340 Naši dopisi. V V Gorici 9. okt. — Ce pojde pri cas tako naprej, treba bo napraviti v domačih časnikih in v dopisih od tod poseben predal, kakoršnega je imel pod prejšnjim vredništvom Dunajski „Volksfreund" — predal namreč „zur Sittengeschichte" („von Wien*^ — je rekel on; mi bi morali reči ;,von Gorz Stadt u. Land"). Tožil sem že pred meseci, da se dandanašnji pri nas več hudodelstev primeri v enem tednu, ko nekdaj v desetletjih. Zalibog, da mi najnovejši dogodki resnič- nost teh besedi potrjujejo. V Solkanu, v Grgarju ^ Dornbergu (in še kje?) so se pretekle dni godili napadi z noži, oziroma s kolcem. V prvih 2 vasćh (v okolici mestni) je fant — ponočnjak ponočnjaka zabodii y Dornbergu pa (o. 2^1^ u. od tod) je brat brata v postelji skoraj ubil. In to je že v drugo v malo mesecih, d^ so se Dornberčanje nad sorodniki pregrešili. Meseca julija je v Trstu Dornberžan S. sestro skoraj do snorti pobil ter bil ni davno v ječo obsojen. Zdaj pa je brat (C.) na domu — iz Trsta prišedšega brata zarad ded-šine s kolcem malo da ne umoril. Da bi smel jez en. malo modrovati in nasledkom iskati vzrokov, rekel bi: Kdor z jezikom ali peresom vćro in spoštovanje do du. hovščine spodkopava, včri in duhovščini upliv kali in . slabi — on je kolikor toliko odgovoren za reči, ki se pri nas gode. Za modernih omikancev „filozofično (!!) moralo'' (oder was?) se ljudstvo ne more zmeniti; kar je ,,omikancem'* humannost, naturna modrost, liberalizem, to se zavrže pri neomikancih v surovost in i razuzdanost, iz katere izvirajo tepežnje in umori. --Drug vzrok pa ima, kar se je v nedeljo v Gradišči v jetnišnici zgodilo. Dogodek je grozovit in je ondašnje mesto in vso deželo pretresel. V sobi št. 19 je bil s^ sedmimi druzimi jetniki zaprt tudi Neapolitanec Soffia, v katerem je zedinjena bila vsa peklenska zloba. Bil je ta nesrečnež že pred letom 1866 k smrti obsojen, pa pomiloščen na dosmrtni zapor. V jetnišnici se je obnašal tako, da ni ga disciplinarnega prestopka, katerega bi on ne bil kriv. Dne 3. t. m. popoldne, ob tisti uri, ko spravljajo kaznjence v njih sobe, ostal je trmoglavi in vporni S. v postelji, ko so šli njegovi tovariši po vode za po noči. Čuvajski nadzornik Prohazka z 2 čuvajema pregleduje po zapovedi vse prostore tistega koridora, kjer je bila soba 19., ter vpraša Soffia-o, zakaj ni šel tudi on z druzimi po vodo. Tu skoči S. a 3 dvema nožema — v vsaki roki enega držeč — s postelje in plane na Probazko. Izprva ga le hudo rani, da pade; ko pa P. pomoči prosi, začne ga na tleh neusmiljeno zbadati; 14 zbodljejev menda so pozneje na truplu našli. Una dva čuvaja sta — neoborožena — groze strmela; ali, ko zasliši čuvaj B. iz ust grozovite-zevih besede: „Zdaj je prišla vrsta na-te*', zgrabi za metlo ondi blizo in mahne morilca z ročajem močno po glavi, da ga je omamil. Toda čez nekaj trenutkov se S. spet zave in teče za bežečima čuvajema, katerih enega nevarno v rebra zahode, druzega pa na roki rani. V tem sta bila ranjenca železno zagrajo konec koridora že prestopila in so jima hiteli od zunaj drugi čuvaji naproti. Ko jih S. zagleda, vrne se proti svoji sobi, zdajci pa zbada samega sebe z obema nožema v prsi in se zgrudi mrtev poleg Prohazke! — Pogreb ubozega Prohazke v torek zvečer je bil veličasten ; morilca so — vkljub „humannim" novim postavam — pokopali po noči zunaj pokopališča. — V pojasnilo strašnega prizora na hodniku Gradiščanske kaz-novalnice bodi dodano še to, da, kedar gredć čuvaji notranje prostore preiskovat, zaprejo vsakrat kori-dorno železno zagrajo za seboj; zato jim ni bilo mogoče tako hitro morilcu uiti. Toliko sem posnel iz ustnih sporočil in časnikov. — Kaj uči popisana tragedija? od kod je imel morilec noža? — Na ti vprašanji naj odgovore naši humanni postavodajci. — Se eno te baze, potlej pa bo za ta teden zadosti. V Deski ah (pr* Kanalu) je nek B. B. samega sebe z dvocevko ustrelil; pa ne umoril. Menijo, da ni bil pri čisti pameti. -^ Naša kupčijsko-obrtnijska zbornica je poklonila , gosp. baronu Hekt. Rit ter ju častno adreso v spO' 1 min njegovega 251etnega kupčijskege delovanja. ^ I Zaseženo. m Iz Molnika 7. okt. (Javno zahvalo) izrekam c. kr. »krajnemu glavarju Kanmiškemu gosp. K lančić u za Knjižice, ki jih je po našem gosp. župniku Šustu v dar lubogim učencem tukajšnje zasobne šole poslal, v imenu »bdarovanih otrok. Ob enem moram objaviti tudi še to, Ba je blagi gospod se pri svojem dvakratnem obisku Be šole vselej ubogih otrok milostno spomnil in jih z KleDarnim darom razveselil. Hvala mu za to! ¦ Fr. Saj o vic. m Iz Ljubljane. (Iz odborove seje družbe kmetijske 10. mne t, m.) Centralni odbor je odobril poročilo odseka Va vinorejo, s katerim družba kmetijska odgovarja na Ivprasanje c. k. deželne vlade: da ne bi bila za varstvo Kranjske vinoreje brez koristi postava, po kateri se ¦naajo umetno napravljena in ponarejena vina pupcem zaznamovati, da ved6, kakosno blago ku-fcijo. — Poročilo predstojnika podružnice Bistriške gosp. Pupnika Mesarja, v katerem na drobno popisuje gospodarstvo na planiaah Kamniških, Nanoških in Sneper-P^ih, ki jih je letos po naročilu družbe kmetijske s podučevanjem obhodil, je odbor na znanje vzel ter pkleuil: a) naj se gosp. Mesarju topla zahvala izreče iza njegovo neutrudljivo delovanje v povzdigo planin-Ifikega gospodarstva in osnovo sirarskih družeb, b) po-P^stnikom zemljišč na Kamniški planini gospodom H. i^/onawetvogelnu, Jož. Prelesniku in V. Suš-P^ku pohvala naznani za njihovo iskrenost, ki jo ka-P®Jo za ustanovitev sirarske družbe na planini Kam- niški, c) vredništvo ,,Novic" pa naprosi, da gosp. Mesarjevo poročilo natisne v svojem listu, da tudi naša dežela o umnem planinskem gospodarstvu ne zaostaja za druzimi, ki lepe dobičke vlečejo iz svojih planin. — Gosp. M. Scheyer-u, nadgozdarju v Ratečah, se zahvala izreče, da je Kranjsko deželo namestoval v gozdarskem shodu na Dunaji. — Od knjigarja E. Uimara iz Stuttgarta družbi poslane kmetijske knjižice vzlasti ,,des Landmannes Winterabende" (kmeta zimski večeri) bode odbor pregledal, in če jih najde, kakor podoba kaže, dobre, jih bode priporočil za nakup in tudi prestavo v jezik domači. — Za prihodnji občni zbor družbe kmetijske je bil 24. dan novembra odločea in pri tej priliki želja izrečena, naj udje družbe kmetijske, če imajo kaj koristnega povedati v zboru ali kaj zanimivega na ogled razstaviti, to pismeno odboru naznanijo do konca tega meseca. — Konečno je odbor, ker popred ni seje imel, sklenil, prečastitemu g. Grabrijanu, ki je 34 let ud naše kmetijske družbe, čestitati o SOletnici njegovega duhovnega pastirstva. ^ V družbo kmetijsko so bili za ude na novo sprejeti gospodje: Anton Burja iz Prečice, Jan. Ca dež iz Poljan pri Loki, Andrej Kamnikar iz Podkamna, Štefan Lemut iz Zaboršta, Jernej Ramovš iz Poljan pri Loki, Janez Res man iz Radoljice. m — {Darovi za kristjanske ubežnike iz Bosne in Er-cegovine na Avstrijsko zemljo): Iz B e 1 e c e r k v e: gosp, Jakob Gruden, župnik 2 gold., Katarina Andrlič, po-sestnica 1 gld., Neža Krašovec, gospodinja 30 kr., Janez Ljubi, vincar 1 gld., Janez Bobič, vincar 30 kr., gosp« Janez Gantar, učitelj 1 gold., Anton Bevec, kramar 50 kr., Janez Zalokar, kmet 10 kr. — Iz Šmarje te: gosp. Janez Volčič, župnik 2 gold., Janez Zorko, kmet 1 gold. — IzBanjaloke: gosp. Jakob Carl iz Ba-njaloke 1 gld., gosp. Jože Žagar iz Aibla 1 gld., gosp. J. K. iz Banjaloke 1 gold., gosp. D. B. iz Banjaloke 1 gold. — Iz Bučke: Gašp. Gašperlin 2 gold., Andr. Simenec 1 gold., Fr. Fabjančič 1 gold., Jož. Pungarčič 20 kr.. Mat. Jaklič 50 kr., Marija Lekse 50 kr., Ana Žumer 10 kr., Jera Selak 30 kr., Neža Pirman 30 kr., Jožef Selak 60 kr. Dr. Mazzura , predsednik podpiralnega društva v Zagrebu, je s toplo zahvalo potrdil prejem od vredni-štva „Novic" mu poslanih 154 gold. 30 kr. — Katoliško društvo je pod načelstvom gospođa prosta dr. Jarca že začelo priprave delati za zimsko obleko ubozih šolskih otrćk in včeraj so milostljive gospć že lotile se milodarne naprave. — Kakošen trn v peti je bira duhovnov današnjim liberalcem, priča dogodba, ki smo jo ravnokar izvedeli iz Hudega na Dolenskem, kjer si je ondotni župan Hanff pridrznil kot „staat8anwaltlicher Func-tionar*' od kaplana Zatiškega po prostovoljni biri dobljeno pros6 konfiscirati in v Zatiško sodnijo prepeljati! Tako turško postopanje župana, ki Ijudćm že sam pa sebi ni priljubljen, dela po vsi okolici tako grozno nevoljo, da hudo razžaljeni kaplan mora zadostenje iskati na postavni poti. — (Poslano,) Podpisani odbor se gosp. Andreju Vel i kaj nu za brezsebično in požrtvovalno delovanje pri kegljanji na dobitke v korist dramatičnemu društvu^ kakor tudi za okoliščinam primerni, po njem izročeni čisti ostanek v novcih najtoplejše zahvaljuje. Odbor dramatičnega društva. — (Poslano,) Vsem svojim prijateljem in znancem, koleginjam in kolegom iz „dramatičnega društva'', bratom „Sokolom'^, pri katerih mi zarad kratkega odpusta m bilo moč osebno posloviti se, dalje vsem podpornikom in prijateljem slovenskega gledišča, posebno pa 341 Trli naši mladini, katera mi je opetovane drage mi dokaze IjubezDJivega čislanja poklonila, kličem, odhajajoč v sosednji nam Zagreb, prisrčno: Z Bogom! Na zdravje! Živili! V Ljubljani 10. okt. 1875. Josip Nolli. — V Postojni bode, kakor so „Novice*' že v 39. listu oznanile, družba kmetijska prihodnji ponedeljek, to je, na sv. Lukeža dan, po očitni dražbi prodajala eez 30 goved Muriškega (Murz-thaler) plemena, ki jih je odbornik gosp. Seunig ravnokar na l^tajarskem kupil. Pogoji so v ime novaneni listu razglašeni. Notranjei, na noge za napredek živinoreje! — {Pohirki iz časnikov.) Zagrebški „Obzor" radosten sluša Goriške priprave za „spravo** slovenskih strank, al boji se, da bi „Narodova** pripravnost mlado-slovencev slogo sklepati pod pogojem, da vsaki stranki bode gledć liberalizma slobodno držati se svojega stališča, ne bila klipa, na kateri se razbije sporazamek^ vsaj vidimo — kaže „Obzor** -- kakošen je ta nemški liberalizem ;4 brez podpore duhovnikov ne vemo, kako se reši vprašanje narodno na Slovenskem, kjer so žalibog mesta skozi in skozi nemška, osobito na Sta-Jarskem.** ~ Tako sodijo in prav sodijo naši bratje na jugu, kjer še ne poznajo nemške iznajdbe „starih*' in „mladih**, pa vidijo, kaj počenja nemški liberalizem. Res, zel6 kratkoviden je, kdor za grmom „liberalizma** sloge išče, pozabivši slovenskega pregovora, da „ogenj se ne gasi niti s slamo niti z oljem.** Najbolj zarad prihodnjih volitev se skuša dognati sloga — na nitki, ki se bode v tistem hipu raztrgala, kedar pridejo volitve. Rodoljubi! „na zadnja kola treba paziti**, in da z „mladimi**, katerim je nem ški liberalizem Bog, bode sprava lej;adaj mogoča, „kedar se bode kača na ledu grela". — Ce velecenjeni dopisnik iz Ljubljane v „Vaterl.** trdi, da že ranjki dr. Gosta je mislil na konferencijo zastopnikov staro- in mladoslovenske stranke, katero zdaj vnovič nasvetuje „Slovenec**, da se dožene potrebna sprava, ne moremo si kaj , da ne bi rekli, da o tem „Vaterl.** noticija ni „nicht ganz genau**; to je razvidno iz članka v 1. listu letošnjih 5,Novic** pod naslovom „pogajanje za slogo Slovencev v 2^ pismih**, kjer se vidi , da iz Stajarskega je prišel 3. oktobra 1874 prvi nasvet one konferencije, ki pa se je rešil s soglasnim pritrjenjem vsega kluba, v katerem je tudi dr. Gosta bil, tako, kakor 2. pismo kaže. 342