1875. 141 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XX. — Tzdan in razposlan dne 21. aprila 1875. Postava od 3. aprila 1875, o tem, kaj storiti, da se trtna uš (Phillozera vastatrix) ne razširi. 8 privolitvijo oboh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• 1. Zn .^°sestniki vinogradov imajo dolžnost, ko zapazijo kako znamenje, ki po ri1" skušnjah kažejo na to, da se je v njih trtnih zasadib vgnezdila trtna uš, oblr>rece.j naznaniti županu. Zupan bode brž poročil političnemu okrajnemu jçj 'l8tvu, da je prejel to naznanilo, in ko bi po drugem potu zvedel za znamenja, ^odevajo, da se je v vinograde na občinskih tleh ležeče zanesla trtna uš, 1 učenemu oblastvu le to precej vedeti dal. Ob enem naj župan za ta čas, 8e • er °d političnega okrajnega oblastva ne dobode ukaza, okliče prepoved, da ta !t\Za<^edb vinogradov ne sme izvažati ali odnošati nič vinskih trt, potem rastlin, ^ Ig) ih delov in drugih reči, ki so znane, da se po njih raznaša ta mrčes §• 2. z\y, r^adar politično okrajno oblastvo po takšnem naznanilu ali kako drugače >n t! < a 8e Je v vinogradih zasledila trtna uš, naj ukaže tiste vinograde preiskati t^ročl zvedenim možem (§. 14), ki bodo pod vodstvom gosposke delali. §•3. grgi.^ko pozvedovanje, napravljeno po oblastvu pokaže, da v preiskovanih vino-u^l, to naj politično oblastvo prekliče izvozno prepoved (§. 1), dUu 0 Je bil župan začasno izdal. “•«k. ) M §• 4. Ako se pa kje trtna uš za gotovo najde, tedaj naj se po oblastvu napravljen0 raziskovanje z ozirom na mnenje zvedenih mož raztegne tudi na sosedne vinograde, ter je ob enem naročiti posestnikom takih vinogradov, ki so dalje v stran ter se je manj bati, da bi se uš vanje zanesla, da naj sami svoje vinograde pregje' dajo ter to, kar se jim pri tem pokaže, ali naravnost ali po županu naznauij0 političnemu okrajnemu oblastvu. Le-to oblastvo bode izvozno prepoved, če jo je župan začasno oklical (§. 1), potrdilo, oziroma, če še ni oklicana, samo oklicalo i11 raztegnilo tudi na tiste sosedne vinograde, za katere po mnenji zvedencev sicer še ni gotovo, da imajo trtno uš, ki so pa vendar sumni na to stran, ali ki jim pretl bližnja nevarnost od tega mrčesa. Ta prepoved naj se po vinskih krajih tistega in po okolnostih tudi sosednih okrajev razglasi, kakor je v katerem kraji navada, in poleg tega tudi po dezfil' nem časniku. §• 5. Druge kake naredbo, kako bi se nalezba ubranila in sosedni vinogradi ohra' nili, sme okrajno oblastvo tedaj zaukazati, kadar po mnenji zvedenih mož dotiki11 troški. kolikor je moči naprej reči, ne bodo presegali dobička, ki se ga je P verjetnosti nadjati od njih. ; Pod tem uvetom (pogojem) sme okrajno oblastvo, ako bode treba, v obrani0 razsežnejših vinogradov ukazati celo tudi kaj tacega, s čimer bi se vinogradi P dotičnih tleh in v najbližji okolici poškodovali ali pokončali; tudi sme zapov dati, da se taka zemljišča na neki določeni čas vinstvu odtegnejo in drugače oba Iu.)ej°- . . ,9 Zvršitev posameznih naredeb lahko se izroči posestnikom samim ah P županu, tako da politično okrajno oblastvo na-njo pazi, ali jih pa to oblastvo l]t ravnost samo zvršiti dd. §• 6. Tisto škodo, ki izvira iz prepovedi, da se namreč vinske trte, rastline, raS linski deli in druga znana nosila tega mrčesa ne smejo odnašati, po tem sk° j ki jo ima zemljiški posestnik odtod, da mora vsled naročila po §§. 4 in 0 gosposke prejetega svoje vinograde sam preiskati, mora zemljiški posestnik 8 trpeti. .j! Za tisto škodo pa in za troške, ki so v zvezi z zvršitvijo naredeb, uka®*’ na podlogi §. 5, pristoji odškodba posestniku zemljišča, na katerem se zvrS>’ take naredbe. ^ Daje mu se ta odškodba po določilih §§. 7 in 8 iz prispevkov (doneskov)’ jih vsi posestniki v tisti deželi ležečih vinogradov plačujejo. Pravica do te odškodbe se izgubi, kadar je posestniku moči izkazati, ( ‘ '■ on sam kriv, da mu se je trtna uš zanesla ali razplodila, ali če tega, kar ,n' j bilo oblastvo na podlogi §. 5 ukazalo, ni storil ter se ne more opravičiti, 0a ni storil. §. 7. led0 Kadar politično okrajno oblastvo po mnenji zvedenih mož najde, da n*18 j(11 pravico do odškodbe naj po dveh zapriseženih eonivcih dfl na same"1 111 „ vpričo župana in škodo trpečega posestnika ustanoviti, koliko je to škod6 številki (cifri). ° Ofhl e^e\nemu °dboru dotične dežele je dati na znanje, da je določena razprava nik S ? • ^Gr ma Se Pr^di'žava pravica, da se v obrambo pravic tistih vinograd- a|| j niorali kaj prispevka plačati (§§. 6 in 8), te razprave vdeleži po enem pj^iti^0^^^0l°^raJnoi °blastvo naj spise o razpravi zastran odškodbe položi pred -no deželno poglavarstvo. §• 8. (Jgv ,^.a škodo po §. 7 najdeno naj politično deželno poglavarstvo, dovprašavši Va^e ni °dbor, vsakemu zemljiškemu posestniku prisodi odškodbo, ako poškodo-Cu ne brani v §. 6 omenjeni zadržek. kje, ^ris°jena odškodba razdeljuje se na vse posestnike vinogradov v tisti deželi, Je škoda zgodila, in sicer takö, da se najde cesarski zemljiški davek od Ha t710gradov, baterije v zadnjem letu pripisan, brez vsega priklada, in da se Ofi„j1 ,° najdeno skupno vsoto davka po vsakem pol letu razvrže (porazdeli) po 8t°tkih prisojena odškodba. Vseh konec je imela odškodbena razprava in porazdelba, to je po °kra' dotične dežele, kjer se pečajo z vinstvom, razglasiti po političnih Jni l oblastvih a deželnemu odboru naj to priobči deželno poglavarstvo. d°]v . razglasu na občine naj se ob enem dd na znanje, da vsem tistim, ki so .j prispevka plačati, pristoji pravica utečaja (rekursa). po to a UtGČaJ lllora se vP°l°žiti pri političnem okrajnem oblastvu v 14 dnevih k<> se je ta razglas v občini oznanil. Tudi deželnemu odboru pristoji prj £*** ter je utcčaj tudi v 14 dnevih po prejetem priobčllu vpoložiti ■Minister poljodelstva razsoja utečaj. tedaj 80 vP°l°žil nikak utečaj ali če se je utečaj pravokrepno razsodil, kroj, ,lr^ deželno poglavarstvo naroči političnim okrajnem oblastvom, pravo-dav^f10 1 azvrzene odškodninske prispevke (doneske) potirjati s prvim zemljiškim poj"1 vr°d> ki ga bode plačati. Deželno poglavarstvo napravi po tem, da so Jano odŠkodne vsote poizplačajo tistim, ki so škodo imeli. §. 9. ^kodp. Ra^emU’ kdor meni, da mu po deželnem poglavarstvu ustanovljena od-Ptoti • 1I-1 razvrz8a ali porazdelitev (§. 8) pravice krati, na voljo je, začeti pravdo Žl]a lsdln, ki so vsled tega na boljem; toda takšna sodna pravda ne ovira zvr-P°htične razsodbe. §. 10. Po d,^kepg g r Lasser s. r. Chliimeeky s. r. Pretiš s. r.