in ker je smatran za spodobnega uradnika, vrhu-tega pa je Jonič tudi dokaj spreten strateg. Tako so glasovali zanj člani obeh blokov. Za bolniškega tajnika je izvoljen kandidat narodnega bloka A. Derkos s 113 glasov.. Njegov protikandidat komunHt P. Muselin jih je dobil 93. Urednik Zajedničara je ponovno Milan Petrak. Dobil je 121 glasov in J. Ubojčič, kandidat levega krila, 84. Tu je doživela komunistična struja svoj največji poraz, kajti bila je pripravljena iti v kompromis tudi z Grškovičem, samo da bi mogla spraviti Petraka iz uredništva in odbora. Petrak je bil pred leti izvoljen v ta urad kot somišljenik komunistov. Ker ni mogel sodelovati z njimi, so mu napovedali boj, ki tudi po tej konvenciji ne bo ponehal. Za blagajnika je bil ponovno izvoljen Vinko Vuk. Bil je kandidat levega krila na sličen način kakor Božo Jonič. Dobil je 110 glasov in protivni kandidat narodnjaškega »bloka I. Klarich 96 glasov. Za predsednika nadzornega odseka je bil izvoljen narod-njaški kandidat W. piškulič s 105. glasovi. Njegov protikandidat levičar Pleše je dobil 101 glas. Za tajnika nadzornega odseka je izvoljen M. Tomic s 125 glasovi, kandidat levičarskega bloka špoljarič pa je dobil 86 glasov. Po 6. uri zvečer so se volitve nadaljevale za ostale člane nadzornega odseka, v glavni porotni odbor, za upravnika si-rotišča, in v odbor sirotišča pa prošli pondeljek. Poročevalec Proletarca je odšel, predno so bile končane. In ker je to poročilo že itak obširno, bo zaključeno v prihodnji izdaji, sti. Huey P. Long ima klube Huey Long, senator iz Loui-siane, znameniti "kir.gfiš", čigar program je "redistribucija bogastev", ima svoje politične klube že skoraj v vseh državah ameriške Unije. CLARENCE SENIOR KLUBOM JSZ Clarence Senior, (glavni tajnik soc. stranke, se čudi, kako to, da so klubi JSZ nazadovali v prvih petih mesecih tega leta v primeri z isto dobo v lanskem letu za 70 članov. Senior k temu komentira: "Socialistične aktivnosti vse-povaod pridobivajo na zamahu. Mnogo naših sodrugov pa je zatopljenih v razna dela, da pri tem popolnoma prezro važnost vzdržavati klub. Ampak brez klubov tudi socialistične stranke ne bo. "Padanje ali naraščanje članstva soc. stranke ,ie edino me* rodajno merilo našega gibanja, čimvečje, bolj je vplivno. Ako nazaduje, je to za pokret slabo znamenje, neglede kako so člani vplivni in delavni v drugih organizacijah. "Zanašam se, da bodo klubi JSZ ta dejstva upoštevali in storili vse v svoji moči, da ne samo pridobe nazaj izgubljene člane, ampak število znatno zvišajo tudi z novimi." Naš glavni strankin tajnik je v pravem. Merilo naših aktivnosti in naše sile so tiste organizacije, ki niso polovičarske, ampak striktno socialistične. Sodrugi in sodružice, poskrbite, da ostanejo dobri člani klubov vsi. ki ao že v njih» in ob enem, pridobite JIM NOVIH ČLANOV KOLIKOR NAJVEČ MOGOČE. Vsakdo naj stori nekaj, "kamen h kamnu in "zrno k zrnu", pa bo namesto kritike potem na nftestu 1 priznalna beseda. Naprej pojačanje naših klubov! ANDREAS LATZKO: * SEDEM DNI K- ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. PREGLED 2E OBJAVLJENE VSEBINE Dr. Landau je zaman čakal tovarn škega delavci Karla Afcta, katerega je povabil, da naj z njim prebije *v«ti večer. Kajti ko je A«bt popoldne dan pred Boii-čem uftedal v polomljeni kočiji na ulici v Berlinu mogočnega lastnika velike avtomobilske tovarne v Ham-butt"' V j* neiarecno »ačudl. P™ starcih tega mogotca j« služil« njegova mati 26 let. Z malim baronom, ki j« sdaj velikai, ae je tedaj igral. Abt se je vrnil v »voje borno stanovanje, odprl kovčeg s zapuščino svo^e pokojne matere in si obujal skomine. Oče njegov je bil »ocialist, ki nI popustil od prepričanja. Izgubil j« delo ia t*i>el, ker ni hotel zatajiti načel. Njegova tena se j« iudila, čemu tako razumen, ponosen človek, kakor je qjen mol, sametava ponujani mu bdi kruh. (Nadaljevanje.) Vajena pokorščine in kljub vsemu ponosu nt lepega, tako dobrega moža, ki je prebiral ačene knjige in so ga tudi delavci izredno spoštovali, ni ta preprosta ženica niti poizkušala, da bi razumela pogovore, ki so se pletli med možmi. Za cele kupe časnikov, ki so bili akriti za omarami in pod posteljama in ki so prihajali »ponoči ponje, se sploh ni zmenila. Kar je počel njen Ludvvig, ni moglo biti nič napačnega, je menila, dokler po rojstvu tretjega otroka ni prišla tista nesreča kakor strela z jasnega. V svoji (brezmejni dobroti je gospa baronica določila družini svoje zveste k uharice ave-tlo, zdravo stanovanje v novo zgrajeni tovarniški vratarski hišici ter dodala kurjavo, razsvetljavo in letno plačo, kakršne navaden delavec »ploh ni mogel doseči. Porodnica je dobila nevaren napad vročine iz strahu, ko je Ludwtg Abt navzlic temu ves besen odbil naročilo, naj vohuni med svojimi tovariši in zapiše sleherno neznatno zamudo kot krajo dragocenega časa gospoda barona. Zagrešil pa je še vse kaj hujše-ga, zlorabil je zaupanje gospodarjev ter se javno s»kliceval na baroničino svarilo: plača sama ne zadošča za troje otrok. Kakorkoli težko se je maščevala ta nehva-leinost brez primere, Albtovka je sprejemala vse ka-zni skoraj z zadoščenjem: v svetu, ki ne bi bil tepel njenega moža zaradi njegove-fa puntarstva, bi bila izkoreninjena. Ni je presenetilo, da je policija vdrla v njeno stanovanje in zaplenila kupe vtihotapljenih številk "VorwartsaM, ki so jih bili poslali iz Švice naravnost na Ludwiga Abta, da bi jih razdelil. Vedela je, da je zdaj konec z njo in z njenimi — in imela je prav, kajti kdor se je aapletel v jekleno mrežo Biamarckovega in Puttkammerjevega zakona proti socialistom, ta ni mogel najti zaslužka nikjer več v Nemčiji, policija ga je iztaknila povsod, dokler ga ni obup stri ali pregnal iz domovine. Ko je Abt presedel prvo kazen zaradi širjenja puntarskega tiska, se je preselila vsa družina v Berlin, in Abtovka je bila vesela, da je ušla nevarnosti, da bi stopila pred oči barona ali celo pred oči svoje jezne dobrotnice. Hodila je kuhat, prat, pomivat tla, bedela je v nočeh ob slabo plačanem delu na dom, prisiljena Mzdržavati tudi svojega moža, ki se je zmerom globlje pogrezal v svojo zaslepljenost. Smilil se ji je, jokaje je gledala, kako lepi, zdravi, delavni delavec polagoma propada, kako postaja zmerom bolj vase zagri-aen in nasilen. Le enkrat se je spozabila: ko ji je beda šestič položila majhno krsto v mrzlo podstrešno luknjo. Žalost za otroki ji je razvezala jezik in kriče je opisala njegovo delo: pra*zno stanovanje, polno stenic, zastavljeno pohištvo, zapuščene grobove njegovih otrok, po nemarnem zapravljeno udobnost vratarske hišice, bamburakega raja, iz katerega je bil izgnal svojo družino. 'Kari Abt dolgo ni vedel kaj več o svojem očetu kakor to, kar je zvedel ob tem materinem rzbruhu jeze in kar si je zapomnil z vso »trastjo svojega zagrenjenega otroškega srca. Topo je 10 leten strmel v obup svoje matere, ko ao jo tisto jutro po pogrebu šestega otroka poklicali k obešenemu možu na podstrešju. Kaj je neki posebnega izgubila s čemernim brezdekem, ki je samo rohnel in vihtel peatj ali pa po cele ure molče bolščal predse jn ki se zdaj s posinelim, nabreklim obrazom in grozno srepimi očmi počasi suče v zraku. Sčasoma je seveda spoznaval, da je delal pokojnemu hu-do krivico. Odkar ga je materina smrt, bojazen pred samoto pognala v predavalnice delavske izobraževalne šole, ae mu je rz predavanj, knjig in predvsem iz pogovorov z doktorjem Landauom izoblikoval čisto nov oče, pogumen možak, ne čenča, o ne, ampak borec. Ko pa je mati še živela, je ta preprosta ženica gojila strup v svojem sinu in umetno dra-ntila njegovo domotožje po nedosegljivih krasotah. Kakor da je štela za svojo najsvetejšo dolžnost, preprečevati zamazanemu, razcapa- nemu fantu, da bi bil pognal korenine v tla, ki so ga morale preživljati, je govorila vse nedeljske popoldneve le o preteklosti, osveževala je s fotografijami že gubeče se spomine, mu navdušeno govorila o njegovi lepi, blago-rodni krstni botri s tako vztrajno prepričeval-nostjo, da je še zdaj, ko je bil star skoraj štirideset let, vselej zaduhal sladki vonj mehke, bele roke in začutil njen dotik na svoji glavi, kakor hitro je slišal ime "Mangien". Abt je besen brcnil zaboj nazaj pod posteljo in planil pokonci. Zraka potrebuje zdaj, zraka, zraka in časa, da se izdivja. Se malo ni mislil, da bi pre-ždel ves večer pri doktorju, čigar modri nauki in nasveti pač niso mogli več izbrisati, kar je bila uboga mati nevede zagrešila nad njim. Kaj bi a pridigami! Česa Kari Abt ne bi smel delati in misliti, tega ni vedel nihče bolje kakor Kari Abt sam. Seveda je bilo izdajstvo očetovega spomina, da se je kakor klateški pes potikal za bogastvom, za prijetno dišečimi načičkanimi ženskami! Vsi so imeli prav, nc le doktor, tudi tovariši v tovarni in dekleta, ki so ga zasmehovala, ker ga je vleklo v Friedritfhstadt in na zapad, pred drage plesne lokale in povsod tja, kjer ao lepe dame kazale svoje noge v svilenih nogavicah. Žalostno? •Pač, pač: žalostno in smešno in zaničevanja vredno!... A kdo je bil kriv? Niti živali tam zunaj v zoološkem vrtu ne bi smel plesati s krmo tako tik pred nosom, kakor izziva v tem prekletem Berlinu bogastvo nemaniče! Z jezno kretnjo si je Abt nataknil klobuk na glavo, a je vsndar še oklevajoč spet obstal. Za doktorja ni bil v skrbeh! Zmerom je imel cele kupe nerešenih dopisov in prošenj na pisalni mizi, moral je prebirati in urejevati zapiske, letake, statistike — nič čudnega ne bi bilo, če bi sploh ne opazil, da gosta ni. A kaj naj počne Abt s samim seboj? Karkoli — kjerkoli je treba čas do desetih vsaj zapraviti. Da bi slekel delavniško obleko? Ni treba: vsi boljši lokali so bili zaprti. Da bi kakor sicer ob praznikih sedel v kavarni, bi bilo zapravljanje: na sveti večer ni bilo dam na spregled. Ko se je tako sam 8 sabo posvetoval, je odbilo nekje blizu sedmo uro. če stopi v vlak mestne železnice ter se zapelje do Le-hrtskega kolodvora, bi lahko šel skozi Živalski vrt po istih poteh kakor lani, kakor da prihaja od materine postelje, iz državne bolnišnice. Kakšno uro bi tudi letos spet lahko zabil s sprehodom skozi bogato četrt samih vil; tam segajo piramide sveč prav do stropa, okrasje božičnih drevesc se blešči skozi zavese — naza-dnje pa zavije v varno zavetišče, v krčmo uboge Schiitzovke, ki je hkratu z materjo služila v Hamburgu za kuharico. šele od tam je hotel telefonfčno poklicati doktorja, ko bo najbrže že prepozno, da bi ga obiskal. Dotlej je imel dovolj časa, da rztuhta verjetno opravičilo. V. Mržnjo, ki jo je v Abtu raznetilo srečanje z baronom, je povzročilo Mangienovo odklonilno pismo na prošnjo, ki jo je bil Abt vendarle kljub svojemu ponosu že tako in tako s težkim srcem napisal četrt leta pred materino smrtjo. Večkrat so ga prosile bolničarke, naj kupi vodno blazino, če le more. Bolnišnica je ni mogla kupiti in zmerom večja je bila nevarnost, da se bo uvela koža umirajoče ranila do živega ob ostri posteljnini bolnišnice, če pride do te nesreče, se ne bo dalo več pomagati. Abt bi bil rad stradal, če bi cena take blazine ne bila previsoka za njegov žep. Nikdar nikoli še ni bil pošten človek tako blizu zločina kakor Abt, ko je stal v trgovini s sanitetnimi pripravami in gledal, kako prodajalka spet zgiba vodno blazino ter jo polaga v predal. Vsak večer, ko se je vračal iz bolnišnice in je moral mimo polnih izložb v adventu, ko je videl, kako se gnetejo avtomobili in nosijo ljudje zavoje v vseh ulicah mimo njega, bi bil lahko obstal in zakričal kakor ranjena zver v gnečo: Kjer je toliko denarja za razkošje, mora biti vendar tudi denarja za vodno blazino, mora biti v velikem, bogatem Berlinu tistih nekaj umazanih mark za ubogo, umirajočo starko! Da, Mangienova odklonitev bi ga bila takrat manj zadela, kakor pa tisti bankovec za deset mark s svarilom za drugič: "ne vlagajte nobenih prošenj več, ker posameznikom zaradi mnogih prosilcev načelno ne dajemo podpor nad 10 mark." (Dalje prihodnjič.) AKO ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga precitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi Ust, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. UPORI V JETNIŠNICAH IZ URADA TAJNIŠTVA JSZ Klub om naznanjamo, da so jo prireja klub št. 175 in Kon- pravila JSZ zdaj v redu za razpošiljanje. Cena jim je po (i centov iztis. Klubi jih naj naroče toliko, da dobi vsak član po en iztis, ker je potrebno, da je vsak poučen o vseh točkah v pravilih. Tiskana so v .obeh, to je, v slovenskem in angleškem jeziku. Klubi jih lahko računajo članom po isti ceni, ali pa če <*e zanje plača iz klubove blagajne. Na »liki j« kansaska državna jctnUnica * Lansingu, kjer »o se kaznjenci, uposleni v jatnisničnem premogovniku, uprli. Nad 340 jih j« delalo v majni, ko to »a dogovorjeno znamenje razorožili paznike In jih nato pridržali v rovih za talce. Jetniki »o vztrajali 21 ur, predno »o »e podali. Zahtevali so drugega zdravnika in boljže pripravljeno hrano. Uprava jim ni izpolnila nobene zahteve. V rovih so jetniki s požigi fn razdejanjem motorjev povzročili nad $30.000 škode. Podali so za tako kmalu, ker so i* rovi napolnili a dimom in i strupenimi plini. Pline »o spuščale v nje straže, katere jo warden jetnišnice poslal doli, da ukrote uporne arestante. — Zadnja leta so upori jotnikov v Zod. državah pogosto dogajajo. »Iz poročil prvih petih mesecev je razvidno, da so najaktivnejši klubi pridobili nad GO novih članov. Najbolj agilen v tem oziru je klub v Bearcreek-Red Lodge, Mont., ki je na seji prošli mesec pridobil 10 novih članov. Ta klub je bil ustanovljen šele pred par meseci in šteje že okrog 30 članov in članic. Ako bi vsi naši klubi pokazali toliko agilnosti, bi naša zveza štela danes nad tisoč dobro stoječih članov in bi bila v soc. stranki izmed federacij druga! znanega, po številu članstva. ferenčna organizacija klubov J^Z in društev Prosvetne matice za zapadno Pennsylvanijo. Kaj pa klubi v drugih naselbinah? Ali ne mislite, da bi bilo potrebno, da se tudi drugod proslavi ta velevažni jubilej našega glasila ?' C • ST v • v Simon Kavctc: POGLED SKOZI PROŠLOST Proslave i30-letnice glasila Proletarca so do danes sv^tne I obhajali le nekateri klubi, izmed vseh samo par, namreč št. 1 v Chicagu in št. 222 v Girar-du, O. Dne 13. in 14. julija pa (Nadaljevanje.) Zadnjič sem omenil Ivana Šolarja, ki je pri delu v državi VVashington dosmrtno ponesrečil. Bil je to zelo zanimiv tip— sploh brez primere v zgodovini delavskega gibanja med Slovenci iz onih dni. Kdo je bil, je Proletarčev ne-krologist v času Solarjeve smrti že pojasnil. V tem sprsu bo na mevstu, da nekaj življenjepisa o tem značilnem pojavu — os. Šolarju — ponovimo. To storim v eni prihodnjih številk. * Sodrugu Šolarju sem pred 30. leti takoj po ustanovitvi Proletarca o temu poročal in mu poslal nekaj številk, da jih prečita in razda med rojaki, kolikor jih je sploh bilo tam takratne čase. Solarjevo pismo se glasi: •Seattle, Wash., 7. februarja 1906. Cenjeni prijatelj Kavčič: Tvoje pišimo z dne m. m. me je zelo razveselilo, istotako številke novoustanovljenega Proletarca, katere »i mi iposlal. Prečital sem jih pazno. Čudno pa se mi ®di, da mi ga oni ni.«»o poslali na ogled, 1solutno u-pravičen in tudi potreben, ob enem pa veMega pomena /a prihodnost, kajti s tem se bo Kondov mask i ran socializem iztrebilo rz naših vrst. Smrt veram, farjem, hinavcem in izkoriščevalcem nezavednega ljudstva! Ravno sem Čital v auglešflcem listu iz Minnesote, da je rojak M. Mavrin zapustil za iklerikalne namene $5000. Ta rop na moža so izvršili ondotni duhovni in sent'kloud*ki škof Trobec. Do/brih Hstov zato ne bomo imeli nikoli preveč, da bi ljudem dokazali lumpari'je in sleparstva kakršna se gode povsod. Fred IFeče se je javnosti dovolj opravičil, ako se Kondu ni, a to nič ne de. Jaz ne vem o Pečetu nič slabega. Pri ustanavljanju in v poskusih vzdržati *1Zoro" je storil svojo dolžnost. Ce ne bi bil on socialist, se ne bi bil toliko trudil zanjo an za načela. Zakaj se Konda ogiblje vašega »mena v javnosti, je tudi lahko uganiti. On ve, da je bil vaš nastop opravičen in da vaših argumentov ni mogoče poibiti. Kajti ako bi to poskušal, bi se med zavednimi delavci še bolj blami-ral. Zraven tega se vas tudi boji kot nevstrašenega in odločnega borca. Seveda bi on rajše, da bi bili Vi na njegovi strani, da se bi zanj bojevali v listu. Klerikalci .pa se gotovo smejijo tem razprtijam. Nedaleč od tega mesta se je potopil neki parni*. Utonilo je nad 130 oseb. Sedaj se je pričela toftha radi tega, ker pravijo, da SO nalašč r.avo-zili v pečine, da bi družba dobila visoko zavarovalnino za w*ojo tVarko. Moštvo se je do malega rešilo. Zdravi! Vaš Ivan Šolar. Iz tega pisma je razvidno, da takozvane "mržnje" proti Chicagu niso fiova reč. Gojili smo jih že pred dobrimi 30. leti. V tem s šolarjem nisva brez krivde, kakor priča to njegovo pismo, ki je odgovor mojemu. Kritika je bila potrebna in se je nismo prav nič ogibali. Kljub temn pa sva oba bila čikaškim sodrugom vsikdar ob strani, z organizaciji dopisi, moralno in finančno, kolikor je bilo največ mogoče. Stiskači v onih dneh nismo bili. (Dalje prihodnjič). Po Clevelandu Ko človek opazuje sedanji boj za življenski obstanek se nehote vpraša, ali ni ves svet na glavo padel? človek ne ve ali bi se jezil ali bi pomiloval to zapeljano maso, ker se ji nikakor ne morejo odpreti oči, da bi spregledala. Sedaj imamo v Clevelandu spet veliko priliko opazovati delavstvo, ko se pobirajo podpisi za prihodnje volitve. To se vidi, kako je delavstvo slepo in zapeljano, da mu delavske razmere znane. On ni samo takrat prijatelj delavstva, kadar potrebuje glasove, ampak zdržema in stalno deluje za zboljšanje človeške družbe. Ali po mnenju naše gospode on ni Slovenec, akoravno se stokrat bolj udejstvuje med Slovenci na društvenem polju in pri delu med našim narodom sploh, kakor pa Kenick, Novak ali Vidmar, Ta kandidat je ivouis Zorko. Je zelo aktiven v brezposelnih, v 4, in 5. julija bo poteklo 25 let, odkar je bila ustanovljena JSZ. Sodrugi, kako boste proslavili ta jjubilej svoje organizacije? Razne 'podporne organizacije proslavljajo svoje obletnice. Mar vaša organizacija, o kateri lahko rečemo,- da je storila največ za probujo slovenskega delavstva v Ameriki, ne zasluži, da se tudi njeno 25-letnico dostojno prebavi? Tajništvo priporoča, da se meseci avgust, september, oktober, november in december določijo za proslave 25-letnice JSZ. Kolikor nam je dozdaj ima v programu to proslavo samo klub št. 1 v Chicagu in Konferenčna organiza-našegaic'ja klubov JSZ in društev Prosvetne matice za VVisconsin in severni Illinois. Torej na delo sodrugi in so-družice! Naj se zgoraj omenjeni meseci posvetijo slavju 25-letnice JSZ in agitaciji zanjo. Priredite ta slavja z dobro zamišljenimi sporedi, in kar je glavno, posvetite to dobo zaeno tudi agitaciji za nove člane JSZ ter agitaciji za nove naročnike Proletarcu. Tajništvo priporoča vsem klubom, »la razpravljajo o teh priporočilih na svojih julijskih sejah. Pravila in načelna - izjava JSZ JSZ ima pravila in svojo načelno izjavo v slovenskem in angleškem jeziku izdano v ob- akcijah za socialno zavarovanje, je dolgo let uradnik" v-društvih, v soc. stranki itd. Seveda ga ti ptiči ne priznajo za Slovenca, zato ker kandidira na delavski listi. Sotrpini! Ako ste proti stradanju, podpišite peti- . .... c i je za Louis Zorkota in za Ro-lllkl knJlzlc«- Apeliramo na od-bert Dullea za župana, če ho- bore klubov, da poskrbe, da bo čete svoje zastopnike v mestni vsak član dobil ta pravila in te zbornici! Velike korporacije tudi poglobil vanje. Posamezen prispevajo po stotakih in tiso- izvod stane Uar je več kot čakih v kampanjski fond — de- . . . . mokratski kot republikanski Polovlc* kot P* ™>n» za kot stranki. To je jako umljivo. Oni hočejo v zbornicah svoje ljudi, pa magari če niso drugega kot tutke, da kimajo par vodilnim politikarjem. Kapitalisti se dobro zavedajo, da ako prispevajo demokratski ali republikanski stranki, je njih denar niti ne opazi, kako go varajo s siranKi, je njin oenar ; kapitalističnimi triki. Vzemi-. 'd4obro >nv*tiran' *er se vse po-mo na orimer sednniera kon- stave kujejo njim v_ pr,d. Al. = mo na primer sedanjega kon-cilmana Kenika koliko se trudi, da bi še nadalje ostal pri koritu in da bi bil zopet izvoljen na demokratski listi. Stara garda pa se z vsemi štirimi brani, da ne bi prišel na listo. Delovanje njegovo smo lahko zasledovali. Mogoče Ibi bil dober fant, ko bi se v delavske razmere nekoliko bolj poglobil, ali žali bože, nima časa. Kot odvetnik je šolsko precej naobražen, ampak da se bi poglobil v delavske probleme, in se vprašal, kako odpraviti sedanji krivični sistem, o tem ima toliko pojma, kakor desetletni deček. Stara (demokratska) garda nam sedaj na vse pretege ponuja Novaka in Vidmarja. Rojaki volil-ci, kaj si boste prebrali? Ali je kateri izmed teh bolj sposoben da nas bi zastopal v mestni zbornici? Eden kot drugi, naj bo že Kenick, Vidmar ali Novak, sami ne vedo, zakaj kandidirajo, razen za službo in kruh. Blufajo nas z narodnim šovinizmom, samo da je Slovenec, pa naj bo še takšen tepec. Ne vpraša se, ali kaj razume ali nič. Vedno nam trobijo, da ako bodo demokrati na krmilu, koliko več Slovencev bo doibilo delo. In kaj bo, ako bi nekaj Slovencev več res dobilo delo? Izgubili ga bodo driUgi, kajti razmere se ne spremene. In potem, ko bo prejel nekaj centov plače, bo moral srečni rojak s službo paziti, da ga ne bo kak črnec oropal ali celo ubil, ker črnci hočejo živeti kakor mi. To je ena stran. Imamo tudi Slovenca, kateri je stokrat bolj zmožen za zastopnika, ker ao ste že kdaj slišali, da je kaka večja korporacija založila v kampanjski sklad delavske stranke? Kljub temu je delavec toliko neveden, da vedno voli in deluje za tiste kandidate, katere mu kapitalisti priporočajo. Med našim narodom in sploh med delavstvom je to v krvi. Ako ni odvetnik, ali ako nima višje šolske izobrazbe, pa sploh ni spodoben za v nikakršen javni urad. Zgodovina nam sicer navaja celo vrsto mislecev in borcev, ki so bili brez višjih šol, ampak pri nevednih ljudeh to ne šteje. Apeiiram na slovenske delavce, nc pustite se blufati šovinistom! Delujte za svojega delavskega kandidata, ker bo služil vam in je boljši Slovenec kot so šovinisti. Anton Vehar. vsak izvod plačati tiskarni urad JSZ. Priznati moramo, da ae je doslej posvečalo razpečevanju naših pravil veliko premalo pažnje. V njih ao navedena navodila za klube, za konference in posamezne člane. miHinmu«ftmmiiMUinmi| Milvvaukee Leader Največji ameriški socialistični j dnevnik. — Naročnina: $6.00 | na leto, $.1.00 za pol leta, $t.50 za tri mesece. : Naslov: 540 W. Juneau Ava. MILWAUKEE, WIS. s i p t ii ■ ■ ■ m m', ia m - BARETiNCIC & SON ■ a TaL 1475 w POGREBNI ZAVOD ■ 424 Broad Street ■ JOHNSTOWN, PA. |t!l B'1'B Iflll Notary Public 1'hone Canal 3073 Edini slov. cvetličar v Chicagu JOHN GOTTL1EB 1845 W. Cermak Rd , Chicago, III. Venci za pogrebe našn spe.cialiteta FEMrS RESTAVR/CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tal. Crawford 13*»' Priatna in okasna domača jadila Cene rmerne. Postrežba točna. »♦»»♦»»♦»»♦•»♦»♦»»♦♦S »f NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE \ umi 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Ml tiskamo v slovenskem, hrvaikem, slovaikem, čelkem, poljskem, kak or tudi v angleškem in nemikem jetiku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE 7A DRUŠTVA IN TRGOVCfc ŽIVLJENJE IN DELO FRANKA NOVAKA (Nadaljevanje s 1. Mirani.) ni opisuje v letošnjem Majskem Glasu na 71. strani. Delal je večinoma v tovarnah, I^eta 1913 je pričel sodelovati pri milvvauškem lkstu "Bodočnost", ki ga je ustanovil Leo Zakraj-6ck. Odbor JSZ v Chicagu tega podvzetja ni odobraval, češ, da ni pogojev za vzdrževanje dveh socialističnih listov. Tudi ni soglašal s privatno kontrolo nad i-a^opLsenu__—-— Za "Bodočnostjo", ki je »prenehala, je bil pod vodstvom F. X. Veraniča ustanovljen ted,nik "Slovenija", pri katerem je bil eden glavnih sotrudnikov Fr. Novak. L. 1922 je Veranič "Slovenijo" prodal hrvatskim komunistom za izredno visoko vsoto $3,000, Fr. Novaku pa tiskarno. Že prej se je Frank Novak nad socialističnimi strankami v Evropi zelo razočaral in se navdušil za boljševiško revolucijo ter gibanje, ki je nastalo iz nje. Pridružil se je komunistom, ki so mu poverili službo urednika "Slovenije", kaVro so prekrstili v "Delavsko Slovenijo". Novak je bil urednik "Slovenije" že prej, toda je dejal, da so mu roke vezane, ker je moral z ozirom na privatnega lastnika list urejevati tako, da bi vsem ustrezal. V službi komunističnega u-rednika se je Frank Novak zapletel v silovit boj s "Proletar-ccm". Takoj, ko je hrvatska komunistična sekcija kupila "Slovenijo", je svoje agitatorje po deželi obvestila, da bo "Proletarec" prenehal in da naj vsled tega skušajo njegov konec pospešiti s čim žilavejšo agitacijo za "Delavsko Slovenijo". Uredniku Novaku pa so pošiljali navodila. Ko pa "Proletaiva" le ni hotelo biti konec, so začeli Novaka na sejah grajati, češ, da ni dovolj agresiven in da v polemiki podlega. To je povzročilo, da jih je pričel Novak mrziti in izgubljal je tudi vero v njihovo iskrenost. Medtem je komunistični odbor začel iskati drugega urednika, že pred tem pa je najel "Delavski Sloveniji" u-pravnika, ki pa se je v svojem poslu izkazal za zelo neveščega. Veranič je odšel med tem v stari kraj in kot so poročali, je tam izvedel za človeka, ki bi bil za urejevanje "Delavske Slovenije" kakor nalašč. Veranič je sicer zanikal, da je bil v zvezi s komunisti pri iskanju novega urednika, toda dejstvo je, da je prišel kmalu na to v Ameriko človek, katerega so javnosti predstavili pod imenom Chas. Frank Novak, ki je nasledil Franka Novaka v urejevanju Slovenije. Ko je Frank opazoval tega novega Novaka, se mu je komunistična taktika še bolj zastudila. Ampak Sovjetsko Rusijo je oboževal do konca svojih dni. "Delavska Slovenija" jc pod novim urednikom še bolj propadala. Končno so ji komunisti spremenili ime v "Delavca", kar pa tudi ni pomagalo. Frank Novak se je polagoma spet približal socialistom, pristopil je znova v klub št. 37 in ostal od tedaj delaven v socialističnem pokretu, dokler ga ni bolezen primorala v posteljo. Po ponesrečenem eksperimentu s komunističnim listom je 1. 1925 ustanovil tednik "Vestnik". Upravljal je tiskarno in urejeval list, toda to dvojno delo je bilo zanj prenaporno in tako je iskal prilike, da podvzetje proda. Kupil ga je v pričet k u I. 1929 Rado Staut. Od tedaj je Frank Novak dopisoval v Proletarca in Prosve« to skoro prav do svoje smrti. Zadnji njegov članek je bil v Proletarcu priobčen proiU teden, en dan po njegovi smrti. Z novim lastnikom se je takoj spri, deloma vsled nesoglasja pri tolmačenju kupne po-gocflbe, deloma vsled načelnosti. Tako je nastal meti njima ljut boj, ki je bil v veliki meri osobnega značaja, vendar pa je predstavljal dvoje različnih svetov: Novak je pobijal v tem boju narodnjaške tendence, se norčevariz narodnih noš in na- FRANK NOVAK rodnih ohceti, kritiziral priob-čevanje sentimentalnih narod-njaških spisov in sploh napadal vse, kar je smatral, da je narodu kvarno. Sovražil je sentimentalnost, hinavstvo in neiskrenost. Ko je umrl, mu je kljub temu boju napisal urednik "Obzora" (kakor se zdaj imenuje prejšnji "Vestnik") daljši laskav nekrolog na prvi strani v črnem okvirju. Frank Novak je veliko deloval za ustanovitev slovenske čitalnice, ki je zdaj ni več, kajjti zadnje njene knjige so bile nedavno prispevane javni knjižnici. Bil je eden izmed ustanoviteljev soc. pevskega zbora "Naprej", bivšega tamburaške-ga in dramskega zbora 4Adria\ kluba št. 37 JSZ in več drugih podpornih, kulturnih in delavskih političnih klubov. Zelo se je udejstvoval tudi v Jugoslovanski podporni zvezi Sloga, bodisi kot urednik njenega glasila in kot član glavnega odbora. Rojen je bil 30. avgusta 1881 v Nazarjih pri Mozirju. V svet je šel še zelo mlad. Starši so mu odšli v Amorfko, on pa se je sel učit za trgovskega pomočnika v Mozirje. Nato je odšel na Dunaj, k jer se je navdušil ob socialističnih manifestacijah za zibanje, ki naj preuredi svet. V konec kapitalizma, ki se ima dogoditi, kakor je vedno trdil, v doglcdnem času po vsem svetu, je veroval kakor veruje vernik v dogme svoje cerkve. Bil je med ustanovnimi graditelji JSZ. Zadnjič je bil delegat na njenem zboru 1. 1934 v Clevelandu. Nekaj časa je bil tudi tajnik konferenčne organizacije klubov JSZ in društev Prosvetne matice, katere delokrog je v VVisconsinu in severnem Illinoisu. Vsled bolezni temu uradu ni posvetil skoro ni-kake inickative in pažnje. Velikokrat je govoril na shodih, predaval v klubih in dru- štvih, toda sloves govornika si ni pridobil. V svojem tiskarni-škem podvzetju in v časnikarstvu ni uspel kljub svoji žilavo- sti. Glavne zasluge "ranka Novaka so v njegovem kulturnem, organizatoričnem in političnem delu v milvvauški-vvestalliški naselbini in v njugovem boju proti licemerstvu. Na teh poljih je največ dosegel in tu se je izkazal za najuspešnejšega boritel ja. Takih ljudi je v naših naselbinah silno malo. Od kar je naseljevanje ustavljeno, se ne moremo več zanašati, ) da jih nadomeste novi inteligentni priseljenci z delavsko razredno vzgojo. Zato vsakega, ki ga izgubimo, pogrešamo toliko bolj, ker ostane na njegovem mestu praznina. Pokojni Novak zapušča soprogo Marijo, hčerko, dva po-sinovljenca in dva brata, vse v Milvvaukeeju. Pogreb se je vršil v soboto 22. junija iz Ermenčevega zavoda. V kapeli pri pogrebniku je čital v imenu društva št. 16 .SNPJ pogrebni govor John Zajec, v imenu naselbine in JPZ6 pa se je poslovil od pokojnika Victor Petek. V kapeli na pokopališču Forest Home so go-I vorili v imenu JSZ Chas. Pogorelec, v imenu "Napreja" V. Puncer in v angleškem jeziku pa vvestalliški župan Marvin V. Baxter. Soc. pevski zbor "Naprej" je pel na obeh krajih. Po teh ceremonijah ie bilo truplo pokojnika upepeljeno. Udeležba pogrejba je ibila izredno velika. Poročevalec ni še videl slovenskega pogreba, v katerem bi vozilo toliko avtov, kakor v tem. Frank Novak je to priznanje, ki ga je bil deležen po svoji končani življenski poti, tudi zaslužil. Ob njegovi krsti je bilo kupe vencev rdečih rož. Tako se je naselbina poslovila od enega svojih najmarkantnejših pionirjev v duhu, v kakršnem je Frank Novak živel in delal. "KITAJSKI ZID" NI JAPONCEM V NIKAKO OVIRO Ogromni kitajski zid na tcvrru Kitajske ni bil japonskim četam v nikako oviro. V poslednjih nekaj tednik ao »i osvojile jtiri kitajske province bres odpora in tako dobile pod svojo oblast nadaljnih 50 milijonov Kitajcev. Tudi prestolnica bivšega kitajskega cesarstva je sdaj pod oblastjo japonske armade. čiščenje v Uzbeku Iz Taškenta poročajo, da je bilo pri čiščenju komunistične stranke v sov. republiki Uzbek Ij^m MBBM izključenih 26 odstotkov čla- rutn.kVje *k.OZ' ™kaj tednov lakih knjigarn, toda ker je bil nov vsled "moralne korumpira- r£t Upravnik - a*itacij*kemi Poto- nosti", "hinavstva" in birokrat- liatu.) vanju, ostala dva nameščenca skega postojanje. 12 odstotkov Detroit, Mich. —- Helen Stai-ner je poslala v imenu angleškega odseka kluba št. 114 $5 v tiskovni sklad Proletarca. — V nedeljo SO. junija bodo imeli skupni piknik na Upper Straits Lake. Prebitek je namenjen za United Socialist Dri ve. Milwaukee. — Klub št. 37 JSZ je poslal $10 v tiskovni sklad Proletarca. — Milvvau-ške sodruge je zadela s smrtjo Franka Novaka velika izguba. Ve£ o pokojniku je v drugih poročilih in člankih v tej številki. Strabane, Pa.—S. John Terčelj je obiskal naročnike, katerim je naročnina potekla. Poslal je 14 obnovljenih naročnin. Chicago, lil.—Seja kluiba št. 1 v petek 28. junija bo zelo važna. Po končanem dnevnem re- pa obložena z drugim delom, urejujemo revidiran seznam knjig šele sedaj. Priobčen bo, kakor določa načrt, prvi teden v juliju. Knjižnice in spkoh vse ljubitelje knjig na to opozarjamo. Adamičeva knjiga "Grand-sons" je dobila v naši knjigarni že veliko naročil. Imamo jo se v zalogi. Naročite si jo, kajti nje vsebina je zanimiva bodisi za priseljence, kakor tudi za vse, ki so rojeni v tej deželi. Cena knjigi je $2.50. je bilo uvrščenih nazaj med kandidate za pristop, 13 odstotkov pa vpisanih med sim-patičarje. O Debsovi proslavi v Cantonu Cleveland, O. — V nedeljo 16. junija se je v Cantonu, O., vršila proslava 17-letnice pomembnega gpvora. ki ga je F. Z. (imel socialistični vodja Eugene du bo predaval Fr. Zaitz o po- Debe dne 16. junija 1918. I I II I M >»MI ...............................t "Proletarcu" boste storili veliko uslugo, če mu akozi to krizo pomagate • tem, da naročnino če le mogoče točno obnavljate in da mu pridobite novih naročnikov. Tudi prispevki v tiskovni fond so mu zdaj neobhodno potrebni Kadar ste v pomenkih a pri->| jatelji in znanci, omenite jim __' | Proletarca. kajti tudi to je ............................I...................j agitacija zanj. Izlet "Zarje" Cleveland, O. — V socialističnem pevskem zboru "Zarja" je že stara tradicija, da se eno lepo solnčno nedeljo v spomladi članstvo izseli iz vsakdanjih zakajenih ulic v prostost na deželi, tja k potoku pod košata hrastova drevesa, kjer pozabi na križe in težave tega sveta. Tako s svojimi prijatelji uživa krasoto in dobrine narave. Da se ta lepa čednost tudi letos ne opusti in pozabi, si je zbor izbral nedeljo 30. junija, da poleti ob jezeru Erie proti vzhodu v Mentor, O., na prijazno Tancekovo farmo. Kdor je že bil tam bo vsakdo rad prišel. Tisti, ki še niste bili, ste pa tudi prijazno vabljeni, da nas posetite. Razvedrila ne bo manjkalo. Na sporedu bodo igre, petje in prosta zabava. • Kažipot: Vzemite EufcTid Ave., Rd. 20 skozi \Villoughby do Erie St., proti jezeru na Lost Nation Rd. do Aviation Field ali Lost Nation Club, nato krenite na desno na gravel Rd. in na drugi cesti pri nasipu Salva-tion Army, zavite noter. Od tam je še 500 čevljev do prostora. Pazite na napise. Klub in "Zarja" priredita letos svoj piknik 21. julija'na Pintarjevi farmi v Euclid, O. Prošeni ste, da ne rezervirate ta dan druigam. Leo Poljšak. James H. Maurer bolan Sedanja volilna kampanja v Headingu je prva, da James H. Maurer v nji ne more biti aktiven. Krivo je njegovo oslabelo zdravje. Meseca marca je Obljubil napisati članek za v Majski Glas, a pozneje nam je njegova žena sporočila, da je Ji-movo stanje takšno, da so mu zdravniki prepovedali vsako delo. sledicah taktike komunističnega gibanja tu in v drugih deželah. — Angleški odsek kluba je imel svojo sejo v petek 21. junija. Udeležilo se je je okrog 100 ljudi. Bile so predvajane slike iz delavskih^uporov v Avstriji, mladinski odsek Rdeči Sokol je nastopil z dekJamaci-jami in Chas. Pogorela pa je predaval o svoji turi na zapa-du. Člani Rdečega sokola (Red Falcons) so razstavili tudi svoje slike. — Chas. Pogorelec je dobil Proletarcu 5 naročnin in Frank Bizjak ter Frank Zaitz vsaki šitiri. — Klub št. 1 je poslal Proletarcu v podporo vsoto sto dolarjev iz prebitka svoje priredbe dne 4. marca. Prej pa je prispeval v »gitacijski sklad istots&b $100.—Rose Sa-jovic je naročila izvod knjige "Grandsons". Herminie, Pa. — Anton Zornik je poslal vsoto za šest naročnin Proletarca in pa za večje število Mfrjskega Glasa, ki jih je razpečal v zapadni Pa. Arma, Kant. — Anton Sular je poslal par obnovitvenih in novih naročnin. Sygan, Pa. — Lorenc Kavčič poroča, da priredi klub št. 13 JSZ slavnost 30-letnice Proletarca v nedeljo 30. junija. Na sporedu so govori, igre in potem pa plesna zabava. . Akron, O.—'Leo Bregar sporoča, da bo obiskal v kratkem vse naročnike Proletarca, katerim je naročnina potekla. Moon Run, Pa.—-Pod pokroviteljstvom kluba št. 175 in o-stalih klubov JSZ ter društev Prosvetne matice se b(£ vršilo tu v soboto 13. in v nedeljo 14. julija v Portmanovem parku slavje 30-letnice Proletarca. Gostje pridejo iz ibližnjih in daljnih krajev. Igral bo orkester Bergantovih sester iz Lis-bon, O. Midway, Pa. — Jacob Am-brozich iz Moon Runa sporoča, da je druš. št. 89 SNPJ v Mid-wayu pristopilo v Prosvetno matico. Proletarčeva knjigarna.—Že pred dvema mesecema smo dobili veliko novo zalogo slovenskih knjig iz raznih starokraj- Zr»radi svojih odkritih, resničnih besed, je bil obsojen na 10 let zapora v federalni ječi. Spored te slavnost i v Cantonu se je pričel ob 11. dop. Trajal je do 6. zvečer. Glavna govornika sta bila Roy Burt iz Illinoisa in Joseph Caldvvell. Slednji je bil tovariš pokojnega Debsa v jetnišnici v Atlanti. Nastopilo je v imenu raznih organizacij tudi precej drugih Vabilo na piknik Johnstown, Pa. — Slovensko bratsko podporno samostojno društvo Moxham priredi piknik v nedeljo 7. julija v Hitfhland parku, na istem prostoru kakor prejšnja leta. Občinstvo vljudno vabimo, da se ga udeleži. Prične se ob 1. pop. Pripravljalni odbor zagotavlja, da ne bo na tem pikniku imel nihče vzroka za dolgočasje. Vstopnina je prosta. Postrežba bo izborna. Vsak član društva, ki se piknika ne udeleži, pa bo moral plačati $1 v društveno blagaj- Petletnica federacije SNPJ čikaikega okrožja Chicago, III. — Federacija društev SNPJ čikaškeira okrožja bo imela slavje petletnice v četrtek 4. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsm. Na sporedu bodo razne igre, tekme, oddana bo ena zelo dobra Peruškova oljnata slika, ki jo dobi, kdor zadene pravo "u-maro", poleg pa bo zabave v izobilju za one, ki radi balina-jo, ali plešejo, ali pa "kramljajo" v družbi prijateljev in znancev. Vrt je vHik, sence zadosti za vse, in strehe tudi. Toda če pa bo vreme le preveč od muh, se bo prireditev vršila v dvorani SNPJ. Na tej prireditvi se bo po dolgfh letih v zgodovini društev SNPJ v Chicagu spet uvedlo ▼ spored tudi govornike. Vse organizacije vseh drugih narodnosti jih imajo, čemu foi se Slovenci držali edinole "pri baru"? Torej kdor bo le hotel, bo lahko poslušal govornike, < ki nastopijo v imenu odbora federacije in pridruženih društev. SNPJ v Chicagu in okolici bi bila lahko veliko bolj važen či-nitelj, če bi se društva resnično zavedala svoje vloge. Kdor noče, ne šteje, je pravilo. Na tej prireditvi se bo še posebno lahko doznalo, v koliko so društva SNPJ v čikaškem okrožju zrela za skupno delo. Poročevalec. V Chicagu bodo to leto sledeče slovenske prireditve: Nedelja 30. junija: Piknik društva "Narodni vitezi" št. 39 SNPJ pri Keglu v Willow Springsu. četrtek 4. julija: Piknik federacije SNPJ čika.*kega okrožja pri Keglu v Willow Springsu. Sobota 13. julija: Piknik ahora '«Pre»eren" pri Keglu v WiHow iiprinesu. „ _ Nedelja 28. julija: Piknik društvi no. To velja tudi za oddaljene Pioneer pri Stezinarju v Willow člane. Toliko v obvestilo, da ne sPrin*»u- bO potem izgovorov. Sre4a U- »eptembraj Prireditev Naj še omenim, da bo sloven- druMva Int**rity SNPJ. ska Moxham godba obhajala 24-Ietnico 4. julija 6b 2. pop. v c . . . , ,. „ „ ei OI . j ' » Sobota in nedelja 2.-3. nov.: Slav- Slovenskem domu na Moxha- no9t 10-letnice društva Pioneer. mu. Udeležite se tudi te slav- 5oboU 16. noTembra: Priredit«v nosti! — Joseph Rogel. društva Integrity SNPJ. Ntdelja 17. novembra: Koncert pev K. C. še protestira . Glavni odbor katoliške pod- ________Porne organizacije Knights of govornikov. Mnoge pa so posla- Columbus je na svoji seji v le telegrafična sporočila, želeč tej si a v nosti čimveč uspeha. Brat E. V. Ddbsa je brzojavno izrazil »voje obžalovan je, da se ne more udeležiti velike obletnice in ob enem je čestital odboru na njegovem delu in uspehu. V glasbenem sporedu je nastopil soc. pevski abor "Zarja", ki je zapel Internacionalo ter Marseljezo, ter pevski zbor podporne organizacije Work-men's Circle. Spored je vodil John Somer-latte, bivši socialistični kandidat za governerja države Ohio. Slavnosti se je udeležilo o-krog 3,000 ljudi, kar za tako pomembno prireditev ni veliko. Okrotg 4. pop. je nas posetil dež, ki sicer ni trajal dolgo, vendar pa se je potem poznalo, da se je množica v parku zred-čila. • Lahko bi o tej slavnosti še veliko napisal, ampak ker primanjkuje prostora, naj to zadostuje. — John Krebel. Montrealu naslovil nov protest "proti persekutiranju katoličanov v Mehiki". Bil je poslan mehiški vladi, predsedniku Rooseveltu, ameriškemu poslaniku jn zastopnikom centralno in južnoameriških republik v VVashingtonu. Naročite knjige iz Proletar-čeve knjigarne. Diskuzija o komunističnem gibanju Chicago, III. — V petek večer 28. junija bo v dvorani S. N. P. J. po končanem dnevnem redu seje kluba št. 1 diskuzija o komunističnem pokretu v tej in drugih deželah 7. ozirom na njegove posledice na socialistično in delavsko gibanje v splošnem. Razpravo otvori s predavanjem s. Frank Zaitz. Seja se prične pred 8. uro. člane in članice prosimo, ..da pridejo na sejo pravočasno, da Čujejo poročilo tajnika Justina Zajca ter druga enako važna ppročila. Vstop na diskusijo vsem prost. — P. O. skeiga abora Prešeren v dvorani SNPJ. Nedelja 24. novembra: Koncert pev. zbora 41 Sava" v dvorani SNPJ. Torek 31. decembra: Silvestrov* zabava v dvorani SNPJ. Nothing was ever made but that some one eould not make it worse and seli it for less. A modernised good housewif« and careful mothers will buy from Wenccl's r llnirv Prod ur is Producers of Highest Quality MILK PRODUCTS Phone Monroe 3673 CHICAGO, ILL. 2380-82 Blue Island Avenue Who don't make It worse _ But make it »ava Popolna razprodaja je sedaj v teku. Deeke ortileke, mo-ike in deške hlače, perilo in druge ,potrebščine po znižanih cenah. 20% do 50% ceneje SE PRIPOROČA John Močnik CLEVELAND, O. 6517 ST. CLAIR AVENUE Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURJL: At 3724 W. 26th Street 1:30—8:30; 6:30—8:30 Dailj Tal. Cravrford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Dailf Tal. Canal 9695 Wednesday and Sunda? by appointments only Residence Tel. j Crawford 8440 If ao answer — Call Austin 5700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Ttl. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. FRANK S. TAUCHAR: DOMAČI POGOVORI (Nadaljevanje.) j torji, ala Mussolini in Hitler.) "To bomo storili!" je hitro "Dobro si povedala," jo po- Ako tem ptičem dovolimo, da pripomnila hčerka Berta. "3aj( hvali njena mati; videlo se je,*e ugnezdijo, bo naš cilj tole- že zdaj dopisujemo v list. Ko! Se ena peiizijska postava Iz John«|owna John»town, Pa. — Dopisov v Proletarcu je od tu malo. Delavci se pač rajše brigajo za 11-Dne 12. junija ?e je t u ii lili-; »te kot st,a G. N. in A. S. nois pridružila skijpini držav, Delavske razmere so jako katere so sprejele določbe za dal*«. Hethlehem Steel ('o. je pokojnine starim delavcem, tri dni pred 16. junijem z iprla Kakor v vseh drugih, je tu ii v Iv'8® svoje rove. Ako bi bila 10. DOVTIPI IZ TRETJEGA RAJHA kako je ponosna na svojo hčer-ko. "Toda pozabiti ne smeš, la vsi ljudje niso enaki. Nekateri imajo velikansko trmo in zelo slabo razumevanje, pa narede iz malenkosti neprehodne ovire na poti do ujedinjenja." "To je po mojem mnenju tudi največja zapreka, da ne pride do združitve vseh radikalnih struj," ie pritrdil materi fin Tomaž. "V principu so vse tc skupine za preuredbo sedanjega ekonomskega reda in načelno žele nadomestiti privatno lastništvo s splošno socializacijo. Jedro programov vseh teh radikalnih skupin vam lahko povem v enem stavku: Vsa naravna in umno dovršena bogastva naj spadajo vsem ljudem namesto peščici lakomnih posa meznikov in vsak človek mora imeti zadostne dohodke za do-ftomo življenje. Vse druge na-recfcbe in poslovno delo v novi družbi je v spretnih in poštenih rokah lahka reč. Producirali bomo za potrebo, in to z lahkim fizičnim delom; nihče ne bo imel skrbi za davka, dolg, bolezen in nezaposlenost. Vsak zdrav človek bo imel določeno delovno dobo od dvajsetega pa do šestdesetega leta; prej in poznej bo pa vsak pod pokroviteljstvom države deležen vseh udobnosti kot enakopraven član človeške družbe.' "Glavno je, da se delavstvo zedini, ker razdruženo ne more nič doseči! Ni vzroka, vsaj tehtnega ne, da bi proleiarci še nadalje- ostali razdruženi. Le v sktrpni delavski organizaciji bomo posedovali moč za razlastitev privatnega kapitalizma. To je prvi in glavni korak iz kapitalistične v socialno družbo." rantnega in pravičnega ekonomskega reda vržen nazaj za nekaj generacij ..." Ded Miha dregne starega Berneta s komolčen^ in mu za-šepeče: "Zdi se m«, da imajo mladi prav. Toda kako naj se s >ni pisal samo v anrle-lI,,inoisl1 ttt sakon samo še jana- junij« izbruhnila stavka, ki je • postal eno glavnih'***' ** n' v or:"inalu niti tolo- M« napovedana in nato o41o-•ialistične stranke v A-i*ttl' kje naj ^obe $r°drttva ženi' ki jo omenjena kompani- bo a časom ščini, bo glasil soc............ ......... * -- i meriki in ne čudite se, če I za J,e"ZIJe' vam nocoj prerokujem večmili- Zakon pravi, la bo jonsko cirkulacijo prej kot bo preteklo drugil) trideset let odi leležen penzije vsakdo v Illinoi-u, ki je star 65 let ali več, in ki n ma teboj združim, ko pa vedno ho-) njegove ustanovitve^..Verjemi-č* «, da tvoja obveljat" h' ho k naiemu ediastvu domač jezik bo tu-koile glas. "Ce ne dobimo nobenega | lahktJ, Prenehalo v dogledni priznanja, se pa tudi " 1" ne bomo z vami!" aa ivuju ooveija: i%v •«•»>«■» « «••« "Saj sem edinote Jar TedntHveliko pripomogel domač j< pravem!" odšepeče Berne. i za vsc ^UpaJ. zato tre "Kaj!?" uide Mihi hreAčeči'M«!*«*® časopisje brc: več kot za $5,000 imovine. Biti mera prebivale? te države najmanj de et tftaei 15 lot, po katerih vpira ia za pokojiH^o. ja ne hotela priznati, vsb d tega je prenehala z deloin že (Nadaljevanje.) Friedrich Schiller je za •tako dežel j r pisal po eno dramo: za Francijo: Devico Orleansko", za Španijo: "Don Otrloa;", za An;;lijo: "Marijo Stuarč", za Italijo: "Fie-co k (Jenu«", za Nemčijo: "Razbojnike". * K naclonalsociaiističnemu vo- prej. Zdaj premogarji sprt JiJ^* pride knfiečka delegacija in j lajo po kaka dva dni v t»dnu.|ga !)roMi; ''PoveJ n*m» Jc "V kateri stan nas hoče na-cionalsocializem privesti ?" "In den Unterstand." "Kak »tan bo pa ustvaril?" "Den Aufstand." "In kateri stan bo manjkal tretjemu rajhu?" Kdor pravilno odgovori na vsa fa vprašanja, kakor snu mi, pa spada v tretjem rajhu pod Standrecht. knji- združilij dobi- Vsej družini dobro znani o-stri argument! bi se bili brez- "Kaj pa bom potem čital?" —je zagrmel zopet Miha; tudi stari Berne je nevoljno zmajal z glavo. , Nihče ni odgovoril, toda vsi so mislili enako — namreč kje da bosta starca takrat, ko se bo uresničilo Bertino nje! dvomno , ponovili, da nista v te m hipu obe babici ohladili vroče atmosfere z ne baš laskavimi besedami. "še nekaj," je prekinil pol-minutni splošni molk višješolec Ciril. "Na podlagi vede, ki smo jo podedovali od prednikov in nekoliko že tudi sami izpopolnili, ne bi smelo biti za nas ta-kozvanih 'velikih' problemov. Ljudje na odgovor nih m s ti h, ki govore o težkih bremenih i~ velikih odgovornostih, niso. pr-sobni za vodilne pozicije in b» se jih moralo odstraniti ter nr-domestiti z boljšimi mo m'. Pravilna uredba sveta je lahkota, ako je ravnatelj sposo- ljena pravična človeška dru-ben, inteligenten ter elemen- žba, bo vsaka nova iznajdba tarno izobražen. Težkih pro- povečala blagostanje vseh Iju-blemov ni več v tehniki, kemiji, di na zemlji. V sedanji družbi Izlet kluba št. 49 JSZ Collirwood, O. — Klub št. 49 JSZ priredi izlet v nedeljo 7. julija na Tanckovo farmo v Willoughby.. Ta kraj je zelo lep, ima veliko sence in je pri vodi ter veselih ljudeh. Na ta izlet vabimo vse naipre-prerokova- dne delavca in delavke, da mi povesele v prijetiii dru^di. Kako najti kraj? Vozite se miljo in pol od VVillouorhbv mosta po Rd. 20 in na prvem Rd. krenite na levo in vozite nekaj nad enO miljo. Taia bo l.apis, pet ni levo na- Stari ljudje z ostarelimi idejami bodo dali prostor mladini, ki je prepojena z novimi idejami ir polna v pravi tir izvež-bane energije. In če bo mladi-! kjer se obrn ti na upoštevala nauke in bridKC je star;h ter se varovala ra H*o)evainih pvijjreškov, bo | 'o^sla re v svoji dobi vse one , o katerih ves proleta- liar ianuanes šele fantastično a* ji ;!. Ko bo enkrat ustanov- /nvnost v gozd k Tanek S in na klubov piknik. — A. Skapln. Leon Trocki se preseli radi zdravja na Norvežko jim gkozj okn j : "Ali vidite tisti tovarr.iulcl dimnik? Z !aj se j in )() , malo kadi, ali kmalu se bo in ' m noji h. To je nacionalsociith-zem?" V tem trenutku pripelje mimo poslopja avto. "Ali vidite ta avto," razlaga vodja, "zdaj jih je še malo, pa kmalu jih d mnogo. To je nacionalsociuti-zem." Delegacija se zadovoljno vr- higijeni, ekonomiji, sploh nikjer na zemlji — ampak za človeka samo še v vsemirju, katerega dozdaj le delno pozna- pomeni izboljšava strojev Srez-delje za milijone delavcev, v bodočem redu bodo stroji blagoslov za človeštvo.. To bo v resnici blagostanje v primeri z mo. "Ako bi mi bila poverjena j življenjem v sedanji kapitali-naloga preurediti ves svet v so- etični družbi! cialistično družbo, bi to izvršil Bernetova družina je o teh s pomočjo kompetentnih sodru- rečeh razpravljala pozno v gov v par tednih, pa bi se mi noč- Duh mladine je če&dalje se ne bo vmešaval v zapleti jaje izvrstno!" ga pohvali sestra toliko zdelo, kot danes urediti boIJ prevladoval — kot mogo- in politične spletke, ampak si Iva. "Naša dva deda pa še zdaj 'knjige društvenega tajnika." cna Jutranja zarja v poletnih v norvežki klimi le skušal utr-' • - •• - • • "Veliko si upaš, sinko," po- dneh, ko brezobzirno prepodi diti zdravje. Z njim sta prišla me za niim hespdn očp Rer- trdovratno zastajajoči mrak iz i žena in dva tainilra Leon Trocki se je v izgnanstvu v Turčiji počutil slabo fizično in duševno, ker je bil odrezan od sveta. Po preselitvi v Francijo je to minilo, ampak njegovo zdravje je ostalo omajano. V sredi junija t. 1. «e je z dovoljenjem vlade v Osju preselil na Norvežko, kjer sme o-stati 6 mesecev. Obljubil je, da vztrajata vsak pri svoji stranki in sta za enotno fronto le, če je to njiju posamična lastna fronta. Razkol delavskih moči v Evropi in usodne posledice bi bile morale že davno odpreti oči slehernemu zavednemu delavcu. Meni jih je vse to odprlo — in nikdar ne bom podpirala medsebojne bratomorne borbe med nami v Ameriki, kajti tu se nam prav lahko isto pri-peti, če ne bomo kmalu popravili svojih nič manj obsojanja vrednih napak v frakcijskih bojih." "Draga deda, mi vnuki bomo vajine 'izme' spojili v en cilj. Ne bomo se lasali za prazne sence v brezplodnem prerekanju, pač pa podvzeli konstrukr tivno agitatorično delo za porast naše edinstvene bojevne delavske organizacije, Mi hočemo razpravljati o resnih problemih, ne pa pričkati .se o taktikah in osebnostih, kar je bilo po mojem mnenju le cepljenje dlake in nepotrdbno tratenje energije, čiščenje nazorov, ki je bilo v bivših debatah največkrat vse drugo kot to, je preživelo svojo nečastno dobo; zdaj so nastopili časi resnejšega dela. če ga ne bomo izvršili mi, ki verujemo za podlago nove družbe v marksizem, nas bodo povsod prehiteli fašistični dikta- Kar se mene tiče. bi lahko rt kel, da mi je vieeno, če kd j tlela ufl ne, kakor tisti, ki je de-jal, d« g« ne l*riga, če bo p^ nj* jrovi smrti trava rasla ali ne. Mene je bolezen vrgla v steljo pred 7. meseci in v Hitel ji moram ostati, dokler me ne polože v grob. Decembra lansko leto sem se zdravil v mestni bolnišnici, kje. ko mi svetovali, da naj grem r jrž tv-ni sanatorij v Cresson, Pa. Ues sem šel tja aprila t. 1., tod t moje zdravje je bilo z vsakim tednom slabšeThakar mi je zdravnik po dveh mesecih svetoval, da se naj vrnem domov, kar sem storil. # Avgusta lansko leto se je tu nahajal s. Jos. Snoy in z njegovim sodelovanjem je bil ustanovljen socialistični klub. ^el zem s tovarniškim dimnikom in avtomobilom, ko ni nobenega v vasi. Srečen slučaj jih reši iz zadrege. Mimo zborovalnega lo-kala »pride namreč berač in govornik pravi: "Ali vidite berača? Zdaj jih je še malo, pa kmalu jih bo mnogo. To je nacionalsocinli-zem." In z roko pokaže na pokopališče in slovesno zakliče: "Ali vidite te grobove? Malo jih je zdaj, pa kmalu jih bo mnogo, mnogo. To je nacionalsociali-zem!" Ko je radi strogih hitlerij-skih odredb prenehalo izhajati več časopisov, se je odločil propagandni minister, da bi malo omilil cenzuro. Vodja ga je nahrulil: "Kaj pa misliš! Kako moreš priti na tako samomorilno misel!" 'Ali poslušajte, voditi lj. kdo čita naše časopf- pa še sploh se? !" Nekoga so sneli iz gostilniške družbe in odpeljali v koncentracijsko taborišče. Po odredbi SA-vodstva mora sedeti v zaporu toliko časa, da bo povedal vse dovtipe, ki krožijo po državi o nacionalsocialistih in njihovem tretjem rajhu. Moža so zaprli pred tremi meseci in še vedno sedi... Neki Jud je izrazil upanje: "Ako nas je Bog prepeljal skozi Rdeče morje, nas bo tudi Penzije za stare v Pa. V Penni je na podlagi sedanjega penzijskega zakona u-i pravičenih okrog 82,000 oseb do starostne pokojnine. vzame za njim besedo oče Bor ne. "čeprav se vse to sliši fan-|vseh skrajnih kotov in podzem-tastično, ne oporekam, da ni mogoče. Vzajemnost, znanje in skih lukenj, nakar blagodejni sončni žarki objamejo zemljo v vek izmisli! - Vesel sem videč veliko razliko v miselnosti med mojimi sinovi in hčerami ter njih dedoma. To znači, da vendarle napredujejo nove in zdrave ideje. Jaz smatram, da ima v tem pojavu največ zasluge naše časopisje in knjige, s čemur pridejo socialistični misleci s svojimi nauki do širših mas. "Ker baš zdaj proslavljamo tridesetletnico ustanovitve našega glasila Proletarca, se mi zdi umestno, da vam pokličem v spomin nevenljive zasluge tega lista na polju delavske izobrazbe med Jugoslovani v tej državi skozi vseh teh trideset let evojega obstanka. In ker piše zadnja leta tudi v angleščini, oznanja resnico in pravico med našo tu rojeno mladino in njih drugorodnimi prijatelji. Prepričan sem, da bo naš Proletarec igral še veliko ulogo v uglajanju poti v socialistično družbo na tem kontinentu, ako mu bo mladina posvetila isto zanimanje kot so mu je njegovi pionirji skozi prvih trideset let izhajanja." pogum doseže vse, kar si člo- i^reni bratski ljubezni, ki bo prepojila vse narode enkrat sveta Grandsons " A novel about tliree graudaons of a Slovene worker BY LOUIS ADAMIČ Priče »2.50 Orcler from PROLETAREC BOOK STORE Prireditev springfield-skega kluba Srringfield, III. — Klub št. 47 JSZ bo na svoji prireditvi v soboto 29. junija ob 8. zvečer v Slovenskem domu predvajal slike iz civilne vojne v Avstriji, v kateri je socialistično delavstvo demonstriralo vero v svoja načela v krvi. Poleg teh bodo predvajane tudi slike iz življenja Eugene V. Debsa, ki je bil eden največjih bojevnikov za delavske pravice. Po tem sporedu bo prosta in plesna zabava. Vstopnina je 25 centov, kar ni velilco za nudeni duševni užitek ter zabavo. Socialistična kampanja v Readingu Mesto Reading, Pa., pride letošnjo jesen prejkone spet pod socialistično upravo. Tudi ako se demokrati in republikanci proti socialistom združijo, kar so parkrat že storili, je očivi-dno, da se letos zanima za socialistično kampanjo veliko več volilcev kakor prejšnja leta. Socialistični kandidat za župana v Readingu je bivši župan J. Henry Stump. Na Čelu socialistične liste v okraju Bcrks, v katerem je mesto Reading, je poslanec Darlington Hoopes, ki kandidira za okrajnega sodnika. Prvega kampanjskega piknika soc. stranke v Readingu v nedeljo 2. junija se je u-doležilo Okrog 15,000 ljudi, kor je za mesto take velikosti cTomno število. žena in dva tajnika. Kljub izolaciji je Trocki še vedno mogočna osebnost. A-genti sovjetske vlade pazijo na vsa njegova kretanja v politiki neglede kje se nahaja. Trocki je v delavskem gibanju vodilni 3639 WEST 26TH STREET, CHICAGO, ILUNOIS » . ♦♦MMMHMMUHMM^I ttov socialistični list Socialistična stranka v Ari-< f 7i,r.i je sklenila izdajati svoje v , f »a^ile. Ime novega lista je J "ronmonwealth Call". Prva r ;trvilka izide meseca julija. | "n lov lista je Box 711, Phoe-I i:i>", Arizona. Priredbe v Clevelandu Cleveland, O. — V nedeljo 30. junija priredi izlet na Tan-ckovo farmo klub št. 27. klub št. 49 pa ga priredi v isti kraj v nedeljo 7. julija. Rojaki, udeležite se obeh! * Slavje 30-letnice Proletarca in 25-letnice JSZ se bo vršilo v nedeljo 29. septembra v Slovenskem delavskem domu. Pri-rede ga collonvvoodski in cleve-landski sodrugi skupno. Frank Barbič. Norman Vhomas gre v Louisiano Socialistični vodja Norman Thomas se je odločil za dalji-o agitacijsko turo v Louisiani, v kateri je diktator v popolnem pomenu besede zvezni senator Huey Long. Thomas bo prebivalstvu Louisiane pojasnil, ka-LEON trocki ko Long razume "distribucijo" bogastev in kako oglaša svoj nasprotnik diktatorja Stalina, "socialni nauk". Polc-g Lenina je bil Trocki naj- 1_!_ bolj znan izmed vodij boljševi-ške revolucije. Njegovi prijatelji zatrjujejo, da nima za utrditev sovjetskega režima in u-stanovitev rdeče armade nihče toliko zaslug, kakor on. Nevv York Times poroča, da boleha Trocki že dolgo na tuberkulozi, ki jo vzlic negi in najboljši zdravniški pažnji ne more odpraviti. Zdaj bodo poskušali Trockija ozdraviti na Norveškem, kjer je klima za take bolnike veliko bolja, kakor na Francoskim. Leon Trocki ima poleg svojih težav tudi nezgode v družini. Po prihodu Hitlerja v vlado se je ena njegova hči, ki je živela v Nemčiji, usmrtila. Dne 20. junija pa je poročal Daily Herald v Londonu, da je sovjetska vlada pred 6. meseci odredila aretiranje njegovega sina Sergija, ki je po izgnanstvu očeta ostal v Rusiji. Daily Herald ob enem priobcuie pi- Potrebščine so se v prošlih smo njegove matere, žene Leo- dveh letih podražile 20 odstotna Trockija, v katerem trdi, da kov, plače pa so bile znižane, se ni Sergij nikoli udejstvoval v Mussolini je skušal svojemu politiki, in da je v časj, ko je zrahlianemu vplivu dati nov bil njegov oče izgnan v Turči- zamah z vojnimi / pripravami jo, bil še študent ter nikomur proti Abesiniji, kar pa se mu ni j nevaren, čemu je bil aretiran, obneslo. Z rožljanjem vzlic te-poročilo ne pove. mu nadaljuje. Mestne elektrarne v New Yorku se ije bo Newvorški župan La Guar-dia že dolgo agitira za zgraditev municipalne elektrarne, h? bi stala 45 milijonov dolarjev. V teku let se bi izplačala vzlic temu. da bi prodajala električni tok znatno ceneje kakor ga prodajajo zdaj privatne elektrarne. Toda za predlog je glasoval samo župan sam in pa predsednik aldermanskega sveta. Vsi drugi "mestni možje" so proti. Guardia jamra, da mu je proti taki sovražni večini nemogoče uvesti reforme, ki bi koristile ljudstvu in odvzele dobičke iprhatnim korporacijam ter zmanjkale prilike za graft. V saškem mestu so nalepili nacionalsocialisti ogromen agi- - tacijski lepak. Pod n jim je pa I še ostal konec cirkuške rekla-me. Tako so brali ljudje: Volite nacionalsocialiste! Vsak dan drug program! Orli, dresirani psi. Do solz se bostp nasmejali! • V tretjem rajhu je potrebna silna previdnost in prikritost; to dokazujeta naslednji zgodbici : "Kako vam gre?" "Imenitno! Da. tretji rajh..." "Kaj hočete s tem reči?" "Isto, kakor vi." "Za božjo voljo, to ostane med nama!" "Na to se lahko zanesete." "Heil Hitler!" "Heil Hitler!" * Nekdo je izpuščen iz koncentracijskega taborišča. Ko maj je bil oddaljen sto metrov od njega, ko ga sreča SA-pa-trulja in ga vpraša, odkod prihaja. "Od mene ne boste nič izvedeli," odgovori mož, "ker jaz ne maram širiti tendencijoznih vesti." Pri fašistih pravijo, da vla dajo stanovi. Kakšni stanovi resnično vladajo, pove naslednji dovtip, ki se v slovenščino ne da docela prevesti, in ga bodo tolmačili znancem vsi, ki razumejo nemški: Vprašanje: "Nemčija je stanovska država. Kateri stanovi vladajo?" Odgovor: "Die Missstande." "In kateri stan je zatiran?" "Der Verstand." P1IIIIEDBE KLUBOV J« b* Mdm 2ivljenske razmere v Italiji PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Stane M celo Uto $6.00, pol leta #3.00 Ustanavljajte nova druAtva. DesKt*" članov (ic) j« treba *a novo drafttvo. Naslov za Hat i" ca tajniltvo j«* 2657 S. LawndaU Are. CHICAGO, ILL. "V ilrdečem seznamu »o priredb« klubov JSZ, konferenčnih organisa-sij in »ocialističnib pevskih zborov. \ko priredLa vašega kluba ni vklju« cona, nam sporočite. JUNIJ. SPRINCUFIELD, ILL. — Klub it. 47 JSZ Lo imel prireditev v soboto 29. junija ob 8. zvečer v Slov. domu. Predvajane bodo slike is civilne voj-*« v Avstriji, spremljane s predavanjem, in slike iz Debsovega življenja. Po sporedu zabava. SVGAN. PA. — Proslavitev 30-letnice Proletarca % prireditvijo kluba st. 13 JSZ v nedeljo 30. junija. DETROIT, MICH- — Piknik kluba it. 114 in mlad nskega odseka JSZ, v ned jI jo 30. jurija na Upper Strait Lake v korist fonda United Socialist Drive. CLEVELAND, O. — nedeljo 30. junija izlet soc. pevskega zbora "Zarja". JULIJ. CLEVELAND, O. — Izlet kluba it. 49 JSZ v nedeljo 7. julija na Tancko-vo farmo. SO. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 14. julija piknik kluba it. 224 JSZ. MOON RUN, PA.—Slavje 30-let-ntce Proletarca pod pokroviteljstvom kluba JSZ in Konference v soboto n nedeljo, 13.-14. julija. CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 in odsekov v nedeljo 21. julija na Pintarjovi farmi. BEAR CREEK-RED LODGE, Mont. Piknik kluba it. 35 JSZ. v nedeljo 21. julija v Happy Brothers Parku, Red Lodge. AVGUST CHICAGO. ILL. — Večerni piknik "Save" v soboto 3. avgusta pri Keglu v Willow Springsu. VVAUKEGAN, ILL.—Piknik kluba it. 45 v nedeljo 4. avgusta. CHICAGO, ILL.—Piknik socialisti-žre stranke v Pilzen parku v soboto 24. avgusta. BRIDGEVILLE, PA.—Konferenca klubov JSZ in druitev Prsvetne matico v nedeljo 25. avgusta v Društvenem domu. SEPTEMBER CLEVELAND. O. — Klub it. 49 JSZ priredi slavje 30-letnice Prole-tarča in 25 letnico u nedeljo 29. sept. v Slovenskem delavskem domu. oktober. CHICAGO, ILL. — Slavje 25-letni-ce JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani CSPS. NOVEMBER. MILWAUKEE, WIS. — V nedeljo 17. nov. prireditev zbora ''Naprej' v S. S. Turn dvorani. Dramski odsek kluba it. 1 vprizori dramo "Rdeče rolo*1. chicago, ill.-Koncert "Savo" v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER. CHICAGO, ILL. — Silvestrova za-bava kluba It. 1 JSZ ▼ torek 31. dec. v dvorani SNPJ. |........j——; ,-V Vuigtmlpv VVeeklv DoVutetl to the Intce .t ot t r Woi»i.,r» orriCIAl- OKtiAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC education, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MONWEALTH NO. 1450. Publitkad W-«klj mi 3639 W. 26tk Si. CHICAGO, ILL., June 26, 1935. vol. xxx. WHY BUSINESS DOES NOT The Nevv Deal through ali it i alphabetical institutions and huge appropriations otf money for puhlic vvorks, scar-city plana etc., has mi4erably failed to set the industries going and start businesa on ihe up^rade. Patching up the ca-pita list system vvith a fevv meager reforms is no cure for our social and economic ills. The Reading Labor Advocate tells in the follovving article of capitalism^ evils and the re-medy the vvorkers should ap-ply: "According to the United States department of com-merce, $21.86 is the average wage of that shrinking porti on of the American people vvhich is stili permitted to vvork for private industries. S k i 1 1 e d vvorkers receive $24.25 per week; unskilled, $17.85; vvom-en, $15.47. "Even if every family in America vvere to receive $24.25 per vveek industry vvould not boom. A $24.25 family is not a good customer for anything beyond subsistence commodi-ties. Sueh wages vvill not buy many vacuum svveepers, elec-tric refigerators and automo-biles. They vvill reach only far enough to pay for sueh abso-lute necessities as food, cloth-ing and shel-ter. And vvith food-clothing-and-shelter .tamilies the larger industries ao no buaineaa. "We produce for profit, not for use. Wc produce vvith ma-chines, not vvith men. If vve are omployers vve seli the pr > lucts of our industries only if the priče is lovv—othervvise a com-petitor comes into the field and grabs the market. The employ-er vvho considers humanity be-yond a certain point is doomed. "It is therefore nece„*sary— under capitalism—for employ-ers to pay vvorkers as little as possible, and equally necessary for them to displace human beings by more efficient ma-chines. "There is onIy one remedy for capitalism's evils and that rcmedy cannot be found vvith-in the limitations of capitalism itself. The private profit motive must be abandoned. Good* must be produced for use and not for profkable sale. When that change is brought about, ali the vvealth of the vvorld vvill WHAT LEGAL STEALING IS be used for the enjoyment of people insiead of for the profit of ovvners. VVe Socialists have been preaching the, remedy for many years. We urge vvorkers to unite their political and economic povver. VVe announce our intention of making the economic resources of the nation the property of «ociety. "But except in Reading and Milvvaukee people have not responded. They have not learned that, as loivg as the private profit system remains, nothing else matters much. Americans vvail and vvecp in their poverty, Ijut they haven't yet united to make the funda-mental changes vvhich are ne-cessary. So capitalism drags along, sustained by a pater-nalistič "nevv deal" but losing ground in its struggle to func-tioii un ler economic principles vvhich have been outmoded by science." - 30th July Anniversary of Proletarec 13-14 In Moon Run, Pa. "VVidespread unemployment and insecurity, inadequate doles and slave labor, have caused much diseontent. How-ever, dissatisfactio-n is not, in itself, a hcalthy sign. A peevish proletariat vvhich lacks under-standing of the true causes of and necessary remedies for social ills is more likely to res-pond to the dulcet appeal of the Fascist demaigog than to unite for the purpose of vvork-ing out its own salvation. "The thing vvhich vvorkers need to knovv is that vvhat is happenmg is the logical con-sequence of the capitalist private «profit system. Pennsylvana conubined vvith hranah No. 175 JSF of Moon Kun are spon-sorirg a big Picnic and l>ance, cele-brating the 30th anniversary of Proletarec at Port>man's Grove, Moon Pa., on Saturday aml Sun lav, July l KI and 14. A cordial invitation is extended to , ali readers and syir oathizers of Proletarec. VVe are hopin? for a large attendance fr< m aH o^anization« affiliated with the JSF conferenee. Be sure to attend and he!p make th s affair a social and finaneial succe:;*. We need your cooperation.. Music for dancing will he furnish-ed by the popular Berfcant gjflfn from Li>lbon, Ohio, and you sure can dance to your hearts content to their smooth melodi? r>hythm in the open-air pavilion. If you don't dance there A WORD FOR IT More than the Greeka ever did. thp Americans always "have a word for it." This word "m1 Iblerousing," for e*a.mple. From ali the days of Critias and Catiline to the present days of Coughlin and Huey Long, vvas there ever a phrase Tke it for accuracy and v gor.—John Haynes Hohnes. The JSF Conferenee of VVestern vvill he other enbertainment for your er»joyment and plenty ot friends to gfeet you. Rememlber to arrange your dates ho there won't be any conflict an-j n»> fJPCUSf for not being in Moon Kun on July 13 and 14 to help us celebratc this gigantic affair. Elitabeth M. Ambrosick, Moon Run, Pa. THE MARTYRS SPEAK1NG To vested m:«rht that f^usrht the right And wor.e a ju<*fce's govvn, We would not give for priče to live The pride that freedom own. Our Doings Here and There Friday ni*ht, June 28 braneh No. 1 JSF will hold Us regrular meetinjf. Various committee reports will b'1 given and plans outlined for future aetivities. After the business meeting an imiportant discusslon will follou-aibout the role and changinf? tactics used by ihe Conrrmunist Party in the United States and other countries. Members are urged to \>e present. * Our Detroit Comrades of braneh 114 and the Ervjlish Se«ction have arrang-cd for a joint outing to be held Sun., June 30, at the Ui.iper Straits Lake. Comrade John Zornik, secreta-ry ur*es aM members and »ympathiz-ers that have cars t»o be at the Slovene Wortkers H-ome between the hours of 9 and 10 A. M. The proceeds of this outirig wlll be contrihuted to the United Socialist Driv«. * In Sy«an, Pa., braneh 13 JSF will celdhrate the 30th anniversary of Proletarec on Sunday, June 30. Comrade I.*uis Adamič. VVe stili have a few copies left. Order them now. The priče i.i $2.50. John Rak. The irallow« trrLm could ne\'or dim The .birth-right of our sires. And we did tend until the end Red Revolution's fires. It was in vain they forged the chain, And rase d the prison wall, For we are Mfe, eternal strife, And triumphed over aH! What! did they seek to make us meek. . . VVhen has it e\sr been done? Oh graves We've won—we've always won! Th« th <'»sand y?nrs of hlood and teari Has fa^hioned this today; And through it aH they lw>ard us call. Make Way for Man- Make Way! Ccmrade Frank Novak of Milwau- k« :». Wis., who had »een si' k f »r orne time died Tuesday, June 1K, at ih County General Ho pital. When only lfl years old, comrade Novak joined the Socialist Patty in Vienna, Aiustiia, and bad !>een aet ve in the movement tvui »j«ne«. He wa a penuonal frieml < f the late V.c.ot Adler of Vienna, and a študent of Mark« and Enjcebi. He lived in Mil-vvaukr since 1900 and was u • harter mentber and the first si*cretary of branih 37 J«F. In 1910 he help«*! or v'«ni-y.e the Socialist ^irvging'Societj' ' Naprej". At the J-SF convent on h »Id in Oleveland Ust year he ^ave x rejM»rt a*)out the ao-omplishinents made hy the Socialist movement in M !lwaukee. He was also a memlber of variou^ Slovene Fraternal Soeleltes, among them lodge 1« SNPJ and lodge 19 1P/IS. He a delegate U> many of their CNjnvimtiou*. ;— He vras ^ rewell to comrade Novak. The Chicatfoans present wi re comrade ('has. Pogorelec, *ecretary of the Yugoslav Socialist Federation, Frank Zaitz, editor of Proletarec, and M rs. Angela Zaitz. VVorkers vvho efeate ali of bondsi lands and dwellings. he vvealth ar. 1 barely receive i livin^r vva^e for it, in the arge majority op pose or Jo not understand vvhat is mcant by public ovvnership. To take he industries away from t'he private ovvners and run them i*or their ovvn interests vvould, be vvrong according to their opinion. This vvoul 1 be steal-ing. They are taught to think that' way b.v capitalist propaganda, In reality the vvealth is taken by the exploiters from the producers, i. e., lrom the vvorkers an J farme ra. The Milvvaukee l^eader points out this truth in the follovving article: "In so far as vvealth is not furnished by nature, it is creat-ed by labor of hand and brain. "If labor does not create it, vvhat doej? Strain your imagi-nation as you like, and you cannot conceive of any other way in vvhich it may be created. "Yct the capitalists, vvho, as sueh, do not vvork. get most of it. This is evident from the fact that they are rich, vvhile the masses of the people are poor. "A fevv of capitalists earn a small portion of their incomea by doing useful vvork. In so far as they do this, they are not capitalists but are vvorkers. , "The bulk of the inCome* of ^B^P w . t h«* capitalists, however, is un- The Forgotten Man is the guy we i , ..__...__ forgot to pay for making the thin*s| ^med bV It COm« from we're trying to se II him. their ovvnership of stocks and IDENTIFIED AN UNJUST ATTITUDE The Negro problem in America i.* stili as unsolved as ever. Our so-cal-led "100 per cent patriots" have very little use for tbo colored inhatbitants of this country. To th*Mii they are as unwek'ome as the white foreigners, only more ?o. In th« June Current Wlstory, W. E. B. IVu Bois wr te* quite bitterly a»bout. the indifferent ar\»J m >re or lesS h^siffc attitude thatj mbif Ar their definite future if it involv»s free, self-assertive modern manhood. This does not mean ali Americans. A saving few are worried about tbe Negro problem; a stili larger group are not ill-dijposed, but they fear prevailiag putblic opinion. The great ms^ of Americans are, h >wev-?r, •merely representatives of average hunianity. They muddle along with their ovvn affairs and ycarc ly can be expected to take seriously the affai-rs of strangers or people whom they partly fear and partly de.spise. "For many years it was the theory of most Negro leaders that t'his atti-tutle was the insensibility of :gno-rance and inexperience, that white America did not know of or realkzc-the continuing plvght of the Negro. Aocordingly, for the last two de«cades, we have striven by l>ook and j>eriodi-eal, by speech and appeal, by variom dramat.c methods of agitation, to put the essential facts before the Američan people. Today there can be no doubt that Americans know the facts; and yet they remain for the most part indifferent and unmoved." The Canton Meeting-Zarja's Outing Sunday The Ohio Socialists have again seored vvhen they arranged the Deb'a Anti-War Pilgrimage held in Canton, Ohio, Sunday, June lfith at N misella Park where Eugene V. Debs 17 year< ago gave his famous anti-vvar «p*>ech for which he wa.s sentenced to the fe-deral penitentiary. Comrade John Sommerlatte vvas chairman of the program. Many prominent npeakers vvere present. One of the srpeakers vvas Josei>h M. Caldvvell, ex-Federal convict and a celi mate of IH-hs'. Zarja, the singing society of braneh 27 and the English Section attended in full nu-mbers. Zarja rendered a fevv selections fitting the oceasion. Con-cluding the program, moving pietures wore shovvn on the "life of Debs". VVe ali returned to Cleveland tired, but more ass-ured that Capitalism i* dead aml .Socialis/m is inevitable. Ali friends and members of Zarja are invited to attend their annuul outing 5>unday, June 30. The arrange-ments conrnvttee i« busy preparing to ac^oimmodate every^one that comes. This time the outing vvill be held on Tancek's Farm. The direetion to th'» farm is as follovvs: drive along Ejclid Ave., and take route 20 through Wil-loug'ilby, to Eri« S-treet and then go temards the lake till you reach Ixist Nation Rd., drive past the Aviation Field, turn to the rght and drive along the gravel road until you reach the second road -vvhich leads to the pienkr grounds. VVatch for the aigns along the way. Ro«« Sumrad«, Cleveland, O. and their manipulations and epeculatfons. "Hy these means they fileh most of the earnings of the u e-ful vvorkers away from them and are enable 1 to dravv bil-liom of dividemls, interest, rent and profit, not one penny of vVhich is earned by fhem. It is surplus value, lcgally stolen from the useful vvorkers of hand an 1 brain. "Does that expression Me gally stolen' sound like a con-tradietion of terms? "It is not. Stealirv^ consists* of taking aomething that be-longs to someone else. Of course, in the sense in vvhich the term is commonly used, it means taking somethinig sur-reptitiously and in violation ol lavv. Hut thi? essence of the erime is taking something that belongs to someone else. "Their multiform ovvnership of the means of life enables the rapitalista to take of the earnings that belong to the vvorkers. The lavv at present makes this legal. Hut it is ee*entially stealing ju.st the same, because lhey thercby get wealth vvhich does not belong to them and vvhich is badly needed by those to vvhom it does belong. "You cannot blame individ-uali for toing tiii^, so long M the aystem and tlo- lavv en-courage it. MoU of them do not even have a suspicion that it is legal stealimg or that it is mo-rally vvrong, for they have been brought up to consider it the natural and proper thing tO do. "The way to stop this legal stealing is by changing the law. Do not leave the industries in the hands of the capitalists but rnake them collective. Then legal stealing vvill no longer be possible." i | B|i lllllllliiii........... IIIIIIIIHI Al ntfi*^iaa..... RCHLIGHT j P..... Donald | i Lotrich j lllllh........ulllUj The pen of our Comrad • Frank Novak of Milvvaukee has been stilled by his sudden death and the Yugo-slav Soc. Federation, the Sociaiiat Party an.tand the paths vvhich our comrade has had to trod. With his vvritings comrade Novak has become knovvn thruout our land vvherever progressive Yugo-slavs I ve. He drevv conclusions from the daily happenings an:l <*ought to have the great uninformed mas.c aivvaken to their possrbilities and tc their great potential povver vvhich lie? dormant. He tried to a^aken that sleeping povver. His vvhole thought vva^ to bring about a better, haippier and, certainly, more a-bundant life for the vvorkingelass. But novv he vvill write no more. His pen vvill long to be taken up into his fingers and hir many follovvers vvill search the col-umns of Proletarec and Prnsvcta in vain. We are saddened at his depar ture. Our class conscious vorkers wiH miss him terrjt>ly. VVe mourn hif loss. * In Europe, Asia and America the vvhole capitalist system and its lack eys including the various forms of tfovernments are in sueh a terrible predicament that a disastrous catas trophe novv seems inevitable. The numerous governing officials cling on only l>ecause they can't help them selves and vvhen the hopelessly in-flated balloon bursts, the impact of the exiplosion vvill erash them from their seat«. The only horrid thing aibout sueh a vision is that the common vvorkers vvill pay with tbeir lifoa, a dear priče, for the whole confusion. The other objeetion to alk)vv!ng sueh a* erash is that the progress of hu-manity vvill be turned back in the »Jestruction. VVere it not for that we'd even help the scoundrels at the top into their tvvvn doom. For a short vvhile it seemed as if the Continental Congress of Farmerp and VVorkers vvas to be called for another session. So>mehuw, intereat if it vvas l&cking and the result was that the continuation continue didn't s«« fit to call it together. Novv they are asking the various organization« td express themselves on the advioabi* lity of holding sueh a gathering. Th« nrocedure is entirely out of plače. It :s natural to feel the sentiment« of the organizations interested but it should not be left to them to decid« vvhether a congreas should be held. * Is the time ripe for Americans t» form a labor party? That vvould probably l>e thp most important ques-tion before the session* of the Continental Congresa. If the Socialist« are ready to go into sueh a movement by ali means caM a congress. Hovvever, if the attitude of the party on this question is not clear than we need no congrcss. To revive something, vvhich has lain dormant for tvvo years, on the same basis vvhick caused it to go to sleeip means to vvaste our good time im.prol tu tional, in vvhich ca.se they vvould save tho^r hides from the disgruntled voter« vvho vvant something done. Any govemment or institution th»t vvill not tolerat« free criticism i« » self-confessed bankru^pt. Croak Of The Vultures By Edivin Markham We are circling, glad of the battle, we joy in the amall of the imoke; Fight on in the heil of the trenehea, we publiah your name« with a croak! Ye vvill lie in dim heapa vvhen the sunaet blowt eold on th« reddening aand, Yet fight, for the dead vvill have wages—a death clutch of duat in the hand. Ye have given ua banquet, O kingt, and stili do we clamor for more; Vaat, vaat ia our hunger, as vast as the ftea-hunger gnawinf the shore. O king«, ye have catered for vulturea—have choaen to fe*d ua foraooth. The joy of the world and her glory, the hope of the world and her youth, O kings, ye are diligent lackeya; vve laurel your names with our praiae, For ye are the staff of our comfort, for ye are the strength of our days. Then apur on the hoat in the trenehea to give up the skjr at a stroke, We teli ali the winda of their glory—we publish their farne vvith a croak!