Organlzaclja naše prosvete Pod tem naslovoTn je bil priobčen v »Glasmiku jugoslov. profesorskega društva« referat, ki ga je imel g. Nedeljko Divac, predsednik Jugoslovanskega profesorakega drustva na profesorskem kongresu. Ta referat priobčimo v prevodu tudi v našem lisitu. Moj namen je podati v tem referatu sedanje stanje naših prosvetnih ustanov v najožjem obsefu in s tem nokazati na stopnjo njihovega razvoja in na nedo&tatke v celo^ti in pcsamezinostih, ki jih pri teh lahko opazimo, ker se mi dozdeva, da brez celotnega pregleda, pa čeprav bi bil izdelan. v najožjem obsegu, se ne more ustvariti pravilna in. zaradi tega ntti korisbna sodba o razvoju našega prosvetnega stanja. Brez takega pregled!a se ne morejo izvesti niti pravilne rcforme na polju našega prosvetnega življenja, o katerih po.rebi se je pri nas že mnogo govorilo, ampak se dozdeva, da jim nikdo še ni pokazal pravega smisla. Takoj lahko izjavim, da se ne moremo pritoževati, da se v naši javmosti ni dovolj pisalo in razpravl.jalo o prosvetnih vprašanjih, prosvetnih ustamovah in o ljudeh, ki so nositelji našega prosvetnega življenja. Ampak na žalost se pri tem gotovo nikoli ni držalo višjih in objektivnih meril, marveč se je sodilo o prosveti le v najožjem obsegu v zvezi s kakim dogodkom, ki je podrejenega značaja. V javnosti so prišle do izraza posebno kritike dela srednješolskih profesoTJev in mišljenja o tem, da smo prenasrčani z neke vrste šolami in da obstoja nevarnost po hipeirprodukciji inteligence. Mnogi nepovoljni dopisi v časopisih o učiteljstvu, so povzročali škodo šoli in učitelistvu. Ravno tako neprestano ponavljanje, da iinamo preveč šol, dasiravno le neke vrste, je dovedlo do ukrepov, ki iso povročili itežko škodo normalnemu razvoju našega prosvetnega življenja. Med te ukrepe epada tudi ukinitev številnih srednjih šol, ki je bila izvedena 1932. leta. Ne mislim, da ni potrebno pisati o >prosveti in prosvetnih ustanovah. Nasprotno, ker je to važna stran našega narodnega življenja in iker je od pravilnositi njene orgarnizacije odvisno zelo mnogo in je od tega odvisen tudi uspešen in pravilen razvoj vsega našeaa narodnega in društvenega življenja, je poitirebno pisati o njej. čim več, ampalk ne toko, idia bi utegnilo dovesti do dvoma v vrednost prosvete in prosvetnih ustanov, marveč na način, ki bo pripomogel k njihovi izpopolnitvi. Napake in nedostatke ni treba fcamolčati /niti ipri eni panogi našega društvenega in nacionalnega življenja, in zaradi tega tudi ne prosvetnega; nanje moramo pokazati le z nametrom, da se vse to izboljša. V svojem referatu se hočem doslovno držati tega načela. Da bi bilo mogoče ustrezati nalogi, ki sem si jo postavil v tem referatu, moram najprej razložiti, kaj razumem danes pod pojmom prosvete. To je toliko potrebnejše, ker obstojajo različna pojmovanja. Mnogi mislijo, iko se govori o prosveti, samo na delo, ki ga vrše osnovne, višje narodne, meščanske. srednje in srednje strokovne šole, univerze in druge visoke šole. Meni se dozdeva, da bi bil to preveč skrčen pojem o prosveti. Temu se morajo dodati tudi vse strokovne šole, katerekoli vrste in vse druge šok ali ustanove, ki se organizirajo po gotovem inačrtu. d'a bi se z njihovo pomočjo okrepila kulitiurna moč naroda, t. j. doseglo čim večje spopolnjevanje v načinu življenja in načinu piridobivanja materijalnih in duhovnih sredstev življenja in vseh kulturnih dobrin. V nedavni preteklosti, približno 100 l&t nazaj ii. morda še kaj več, še ni bilo mnogo takih prosvetnih ustanov, rve samo med našim narodom, nego niti pri ostalih narodih Evrope. In kolikor jih je tudi bilo, se niso mogli z njimi okoriščati širši sloji naroda t. j. kmetje in delavci. Sp.ošno je bila prosveta privikgij 'dkonomski in polittično višjih in močnejših društvenih slojev. Na srečo s& je to stanje do dames znatno spremenilo in se j*e prosveta zelo -razširila na vse narodne sloje, dasi še ne v zadostni in enaki meri. Prosveta se danes izvaja prvenstveno v šolah, potem šele v drugih ustanovah. Ona je postala pri vseh naprednih narodih zelo razširjena in kaže čkn dalje večjo težnjo, da objame ves narod in vse panoge narodnega življenja in delavnosti. Prosveta se lahko razdeli na splošno narodno prosveto, na strokovno in praktično. Ona je postala tako raznovrstna, kakor je tudi samo življenje raznovrs.no. Vsaka panoga življenja in dela zahteva danes spopdlnjevanje v posebnih šolah in ustanovah. Vse to pa tvori prosve.tno delo. Prosveta se ra_viia vsporedmo in v organski zvezi z napredikom znanstvamih odkritij. Visako znanstveno odlkritje, pa bodisi večje ali manjše, je okrepilo prosiveto, ker je morala sprejeti znanstvena odkritja, da jih prodela in širi iter omogoča njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. _^nanstvcne pridobitve so dobile svoj široki in pravi značaj šele tedaj, ko so postale splošna last naroda, t. j. ko je bilo omogočeno, da jih je narod spr.jel in jih izkoristil v svojem vsakdanjem življenju. A to je mogla izvesti ediiripo šola in tudi druge ustanove, ki služijo narodnemu izobraževanju. Kot je razvidno iz tega referata, kažeta razvoj prosvetnih ustanov in stopnja kulturnega razvoja posameznih narodov proporcijonalnost; narode z največjim številom splošnih in strokovnih šol in praktičnih prosvotnih usltanov prištevamo med inajnapirodnejše narode. In kar je važno, to velja v isti meri za velike in male narode! Narodi. mcd katerimi je najslabše razvit sistem prosveitnih ustanov, kažejo razne znake zaostaloisti v vseh panogah svojega življenja. Vse to bo razvidno iz doikaza, ki ga bom tu iZnesel. Po teh uvodnih mislih prehajam na stanje naših prosvetnih ustanov in na njihovo organizacijo. Stevilo teh ustanov v naši državi se je v povojnem času znatino pomnožilo. Sncd našimi pirosvetnimi ustenovami so v početnem štadiju otroški vrtci, ki jih naša državna statistika izkazuje šele od 1. 1925./26. Za tem prihajajo osnovne šole, višje narodne šole, meščanske šole, srednje in srednje s^tirokovne šole, splošne obrtne, nižje kmetijiske, šole za abnormalno deco, strdkovne in nazadn.je univerze in druge- visoke šole. Da bo mogoče opisati splošno napredovanje vseh teh šol v desetih letih našega življenja po svetovni vojni, naj navedem tri momente. Taiko število vseh iteh raznih šol je znašalo v letu 1919./20. t. jč v začetku našega uedinjenja 6525, 1. 1925./26. 10.342, a 1. 1930./31 9638 šol. Iz tega se vidi, da _e je v 1. 1930./31. število šol zmanjšalo za 704 napram stanju y 1. 1925./26. Pojasniti moram, da se to znižanje nanaša v glavmem na neko začasno vrsto prosvetnih usitanov, na nadaljevalne sole. katerih je izkazovala statistika v letu 1925./26. 1625, v letu 1930./31. niti ene. Znižanje se je sicer izvršilo tudi pri srednjih šolah od 191 (v letu 1925./26.) na 169 (v leitu 1930./31.) in pri uči.eljskih šolah od 47 (v letu 1925./26.) na 40 (v letfu 1930./31.). Zato pa je znatno povečano število drugih šol, posebno splošnih obrtnih in obrtno trgovskih in to od 376 (v letu 1925./26.) na 424 (v ktu 1930./31.) in ženskih obrtnih šol od 186 (v letu 1925./26.) na 244 (v 1. 1930./31.). Prav tako je zvišano število meščanskih šol. Iz tega številčnega pregledia se jasno vidi, da stevilo naših prosvetnih ustanov sta'lno raste. Da bi mogli pravilno ocemiti razvoj našega prosvetnega d'ela je potrebno da se zadržimo tudi na splošnem pregledu številčnega stanja obiskovalcev naših prosvetnih ustanov. Tako je bilo kta 1919./20 skupno 906.630 obiskovalccv. leta 1925./C6 913 731 a kta 1930./31. že 1,421.714 obiskovalcev. V tem zadnjem številu odipade na mo.ke 844 tisoč 543, a na ženske 577.171. Ogromen del odpade na osnovne in višje narodne šole in to 1,184.505. Nato pridejo otroški vrtci na katere odpade 32.035. na srednje šole 77.631. na meščainiske šole 21.308, na splošne obrtns in obrtno trgovslke šole 54.067, na univerze in druge visoke šole 14.693. a na vse ostale šole 59.783. Iz teqa pregleda lahko povzamemo. da bi na vsakih 100 oseb našega naroda 10 oseb Dosečalo neko šo-lo. Na isti način računano v Italiji (1930. leta), na Pruskem (1931.) in na Madžarskem (1929./30.) je na 100 oseb obiskovalo 13 oseb kako šolo. To število bi se za Italijo in Prusijo povečalo, ako bi bilc vračunane 'tudi nelke šok, za katere ni bilo mogoče dobiti podatkov. Bolgarija, naš sosed in bližnji sorodnik v kateri niso splošne gospodarske in finančne razmere nič bolje, izkazuje na 100 ose'b 13.44 oseb, ki posečajo šolo. Za Bolgarijo so vštete vse vrste prosvetnih ustanov kakor tudi pri nas. Iz _ega sumaričnega računa, ki seveda ne more biti povsem popolnoma točen, a izkazuje vendar v relativnih odnoša jih točnost, «e jasno vidi, da zaostamo v številu oseb, ki obiskujejo šole, ne samo za Prusijo in Italijo, marveč tiudi za Madžarsko in Bolgarsko. Iz te primerjave se lahko razvidi. kako stojimo napram drugim narodom. To nas dovaja do skkpa, da je celotna organizacija naše prosvete slabša, ncgo v večini drugih držav evropskega kontinenta. O tem dejstvu, ako je točno, po našem računu se izkazuje kot povsem točno, je treba pri nas razmišljati; ali ne bo imelo to težke posledice za našo uspešno gospodarsko in kulturno tekmovanje z ostalimi narodi Evrope, s katerimi smo zvezani po bližjih ali daljših odnošajih. Iz mnogih dejstev se da sklepaH, da vsi naprednejši .narodi dobivajo svojo kulturno moč od šole in prosvete. (Dalje prih.)