Glasilo »Samostojna
itrank® sa Slovanllo".
w»lnl (•trt SSu
Naročnina:
loletno ..............'•••]?!■
Inletn«..................»»»
leta«..................R n I'""
tneaaa Btevtta..............Dl« !•-
Kmet pomagal sS sam, In svofa stallila v državi uravnaj si sam I
Inserati i
maM »glasi 4* 0 petit vrst............* Din 1-59
večji iaseratl od 10 petit vrst naprej.......6 Din 2*-~
n»8«e, izjave, poslano, reklame petit vrsta . ...	h Din 3'-
Uredoiitvo in apravništvo Bata je v Ljabljaal, Kolodvorska tdiea 7. v hižl ..Ekonoma".
Razpis božičnih in novoletnih tekmovalnih nagrad naročnikom »Kmetijskega lista" za leto 1925 v skupni vrednosti 50.009 K.
Prva nagrada je 150 kg sladkorja, vredn»st...... 9000 K,
druga nagrada je 50 kg kave, vrednost ....... 8000 K,
tretja nagrada je 200 kg moke št. 0, vrednost...... 4800 K,
četrta nagrada je 100 kg riža, vrednost........ 3400 K,
peta nagrada je 100 kg soli, vrednost . .......... 1200 K.
Poleg navedenega je razpisanih še 95 krasnih nagrad, katere obstoje iz najrazličnejših predmetov, kakor: orodja, strojev, raznega volnenega in svilenega blaga za moške in ženske obleke, žepnih in «apestnih ur, veriži«, »latih uhan«v, mila posode za kuhinjo itd., itd.
Tekmovalne številke »e dobijo brezpl&ii«.
TEKMOVALNI POGOJI SO :
DO TEKME IMAJO PRAVICO vsi »Uri ia nori naročniki »Kmetijskega lista« brez izjeme, ki plačajo aaroenino ia leto 1925. v laeska 80 dinarjev do dae 20. janaarja 1925.
ONI NAROČNIKI, ki dolgujejo na naročnini za leto 1924, morajo poleg naročnina ia lete 1925. pcravaati tudi dolg, drugače se jim tekmovanje dovoliti ne more.
NOVI NAROČNIKI dobijo brezplačne letašnje številke »Kmetijskega lista«, ki bodo še Ušle od dneva prejema njihove naročnine, namenjene za leto 1925.
NAROČNINO »Kmet. lista« za leto 1925 ima povišali ed 25 na 30 Dia vslad tega, kuv nameravamo za časa volitev z dvakratna izdajo na teden.
VSAK NAROČNIK, ki bo plačal naročaina do navedenega raka, bodisi esebao ali potom poštne položniee, dobi pri upravi tekmovalna številko, katera naj paana shrani do časa žrebanja.
POVERJENIKI »Kmetijskega lista« na deieli, ki naročajo list skupno za eno ali več vasi, dobe tekmovalne številke za vse poslane »tare in nove naročnike skupaj.
VSAK POSAMEZNIK, kdor pošlje pet'«orih plačanih celoletnih naročnikov, dobi za nagrado eno tekmovalno Številka.
ŽREBANJE določenih nagrad bo v sredo, dne 28. januarja 1925 pa za ta dolečeni komisiji. Vsak imajitelj številka »a lahko žrebanja asebaa udeleži.
UPRAVNIŠTVO »KMETIJSKEGA LISTA«.
Seja izvrševalnega odbora SKS.
V nabito polni dvorani pri »Levu« se je vršila seja izvrševalnega odbora. Na seji je vladalo navdušenje in trdna
zavest, da smo na poti k zmagi.
Soglasno je bilo sklenjeno:
Izvrševalni odbor SKS za ljubljansko okrožje je sklenil na svoji seji dne 25. novembra 1925, da SKS pri bodočih volitvah za poslance v narodno skupščino ne sklepa nikakih kompromisov, ampak gre v boj za pravice podeželja in Slovenije na temelju čistega programa SKS.
Vsakega, ki hoče pomagati pravici «lo zmage, vabi k sodelovanju. Kdor bi delal proti temu sklepu, se izključi iz stranke.
Ta sklep je bil soglasen, niti eden ni glasoval proti temu sklepu; iz tega se vidi, koliko so vredna »Jutrova« poročila o Pucljevih težkočah.
Tovariš Pucelj je temeljito razložil pomen tega sklepa in v prihodnji številki bomo prinesli njegov govor.
Na dnevnem redu je bila tudi določitev nosilca liste za ljubljansko okrožje. Ko se je dala ta točka v razpravo, je zaorilo po dvorani: »Živijo Pucelj!« in ploskanje ni hotelo ponehati. Pucljeva kandidatura je bila s tem sprejeta.
Srezki kandidati se določijo po okrajih pozneje.
Sklenile so se še vse predpriprave za volitve, na kar je bila seja zaključena.
■■■■■HHBnBBnaHHBBHMnBmn^^BaaBBMa
Politične naloge kmečke stranke v naši kraljevini.
Priprave za volilni boj so v tiru in skoraj 30 političnih strank in stran-čic stopa v boj, ki obeta biti eden najhujših, kar smo jih imeli v naši državi. Po petem letu države pošiljajo ljudstvo na volišče razdvojeno, malo-
dušno, nezadovoljno, dostikrat obupano, ker vidi pred seboj samo bedo in bedo. Na volišče ne gremo z gospodarskimi gesli, ki bi kazala pot v lepšo bodočnost, temveč z najbolj žalostno argumentacijo, da gre za obstoj države, katere še graditi nismo začeli. V volilni boj se pošilja ljudstvo razcepljeno v številne stranke in strančice, ljudstvo, kateremu se ni nikdar poskušalo vzbuditi zaupanje v moč države in v dobro voljo vodnikov, kateremu se je pa iz osebnih in strankarskih ozirov vcepljalo prepričanje, da je cela država en kotel največje korupcije, da se dela v javnem življenju le za to, da se pride do korit, iz katerih žre vsak, ki nosi veliko odgovornost pri vodstvu države. To je danes pozitiven rezultat petletnega obstoja države in državne vzgoje ljudstva, ki je pretrpelo stoletja v robstvu ter poslušalo pripovedke o kralju Matjažu, ki ga naj popelje v svobodo in boljšo bodočnost in pri tem hrepenelo po trenutku, ko bo za-moglo odločati samo o svoji usodi. To so posledice nepoštenega, do skrajnosti korumpiranega političnega boja, ki vse uničuje in ubija, ne stvarja nič pozitivnega, temveč ruši še to, kar je dobrega. Kako dolgo še naj ljudstvo to gleda in mirno trpi? Ali naj bo res obsojeno k smrti radi nezmožne politike? Zdrava naravna poštenost nagega ljudstva in njegova trdna volja po zboljšanju razmer morajo privesti do korenite spremembe sedaj vladajočih razmer, kar nam še daje upanje v boljšo bodočnost.
Je-li v tem boju potrebna kmečka stranka? Naša SKS kakor tudi Savez zemljoradnika je rodila potrebo samopomoči našega kmeta.
V Srbiji je našel kmet, ki se je vračal z zmago ovenčan domov, uničene domove, polja, rodbine. Mesto hitre pomoči, katero je pričakoval od svoje države, kateri je žrtvoval vse, kar je imel, je našel neverjetne politične boj©, v katerih se je narodno premoženje izrabljalo na najogabnejši način. Njegovih zastopnikov ni bilo, nihče ga ni poznal in moral je seči po
samopomoči. V Bosni in Dalmaciji je doživel do tedaj skoro v robstvu ti-čeči kmet, ki je bil brez zemlje in odvisen od raznih begov, največje razočaranje ter ni dosegel tega, po čemer je hrepenel. Agrarna reforma je bila izrazrabljena v politične svrhe in veliko geslo: »Zemlja pripada onemu, ki jo obdeluje« je bilo blamirano in-kmet ni veroval vanj. Hrvaški kmet, ki je bil do tedaj prepuščen sam sebi, v političnem in gospodarskem oziru zanemarjen od hrvaške inteligence in prepuščen v izsesavanje čifutov, je zabredel v drugi ekstrem v upanju, da doseže s tem popolno svobodo, zašel je v stanje nekake tolstojevske blaženosti, v katerem ne bi ovirala nobena moč naše organizacije v jedru dobrega miroljubnega in človeško čutečega kmeta in v katerem ga ne bodo pritiskala vojaška in davčna bremena. Ker je uresničenje tega anarhističnega ideala zadelo ob idejo državnega rdčte, ki so ga proglašali drugi faktorji, predvsem Srbi, se je začel med tema dvema faktorjema boj, ki traja še danes, žalibože so se te ideje polastili ljudje, ki v moralnem oziru niso ravno najvišji, meščanski krogi in inteligenca so pa te razmere izrabili v boj za notranje vodstvo. Svoje neizpolnjene zahteve so združili z zahtevami socialno in politično nezadovoljnih kmetov in pri tem je zmagala ideologija duševno zrelejšega stanu. Glavna ideja je ostala sepa-ratistička, ideja samostojnega hrvatskega kraljestva, ovenčana s sanjami hrvatskega kmeta o idiličnem, miroljubnem in nevtralnem položaju. Kmet je ostal tako zopet slepo orodje meščanskih krogov, ki se igrajo z njegovo usodo.
V	Sloveniji je povzročilo samostojno kmečko gibanje zavest, da zamore odločati o usodi kmečkega stanu le oni, ki pozna njegove težnje. Izšlo je to gibanje iz vrst kmeta samega in ga vodi k popolni zmagi.
Iz vseh teh potreb po samopomoči so nastale posebne organizacije kmetov, ki so imele v začetku bolj gospodarski pomen, potem so pa dobile politični značaj ter se pretvorile v močno kmečko politično gibanje, ki je danes združeno v Savezu zemljoradnikov ter obsega celo državo. Vzlic temu pa, da je to kmečko gibanje zavzelo politični značaj, je vendar ostalo v celoti stanovsko, ki posveča največ pozornosti gospodarskim in so-čijalnim vprašanjem.
V	političnem oziru zastopa Savez zemljoradnikov kot napredna stranka predvsem idejo narodnega edinstva in popolno enakost vseh jugoslovanskih plemen. S tem je stranka prišla v na-sprotstva z raznimi separatističnimi stremljenji, ki so bodisi odkrito priznavala svoj separatistični program, bodisi so se skrivale pod idejo edinstva, pa so pri tem izrabljale svoje uspehe za uvel javi jen je velesrbstva.
Kako separatistično gibanje služi meščanskim krogom in raznim političnim avanturistom v njihove osebne svrhe, smo že pokazali pri gibanju hrvaškega kmeta. Mi tem idejam ne moremo slediti, ker nas veže ideja kmečke solidarnosti, ki ne pozna umetno stvorjenih mej na podlagi popolnoma napačnih računov, s katerimi se skuša zaslepiti volilce.
Politično načelo, ki ga zastopa Savez zemljoradnikov glede reorganizacije države na zadružni podlagi, je vprašanje, ki stopa bolj v ozadje napram drugim najnujnejšim potrebam sedanje države, ki jih je treba rešiti v korist našega kmeta. So to veliki ideali bodočnosti, ki so izvedljivi v tesnem sodelovanju s svetovnimi dogodki, h kterim zamoremo prispeti po težkem trudapolnem delu. Kmečko gibanje pomeni danes boj za konsolidacijo države, za ureditev onih vpra-
šanj, ki tvorijo temelj vsakega rednega gospodarskega življenja in ki naj dovedejo s kmečkim stanom vse sta-dove do boljše bodočnosti. Kmečko gibanje ni trenuten izraz nezadovoljnosti gotovih krogov, temveč temelji v globokem prepričanju našega kmeta, ki je dolžan kot najštevilnejši stan v državi prevzeti odgovornost za vodstvo države na svoje rame ter jo voditi pošteno, kakor je njegova duša poštena. Današnje nevzdržne razmere v državi nas silijo v boj! Med kmeti ne sme biti omahljivcev, ko se odloča o njihovi usodi. Kmet ne sme slepo služiti željam in geslom ljudi, ki ga hočejo izrabljati v lastne koristi, iti mora v boj za svojo boljšo bodočnost!
Korošcev volilni govor ali: Volilna gesla se
In bi dali klerikalci za dobro volilno geslo še več, kakor so izdali za pridobitev Kmetijske družbe. Koroš-čev nedeljski govor na shodu klerikalnih zaupnikov v Ljubljani je za to našo trditev prejasen dokaz. Ve, da bi se z republiko dalo nekaj pritegniti in vendar ne ve, kam bi jo vtaknil. Zato ž njo maha po zraku, ko ne ve, kam bi jo djal. Saj jo je že nosil svoj čas v roki, toda jo je zamenjal z monarhijo. In sedaj zopet menjati? Mnogi backi iz klerikalne stranke bi to mirno prenesli, toda ne ve se, kaj bo po volitvah. Kaj pa če dobe večino stranke, ki ne operirajo z repub-likanstvom? Kako bi potem tigri zlezli v vlado? In vendar je v vladi tako luštno! Z republikanskim geslom torej ni nič, ampak za vse slučaje ga je bilo treba omeniti. Saj se ne ve, kaj še utegne priti!
O geslih: Vojake iz Macedonije in znižati davke, Koroščev govor ne ve povedati ničesar. Niti ni treba, ker — o teh geslih ljudstvo — tudi klerikalno — ve več kakor je tigrom ljubo. Če pa je vkljub temu bilo pametno o stvari molčati, o tem se bo Korošec že pomenil s svojimi »nergači«. Istotako ni niti besedice o toliko obetani avtonomiji. Pa kaj je potem še ostalo od lanskih klerikalnih obljub? Nič in prav nič, pač pa je Korošec iznašel novo geslo, kateremu je dal sledečo obliko: »Naša glavna skrb mora biti, da zmaga med Slovenci zopet slovenstvo«.
Torej zmaga slovenstva, to naj bo takratni klerikalni volilni krik.
»Ne glasuje se sedaj za stranko, ampak za Slovenstvo. Kdor je Slovenec, bo šel z nami!« Tako kliče Korošec. A naša prva misel, ko smo to čitali, je bila: Lumpje, sleparji in goljufi. Ali niste tudi lani s podobnimi klici pozivali na volitve? Ste, toda dodali ste še sto obljub. Ko pa ste prišli na vlado, niste izpolnili niti ene obljube. In vi mislite, da boste sedaj zopet osleparili Slovence? Kdo pa je prvi izdal Slovenstvo? Mar ne Vi? Imeli ste v Ljubljani Katoliško tiskarno. Ste jo po vojski mar prekrstili v Slovensko tiskarno? Kaj še, nego v Jugoslovansko tiskarno. A katoliško knjigarno niste spremenili v Slovensko, nego istotako v Jugoslovansko. V skupščini ni Slovenskega kluba, nego je Jugoslovanski. Vi ste prvi izdali slovenstvo in sedaj hočete slepariti med našim ljudstvom z volilnim geslom:1 Za slovenstvo in proti izdajstvu! Sram vas bilo, goljufi! In zelo se motite, če mislite, da vam bo še kdo nasedel. Sleparji!
V ostalem odseva iz Koroščevega govora velik strah pred volitvami. Takoj uvodoma pravi: »Poslanci SLS smo bili preteklo leto voljeni kot re-prezentanti cele Slovenije. Volili so
nas tudi mnogi pristaši drugih strank.« To se pravi z drugimi besedami: Število klerikalnih poslancev bo pri bodočih politvah oadlo.
To je povedal Korošec z gornjimi besedami in je povedal istino. 21 t^rov je Slovenija lani poslala v Beogfad, 8. februarja se bo pa število 21 obrnilo in ostane v najboljem slučaju še 12. Tako se bo opravičeno zgodilo, kajti sleparstvo, s katerim so tigri lani omamili slovenskega volilca, mora biti maščevano. To zahtevajo silni davki, ki so prišli nad slovensko ljudstvo baš v času klerikalne vlade; — isto zahtevajo premnogi mrtvi in bolni slovenski vojaki v Macecfcniji in Črni gori; in tako zahtevajo vse lumparije, ki so jih tigri vganjali, ko za ljudstvo niso storili ničesar, ppč pa so si polnili lastne žepe, razmetavali državni denar med klerikalne agitatorje in preganjali uradništva Vsaka lumparija se maščuje, klerikalna bo poplačana 8. februarja 1925. In to bo najlepša zmaga slovenstva, zmaga nad ljudskimi sleparji!
Hajduška demokratska agitacija.
(Dopis iz kamniškega okraja.)
Vsi vemo, da Žerjavovi demokratje še nikdar niso bili demokratje po duhu, ampak samo po imenu; To najlepše dokazuje tudi način, kako je Žerjav postal minister. No in nove dokaze nudi nastopajoča volilna borba. Pred vsem so se spojili z največjimi korupcijonisti v državi. Dobro se spominjamo, kako je celo »Jutro« udrihalo po radikalnih korupcijoni-stih, a sedaj so se ž njimi zvezali! Gliha vkup štriha. Žerjavovi demokratje so postali le repek radikalnih korupcijonistov in so radi tega izgubili med kmeti, obrtniki, pa tudi med premnogimi meščani vsako spoštovanje.
Ti ljudje — radikalni podrepniki — hodijo sedaj okoli naših odličnih pristašev in jim tako-le grozijo: »Demokratska stranka ima na razpolago denarja, kolikor hoče. In ako s tem ne bo dosegla ničesar, tedaj se bo pri volitvah poslužila sile, posebno proti kmetu, ki ga je treba vladati le z gor-jačo!« Tako mislijo in v našem okraju tudi govore Žerjavovci. Mi pa pravimo: Žerjavova gospoda nas kmetov ne pozna in zato se v svojih računih temeljito moti. Nikdar ne boste kmeta vladali z gorjačo, še manj pa boste kupovali naše glasove z ukradenimi milijoni. Uradnika, učitelja lahko premestite, kmeta pa ne morete! Zato si enkrat za vselej zapomnite vi, izdajalska demokratsko-radikalna gospoda, da kmetje ne bomo nikdar več podpirali vaših oderuških bank in smrdljive pocek Hijene žrjavščine. Nikdar ne boste več dosegli, da bi s kmečkimi glasovi podpirali radikalno korupcijo!
Pe-Pe-ti že§ poskušajo z nasiljem.
Policija je zaplenila predzadnjo številko »Sela«, beograjskega glasila zemljoradnikov, ker je o kraljih napisalo nekoliko ostrih, toda resničnih besed. Ker pa na sodiščih ne vladajo Pe-Pe-ti- nego zakoni, zato je sodišče v Beogradu zaplembo »Sela« razveljavilo. Policiji se v »Selu« niso dopadK sledeči odstavki v članku »Ali nas zgodovina ni ničesar naučila?«:
»Krona nosi, kakor smo rekli, za ta čin največ odgovornosti, ker je ključ situacij bil stalno v njenih ro-
Jgg> Vsak kmeteralefl kapi »KMBTKJSKI KOLBDAB« m le* 19» ! g^C
kah, Tudi je bila obveščena o razpoloženju ljudstva in se torej ne more ugovarjati, da ni imela potrebnih osnov za pravilno rešitev krize.
Znano je iz zgodovine, da kraljev in carjev ni nikdar uničeval narod-nego vedno so se uničevali sami, uničevala so jih njihova lastna ničvredna dejanja. Ravno tako je iz zgodovine znano, da kraljev in carjev, ki so izgubili ljubezen ljudstva, ni mogla obdarovati nobena sila na svetu, tudi ne vojska. Končno je iz zgodovine znano tudi sledeče: Da je bilo zelo slabo za one kralje in carje, ki so se obešali na poedine politične stranke ali klike, ker so s padom teh strank in klik tudi sami izgubili oblast ter krono ali glavo, kakor so se pač pri narodu zadolžili s svojim vladanjem.
To je zgodovinska usoda, kateri ni mogla uiti doslej ne ena kronana glava.« Naj si Pe-Pe-ti to zapomnijo!
Zahtevamo, da »o te krivice takoj	{ Iovanjem. Ta zadruga se bavi z len«
odpravijo m da m dovoli našim naj-	| kupčijo in jo izkazala v svojem m-
bolj potrebnim in najkoristnejšim dru-	' ^nn lt^n«™. štvom prosto vožnjo po železnici, ka
Hrvatski kmetje se probuj "
Zagrebški listi poročajo, da se je bivši radičevski poslanec Lovrekovič še s 23 tovariši kmečkega stanu odcepil od Radiča in ustanovil hrvatsko kmečko stranko. Lovrekovič se je takoj odpeljal v Beograd, da stopi v stike z vodstvom Saveza zemljoradnikov radi enotnega nastopa pri skupščinskih volitvah.
Ta dogodek je vzbudil v političnih krogih največjo pozornost. Nam je bilo že poprej znano, da obstojita v Radi-čevi stranki dve skupini: Ena kmečka, ki je kazala popolnoma ista stremljenja, kakor naša SKS ali pa Savez zemljoradnikov, in druga gosposka skupina, ki se jo da primerjati s našimi klerikalci ali pa radikalo-demo
dar potujejo službeno, vse njih prireditve pa se morajo oprostiti vsake takse.
Odmevi protestnega shoda.
Naš protestni shod proti neusmiljenemu odiranju podeželskega ljudstva je naravno našel odmev tudi pri političnih nasprotnikih.
Klerikalce je seveda neprijetno zadel. Saj so bili cele štiri mesece na vladi s štirimi ministri in marsikak državni krajcar so zapravili v iera času zlasti z nepotrebnim prestavljanjem ali pa penzijoniranjem uradnikov ali pa podpiranjem poiedinih agitatorjev iz državne kase. tudi niso z mezincem genili, da bi nam bili vsaj deloma olajšali to strašno breme, dasi so pred volitvami obetali ubogim volilcem vse dobrote z neba. Na sumu jih imamo, da so celo ustavljali finančnega ministra Turčina Spaho, da bi dal vsaj take olajšave za plačilo davkov, kakor jih je dal svojim volilcem v Bosni, ker so se bali, da bi bil to uspeh interpelacije tovariša Puclja. Zato se iz protestnega shoda le norca delajo. Seveda tigri so se nažrli, vsega so siti in kaj jim mar ubogi davkoplačevalci. Toda ni več
čunu letnega čistega dobička 296.000
kron.
Tej zadrugi jo minister Kulovee nakazal iz državne blagajne 90.000 kron podporo.
Sedaj razumemo, aakaj nas tek«
pritiskajo za davke. Medtem ko p« kmetih rubijo živino in zemljo m davke, bo klerikalci dajali denar, ld smo ga mi znoeiii v davkarije, kol podporo podjetju, ki je napravfi« letnega dobička 296.000 kron.
To je korupcija prvo vrste, to je državni denar za volitve. Podpore bi bili vi delili tako, da bi nam znižali krivično osebno dohodnino, proti temu pa, da dajete naš denar raznim klerikalnim korupcionistom, pa najodločneje protestiramo.
Kjer se pokaže kak slepar, ki bo prosil vaših kroglic za klerikalce, g« poženite iz hiše kot nadležni mrče*.
Od nove vlade zahtevamo, da č« j« >šloyenčev< telegraaž resničen, da takoj preskrbi vojakom dovolj hrane in obleke, staro klerikalno vlado pa takoj, zapre, če j« našo vojsko tako hudodelsko zanemarila in izpostavila k as« fante lakoti ia mrazu i!
nesel poštno položnico davčnega urada Ljubljana mesto. Tov. Černe nima v mestu Ljubljani nikakšnega podjetja in nikakšnega dohodka, kljub temu se tu od njega zahteva dohodninski davek. Sicer malenkosten znesek, toda zahteva se, dasi-
I iS ^»ft £
hove škatlje namesto krogliice samo | — fige.
j Pa tudi sedaj vladajočo gospodo je i zdramil naš protestni shod. V »Ju-j tru« od 21. nov. čitamo: »Minister dr. Žerjav je predlagal finančnemu mi-
Še o vojaški službi v Macedoniji.
>aŠ tov. S. Potočnik nam piš« b Žetal to-le žalostno pismo:
»Moj sin Ivan ja bil odličen mladenič. Pridno je delal, a tudi čital je telo mnogo. K vojakom je odrinil 23. februarja t. I. Na naboru v Rogatcu so mi vzeli že drugega sina s polnim rokom, toda vojaška komisija je obljubila prvega domov s skrajšanim rokom. Mnogo so me stali ko-leki in pota. Še v Maribor so me povabili na pregled in tam spoznali, da sem zdrav ter mi čez par dni javili, da se moja prošnja zavrača. Fant je služil v Pirotu, od tam je prišel v | Gradsko v Macedoniji, od tam v Va-| lendovo. Zbolel je in je bil trikrat
Tov. Ivan Černe iz Lesc nam je pri- i viziti" Zdravnik mu je dal dva dni ■ - • -	1 odmora, to je bilo vse. Ko ni nič več
e o
norenju davčnih oblasti.
i^iK	J L ,----.----r !	j*- picuiagai iiiimiciieiuu 1111-
krati. Spor med obema skupinama je | nistru, naj se postavi komisija, ki naj postaial vedno ostrmsi in i^ vnHil H« !	__i.________j, _ J.' v J
postajal vedno ostrejši in je vodil do izključitve poslanca Lovrekoviča iz Radičeve stranke. Prostovoljno je sedaj sledilo Lovrekoviču še 23 selja-kov.
Pri vseh pristaših kmečke misli je prednja vest vzbudila največjo radost. Upamo, da pride zaenkrat vsaj do skupnega delovanja med Savezom zemljoradnikov in novo hrvatsko kmečko stranko, a pozneje do popolnega združenja. S tem smo zopet za velik korak naprej v boju za zmago naše kmečke misli.
Minister Kulovec proti gasilnim društvom.
Vsa društva, Orli, Orjuna, Marijine družbe imajo ugodnost polovične vožnje po železnici, le gasilna društva tega privilegija nimajo. To je seveda zasluga min. Sušnika. K temu pa je odlikoval gasilce še min. Kulovec. Dosedaj so bila gasilna društva oproščena takse na tombolo, srečolove in slič-ne prireditve. Min. Kulovec je izdal naredbo, da se odslej ne smejo gasilna društva v nobenem slučaju oprostiti te takse.
Tem ministrom se bomo za njihovo podporo zahvalili 8. februarja pri volitvah.
izdela zakonski predlog za izenačenje davkov po vsej kraljevini. Dr. Stojadinovič je pristal na ta predlog.«
Nečemo, kakor klerikalci kar naprej dolžiti, da je vest protekla iz de-magoških vzrokov, nego zahtevamo, da takoj slede tudi dejanja. »Komisij« je bilo še vedno preveč, če pa hočete, da bomo v to več verjeli, nego smo v druge, naj g. finančni minister takoj obustavi vse eksekucije osebne dohodnine in poslovnega davka ter odredi, da se revidirajo.
Ali ni naravnost strašno dejstvo, da smo ubogi Slovenci, ki ne tvorimo niti desetine vsega vsega prebivalstva, a po površini zemlje niti dvanajstine, vplačali poslovnega davka, ki je za vso državo enak, k dosedanji svoti 23.8%?
Pri teh strašnih številkah se morajo vsakemu zježiti lasje na glavi in tu je treba nujne odpomoči!
Zakaj plačujemo tako visoke davke.
(Dopis.)
Na Dolenjskem v Straži obstoji neka klerikalna zadruga, ki tako izbor-no deluje v prid ljudstvu, da se celo pristaši SKS zgražajo nad njenim de-
leke? Osebno je odšel' na davčni urad in pojasnil, da mora biti pomota, ker ni v Ljubljani ničesar imel in mu tu torej ne morejo beležiti nikakšnega dohodka. Toda kaj so mu dejali? Da naj plača, saj ni velik znesek! Mi za take ljudi nimamo druge besede, kakor: Osli! Predpostavljamo namreč, da delajo iz neumnosti. Ako bi to ne bilo, tedaj bi delali le še namenoma iz hudobije, da s tem davkoplačevalce nahujskajo proti državi. A to bi bilo še hujše, nego delati napake in neumnosti.
Verujemo, da je davkarjem zrasel greben, ker-so videli štiri tigrovske ministre, ki proti norenju davkarjev niso niti mezinca ganili. Zato sedaj norijo naprej in tigri so soodgovorni za take lumparije!
Pomagajte voj komi
V »Slovencu« od četrtka čitamo kr vav telegram iz Beograda, v kako zanemarjenem in zapuščenem stanju da se nahajajo naši ubogi vojaki. Da nimajo ne perila, ne zadostne hrane, obleke in niti ležišč! Če je to res in »Slovenec« mora biti dobro informiran, saj je bila naloga njegovih štirih
mogel, so ga dali v Skoplje v bolnico. Tam je 29. oktobra umrl. Šele čez 14 dni so mi poslali brzojav o smrti. Žalost je hišo zadela tem huje, ker je bil določen za moiega naslednika. Bil je razumen in priden, zato ga do smrti ne bom pozabil. Sedaj pa vprašam: Ali je vojna, da morajo naši fantje tam doli umirati? Očividec iz Rogatca mi je povedal, da je v Skop-lju že mnogo Slovencev pokopanih in tudi sam poznam več mož, ki so tam spodaj pustili svoje življenje.
Naj klerikalci pri volitvah zopet pridejo z obljubami, bomo se tepli! Naj bi vragi okusili grenkosti, ki jih naši okušajo doli. Samo obljubljajo, ne storijo pa ničesar za ubogo ljudstvo. To se pravi goljufati, kajti dajejo obljube, katerih ne izpolnijo. Pa so imeli štiri ministre in vendar niti njihovi lastni časopisi niso nikdar
j bo. Mi dodamo le sledeče: Če hoeeš | ti, podeželsko ljudstvo, doseči zboljšanje svojih razmer, ne zaupaj ve« nijedni nekmečki stranki. Kmetje, vssemiie sami vajeti državnega veza v roke, tedaj bo poetalo za Vas bolj«, drugače pa ne! Kmet, pomagaj si »im, drugi ti ne bodo pomagali! Zat« prihodnjih volitvah oddajte svoj« kroglice 1« za kandidate Samostoja« Kmetijske Strankel
mamma^mmBmmmm^mmmamamtmt^mam ■—— mmmmm
Pa prav vsi sojednaki!
j Glavna skrb v»ak« vlade je, da aa | v^b višjih mestih prežene uradnik« j neljubega ji političnega prepričanja, j med tem ko nižje stoječim preko pred-: stojnikov skuša kratkomalo zapove-| dati, kakšnega strankarskega mišljenja jim je dovoljeno biti. Razun tega skuša vsaka vlada izvleči iz država čim največ koristi za stranko in aa razne koristnejše strankine pristaše. To igro opazujemo vsa ta leta, odkar so se v Jugoslaviji začele vlade menjavati, kakor menjavajo gizdalini klobuke in suknje: Vsak dan po trikrat! Nič novega nam to ni več.
Opazujemo pa še eno: Da se vedn« tista stranka, ki je odrinjena od državnega korita, salamensko jezi na vlado, zakaj dela toliko stroškov davkoplačevalcem s premeščanjem, penzijoniranjem in novim nameščanjem uradnikov in zakaj državni denar razmetava v strankarske namene, aa strankino časopisje in za strankin« agitatorje. Kar najsvetejša jeza grabi takole stranko, ki je sfrčala z vlade, ko gleda, kako nasprotna stranka, ki je v vlado zlezla, dela ravno isto, kar je delala tudi poprejšnja vlada. Včeraj je sama delala isto lumparijo, ko je bila še na vladi, in jo je v svojem časopisju proglašala za plemenit čin na korist celokupnega izmozganega ljudstva, danes pa sama te lumparije ne more več vršiti, ker je z vlade sfrčala, a zato se neizmerno razburja in jezi, ker ravno isto lumparijo uganjajo dragi ljudje. In najlepše še pride. Klerikalci že
"	- -------- ---niivuui i	---irvciii_,i L«
mogli poročati, da bi se tigri bili le ( danes groze po svojih listih, kako bo-
lrnIu'lrQi rro-.rrrnl! r»«-» nI	— C„_i_	f t ^r\ nr\ t 7 I -1 T-* T ri Iv/v	« ____ * _	V
količkaj zavzeli za slovenske fante v Macedoniji. Se vidi, da so obljubovali le zaradi naših glasov. Enkrat ste nas goljufali s takimi obljubami, pa nas nikdar več ne boste!«
Tako piše naš nesrečni tovariš, ki ga odkritosrčno pomilujemo. Obenem izjavljamo, da se bomo vedno borili za to, da se položaj slovenskih vojakov izboljša. Osobito pa kaže slučaj pokojnega Ivana Potočnika, da bo treba vso pozornost posvetiti vojaškemu zdravništvu. Če naš fant v Macedoniji začuti bolezen, je to pred vsem znak, da tamkajšnjega podnebja ne prenaša. In dolžnost vestnega zdravnika je, da takega bolnika spravi takoj nazaj v domovino. Če pa nesrečna usoda zahteva žrtev in fant
ministrov do pred nekoliko dni skr	. ________	illcv m iaJU
beti v prvi vrsti za vojake, naše si- j v tujini umre, potem je pač najmanje, nove in brate. In če so jih res držali 11	-	1 * '
in zapustili v tako nezadostnem in ne-
preskrbljenem stanju in to baš sedaj ob začetku zime, potem je to vnebo-vpijoč greh in klerikalni ministri morajo v ječo. Torej niti tega niso storili, da bi bili našim fantom preskrbeli vsaj zadosti hrane, kaj so potem sploh delali kot ministri?!
kar se sme zahtevati, da se stariši takoj obveste, pa ne šele čez 14 dni. Kanalje barbarske! Celo v slučaju težke bolezni bi se moralo svoje obvestiti, ne pa postopati tako culu-kafrsko, kakor se je postopalo v Potočnikovem slučaju.
O klerikalnih sleparskih obljubah je tov. Potočnik izrekel pravilno sod-
I. Bunin. — Dr. N. Preobraženski:
(Nadaljevanje.)
Vsi so razočarano odšli, ne da bi čakali, da se obleče. V veži j'e ostal samo Seva.
»No, Lukjan Stepanovič, pravite torej, da jih imate čez osemdeset,« je pričel Seva in je sedel na klop. »No, povejte odkrito: ali se bojite smrti? Ali pogosto mislite nanjo?«
»Čakaj, bom že povedal,« — je odgovoril Lukjan Stepanov, ko se je oblačil.
, In zopet ni nič povedal. Zavezal si je ušesa, potegnil kučmo čez obrvi, se tesno in nizko opasal in začel vleči nase kožuh. Ko je to opravil, se je utrudil, je težko zasopel in široko sedel poleg Seve.
»Smrti, praviš!« — je vprašal. »Kdo se je ne boji!... Čuden človek si! Pa kaj se hoče? Ko pride čas, je treba umreti... Tudi svojega bogastva ne vzameš s seboj, brat!«
»Kako pa, da se peljete z denarjem: ali se ne bojite, da vas bodo ubili, oropali?«
»Da imam denar s seboj, tega nihče ne ve. Če pa tudi izve, me ne bo dohitel. Tekega žrebca, kakor je moj, ni imel tvoj ded niti na svatbi.«
. Lukjan Stepanov je zajahal svoj voz in hitro zdirjal z dvorišča, toda, ko je bil mimo cerkve, skednja in vseh, ki bi ga mogli videti, je prešel zopet v počasen korak. A v zakajeni dvorani je še dolgo stala v progah luč predvečernega solnca. Seva je odprl pianino in pričel Lunino sonato: igral jo je že tisočkrat, dasi je od nje poznal samo
prvo stran. Gospodinja z žalostnim in važnim obra- _ JW ----- . _ OUUiautt. oeva
zom zene ki je po krivici zapostavljena,. a se je j krenil po prekopani, s pelinom poraščeni poti k vdala usodi, se je spravila pomivat in brisat čajno J pristavi.
posodo. Z gnusom je izročila hišni ono skledico z ; Bilo je vroče. Okrog je bliščala suha razorana mezgo, iz katere je jedel Lukjan Stepanov:	j zemlja izkopanih krompirjevih njiv. V daljavi je
»Vrzite to ven in pomijte z vročo vodo.« Ljulju je bolestno spačila usta: — »Ah, kako sem sita teh domačih godbenikov!« šla je iz hiše in počasi stopala po lipovemu drevoredu, potrudila se je stopati po zlatemu in rožnatemu suhemu listju. »Jesen ie, osiplje se moj ubogi vrt!« — je zapela z visokim glasom. Toda pretrgala je pesem pri prvih besedah, krenila na stezico, gosto obraščeno s španskim bezgom, sedla na klop in nenadoma zaihtela: dušila je ihtenje in jezno vgriznila v rob rute, da ne bi zakričala od bolečine. Močni žarek večernega svita se je legel na sivo staro mizo poleg klopi. Neki črnooki tiček je brezzvočno zletel na vejo, z veje pa mizo in prožno parkrat skočil po strani ter radovedno ogledoval jokajočo. Mlatilnica je enakomerno godla v skednju in tam je šel Miko v avstrijski bluzi in visokih škornjah:'delal se je gospodarja. Jasen, brezčuten večer je bil tako tih, da se je slišala mlatilnica daleč v polje — rumeno, prazno in pozlačeno s svilenimi mrežami pajčevine.
Nekoliko dni pozneje ze stala trojka pripravljena pred vhodom Nikulinove hiše. Voznik si je oblekel plišasto suknjo brez rokavov, kot kanarček rumeno svileno srajco in klobuk s pavjim perjem. Gospa in gospodična sta bili v žalnih oblekah: saj se vedno najde kaka umrla daljna sorodnica, in to je zelo pripravno, če ni dobre potne obleke. Spustili sta pajčolana, natikali bombaževe rokavice in,se prijazno, pa žalostno poslavljali od družine, katera jima je podajala solnčnike, ogrinjala in rdečkasti plea rajnega Nikulina. Seva je nervozno zajahal suho kobilico. Do postaje je samo dvajset verst, vlak je šel ob sedmih, oni pa so odpotovali ob dveh. Seva je videl, da lahko zaostane in se je ustavil poleg pristave Lukjana Stepanova. Trojka se je izgubila v stepi med ržena strnišča. Seva je
do po volitvah, ko po svojem računu zopet zlezejo v vlado, prevrgli vse ono, kar dela sedanja vlada: Vse uradnike bodo zopet odpustili in nastavili nove, Kmetijsko družbo da bodo spet po svoje mrcvarili, tovorne liste bodo prodajali iz ljubezni do glad-nega ljudstva in bogve kaj še obetajo. Toda obetajo! Iz tega se vidi prvič, kako grozno jih peče, ker so sfrčali od vladnega korita, v drugič pa v tej svoji jezi najlepše dokazujejo, da mislijo v bodoče ostati ravno taki lumpje, kakor so bili doslej.
Davkoplačevalci in državljani, ki želite že enkrat imeti mir, red ia manjša davčna bremena! Vprašamo vas, kako dolgo se mislite še dati varati od takih strank, ki takoj pozabijo na poštenost, čim zlezejo na vlado in k državni kasi?
Figo jim dajte!
Jesen je tu in že prihajajo kar po vrsti. Župnik, kaplan, organist in mežnar se vrstijo po občini. Nič ne vprašajo kmeta, ali moreš, ali ne, ali si preskrbljen, ali ne. Ti kmet daj in basta. Imamo dve vrsti ber. Zakonito in prostovoljno. Zakonito bero se more po zakonu odkupiti in 180 prošenj je bilo oddanih za odkup, toda klerikalni poslanci so to preprečili in ministra prisilili, da je prelo-
bilo videti kot srebro bele topole. Nasproti je šel po prahu bel debel deček kakih treh let v umazani srajčki in veliki črni kapi; bil je podoben starčku, — sklonil "je glavo na ramo in šel bogve kam. »Zašel bo; vrag ve, kam pride,« je mislil Seva s smehom.
Bil je praznik, čas po kosilu — pristava je bila j mil zakon. In samo zato, ker to ne na videz neobljudena. Tu je bil plot in vhod na ; gre v račun politikujočim duhovnom, široko, dvorišče. Na dvoru so telegi, kamenito ko- i Da bi se davki znižali, tega niso ho-rito za štirideset veder, žerjav davno usahlega vod- j teli doseči za kmeta, ali preprečiti njaka, senca starih kašč pod sivkasto slamnato j odkup bere, to so z lahkoto dosegli, visečo streho. Sliko stepnega kmečkega gnezda čeprav se je kršil s tem zakon moti samo še nepobarvana železna streha nove visoko podzidane meščanske hiše, ki se beli za supami. Še dalje stoji nekaj črnemu velikanskemu šotoru sličnega in poleg tega visi na drogu crknjen kragulj. Čisto spredaj blešči na solncu plitvi ribnik, celo ilovnato obrežje je v gosjem puhu. Na drugi strani dvorišča so razvaline starinske konjušnice iz onih časov, ko je bila še pristava last barona Ačkasova: njeno ozidje je debelo kakor ozidje trdnjave, vidno je golo okostje nerazrešljivih škarpic. Vsa vrata so na stežaj odprta: videti je gnoj, ki se je strdil, zlepil in narastel tekom mnogih let skoro do stropa.
Lukjan Stepanov je stal osamljeno in veličast-| no brez klobuka in v vijoličasti srajci sredi dvorišča ter se je opiral na burklje. Nedaleč od njega
Druga je prostovoljna bera. To imajo na Kranjskem večinoma kaplani. Ti kaplani po večini niso duhovniki, ampak najnesramnejša, najpod-lejša in »ajstrupenejša agitatorska banda klerikalne stranke. Ti so pripomogli največ, da se je vsedlo za vrat slovenskemu kmetu 21 klerikalnih pijavk, ti kaplani, ki so zatajili vero, Boga, cerkev, ljubezen, božje in cerkvene zapovedi, so krivi zločinskega obdavčevanja našega kmeta, da danes prodaja litijska davčna oblast 40 posestev in da bo v kratkem pol Slovenije na bobnu. Ti politiku-joči kaplani so hodili noč in dan od
je sedel — stisnjen v vedro in zavit v konjsko i hiše do hiše, da so presleparili kme-odejo — bledi otrok v kanici. Driici ntrnk v ornim ta Vi virli v rinVin-ijnn DluJnk«;!.«
odejo — bledi otrok v kapici. Drugi otrok v srajci, strgani na debelem trebuhu, je krivo in marljivo vzdigoval debelo nožico, ko je plezal po kamenitih stopnicah kašče. A naokrog je bilo vse posejano s spavajočimi: samo rodbina Lukjana Stepanova
šteje šestnajst ljudi, pa še se je pripeljal obisk, , —„»,»„,, I1C iamu, boter z zeno. Po kosilu so vsi postali skoro brez- j iz Macedonije, ne avtonomije, ne od umni in. slabi, zvrnili so se, kakor je naneslo in so l pravo carine na živino in prašiče, ne zaspali. Samo Lukjan Stepanov se ni vdal: bil je odpravo carine za sladkor in blago se vinjen in rdeč, toda stal je čvrsto in varoval in železo, ne znižanje železniških cen, svoje posestvo.	foaIje siedi) ! z eno besedo ničesar za kmeta, če-
ta, ki vidi v duhovnu res služabnika božjega in ne političnega sleparja, da ie dal kroglico za tisto pokvarjeno, protikmečko stranko, ki je zakrivila vso bedo na kmetih in propadanje smetij. Ne znižanje davkov, ne iantov
Vsak pristaš kmečke misli mora biti naročnik »KMETIJSKEGA LISTA« in »GRUDE«!
prav so imeli 21 grešnikov in 4 ministre v vladi. Dosegli pa so povišanje plač dotičnim kaplanom, ki so najbolj agitirali za klerikalno stranko, dosegli so preprečitev odkupa bere ter upokojitev in premestitev nekaj državnih uradnikov, da ima kmet dvojne stroške. Z eno besedo: klerikalni poslanci, za katere agitirajo politikujoči kaplani, so naprtili toliko bremen, da jih kmet in obrtnik ne moreta več prenašati.
In kaplani pobirajo sedaj prostovoljno bero. Na Štajerskem (v bližini Maribora) je dobil nek kaplan nekaj hektov vina kot prostovoljno bera Prihodnje dni so se vršile občinske volitve in kaplan je na dan volitev nastavil pobrano vino in z njim napojil volilce pred volitvami, da bi glasovali za klerikalno listo. Kmetje so sklenili, da ne dajo temu kaplanu nikdar vec niti kapljice vina. Tako je prav!
Mi hočemo pošteno duhovščino, ki se mora brigati za to, za kar je postavljena. Postavljena ni za politiko, ampak za cerkev. Ako se bodo brigali za cerkev in vero, jih bomo globoko spoštovali in jim dali vse, da bodo pošteno živeli; ako bodo pa uganjali to nesramno in hinavsko proti-kmečko politiko, tedaj jim pokažite pri prostovoljni beri figo!
Imenitno gospodarstvo.
Na Dunaju se že dva meseca nahaja velika komisija iz Jugoslavije radi sklenitve trgovinske pogodbe z Avstrijo. Dva meseca je že tam, a baje ni imela z avstrijskimi delegati še nobene seje, nego naši delegati sami sejejo in sejejo. Čudili smo se, ko smo to zvedeli, kajti naši delegati bi se lahko posvetovali tudi v Bogra-du ali v Ljubljani ali kjerkoli v državi sami. Po dolgem poizvedovanju pa smo vendarle našli vzroke, zakaj se naša komisija tako krčevito drži Dunaja. Zvedeli smo namreč, da imajo naši delegati dnevno od naše države 800 dinarjev ali 3200 kron, eksperti pa 600 Din ali 2400 kron. V tej komisiji se nahajata tudi dva slovenska klerikalca, kaplan Janko Jovan iz Ljubljane in »učitelj« Košar od Sv. Bolfenka pri Središču- Poznavalci razmer pravijo, da košta ta komisija našo državo že nad dva milijona kron in da misli komisija ostati na Dunaju še zelo, zelo dolgo. Kajpada, saj nese! Komisiji se ne mudi nikamor, naši vladi — pa tudi ne.
Pripomnimo, da so to komisijo poslali na Dunaj takrat, ko so vladali še tigri. Pe-Pe-ti p« tudi niso smatrali za potrebno, da glede te komisije delajo spremembe. Kaj bil Učitelje in druge uradnike preganjati je mnogo važnejše, kakor pa odpravljati take svinjarije, ki košta jo davkoplačevalce ailne milijone!
Kmetje, poglejte si tudi to stvar! Kako dolgo boste še mirno gledali in pustili, da z državnim denarjem delajo, kakor svinja z mehom?
Razne politične vesti.
SEJA ODBORA SKS
Kadri ji torek v Ljubljani je potekla ob največjem navdušenju. Prisotnih je bilo 238 tovarišev, kar pomeni sijajno udeležbo. Na seji se je konstatiralo, da so vse vesti nasprotnikov o želji naših pristašev za skupen nastop z demokrati čisto navadna laž. Resnica pa je, da nasprotniki love zase somišljenike, kjer le morejo. Našemu odličnemu tovarišu Stanku Lenarčiču, županu na Blokah, so ponudili kandidaturo demokrati in klerikalci, pa je to odločno odklonil. Slično so obletavali nasprotniki še druge naše tovariše, toda nihče se ni vdal. Število odločnih naših pristašev je izredno močno narastlo. Spričo takih razmer gremo z največjim zaupanjem v volilni boj.
KALJENJE DOMAČEGA MIRU PRI SLS.
Sieer zelo vneto trde v svojih službenih glasilih, da ni nikakega nespo-razumljenja v vrstah SLS. Toda vsakdanje izjave prizadetih ljudi to službeno trditev temeljito izpodbijajo. Skupini mlajših inteligentov presedajo ljudje, ki si polnijo pod firmo SLS svoje žepe. Razen tega jim preseda komanda, ki prihaja iz škofove palače. To so dejstva, ki jih klerikalci z vsemi zavijanji ne morejo spraviti s sveta. Nov dokaz smo doživeli prejšnji teden. Ljubljanski zaupniki SLS so imeli občni zbor svoje organizacije. Sam Korošec je moral priti na pomoč, da se ubije nezadovoljneže, odroma >nergače«, kakor jih imenuje »Domoljub«. In zmagala je »komandac >N»rgač« Kremžar je moral odstopiti
od predsedstva organizacije, na njegovo mesto je stopil malo sposobni sin Stanovnikovega ateka, ljubljanski advokat. Toda mož ima dve dobri lastnosti: Prvič je škofov sorodnik in drugič rad uboga. Taki so pa gospodom zelo dobrodošli!
ZA VOLILNI BOJ
se povsod mrzlično pripravljajo. Kar se tiče SKS, je prav povsod razpoloženje najpovoljnejše. Lani smo dobili 11.000 glasov. Pri bodočih volitvah se bo to število za nas najmanje po-trojilo! Zato se ne pustite begati od nikogar. Klerikalci sami računajo, da izgube najmanje pet poslanskih mest; izgubili pa bodo gotovo mnogo več, ker je med klerikalci samimi proti vodstvu stranke veliko nezadovoljstvo. Klerikalni listi naj to taje, kolikor hočejo, resnice ne morejo spraviti s sveta.
OTVORITEV ŽELEZNICE ORMOŽ -MURSKA SOBOTA.
Otvoritev je izvršena 22. t. m. Posebne zasluge za to železnico si je pridobil tov. Pucelj kot minister. To je istina, ki je ne spravite s sveta niti s tem, da Puclja niste povabili k slovesnosti otvoritve. Kajpada, otvoritev bi bila morala pokazati, da je 99'999% Slovencev, a osobito naših vrlih Pr-lekov, v taboru dr. Gregorja. Je že dobro!
ZUNANJA POLITIKA.
Nova vlada r Nemški Avstriji. Kakor smo že poročali, je v Nemški Avstriji nenadoma izbruhnila železni-čarska stavka, ki je imela predvsem za posledico, da je odstopila dr. Seip-lova vlada. Po končani stavki je dr. Seipel sicer dobil zopet zaupnico, sestaviti pa ni mogel nove vlade, ker je naletel na težkoče, ki so jih predvsem povzročale posamezne dežele, ki zahtevajo popolno finančno avtonomijo ter ne odobravajo dr. Seiplove sanacijske politike. Po daljših pogajanjih je dr. Seipel odložil mandat za sestavo nove vlade ter je bil pooblaščen kot novi kancler dr. Ramek, ki je pa tudi član krščansko-socialne stranke. Dne 20. novembra je bila pod njegovim vodstvom sestavljena nova vlada, obstoječa iz zastopnikov krščansko-socialne stranke in Vele-nemcev. Nova vlada bo nadaljevala politiko dr. Seiplove vlade.
Anglija in Egipt. V mnogih angleških kolonijah se je začelo pojavljati veliko nacionalno gibanje, naperjeno proti angleškemu imperializmu. Tako v Arabiji, v Indiji in tudi v Egiptu. Vodja nacionalnega gibanja v Egiptu je Saad paša Zariul, ki je moral pretrpeti mnogo hudega preganjanja od strani angleške vlade. On je zaeno vodja najmočnejše stranke v Egiptu in 17. marca 1924 je prevzel v prvem zakonodajnem parlamentu predsedstvo ministrskega sveta. V tem času — zlasti pa še, ko je prevzel vlado v Angliji ministrski predsednik Mac Donald, ki je osebni prijatelj Saad paše in kot bivši vodja opozicije vneto zagovarjal svobodo Egipta — je vse ljudstvo upalo, da je napočil čas svobode celemu Egiptu in da je konec nečloveškega izrabljanja od strani tujcev-Angležev, ki so zlasti po vojni vpeljali v Egiptu nevzdržljive razmere. Saad paša je bil povabljen k pogajanjem v London, odkoder se je pa vrnil zelo razočaran, zlasti nad novim mišljenjem Mac Donalda, ki ni hotel niti najmanje pristati na zahteve Egipčanov. Ljudstvo v Egiptu je bilo razočarano in v prej enotni fronti so nastale kmalu tri struje, ki so zagovarjale razna stališča napram Angliji. Saad paša je vodil zmerno stru-jo, ki je hotela voditi boj proti Angliji po istih metodah kakor dosedaj, toda proti njemu je nastopila skrajno nacionalistična struja mlajših ljudi, ki so začeli brezobziren boj proti svojim tlačiteljem. Dne 19. t. m. so izvršili pristaši tega gibanja organiziran napad na vrhovnega angleškega poveljnika v Egiptu Lee Stacka, ki je bil ranjen po strelu in je ranam tudi podlegel. V Angliji je vzbudil ta atentat veliko ogorčenje in sedanja vlada je zahtevala popolno zadoščenje od egiptovske vlade. Mogoče se bo morala ta pred silo še enkrat ukloniti, vsekakor bo morala tudi Anglija revidirati svoje stališče napram svojim kolonijam.
Španski poraz v Maroku. Špansko poslaništvo v Pragi naznanja umik Španije v Maroku, katerega španske čete izvršujejo ter hočejo obdržati le najvažnejše postojanke. Španske čete so doživele v Maroku velike poraze, kar jih je tako demoraliziralo, da so se začeli upirati lastnim poveljnikom. Tudi to znači polom španskega fašizma.
Ceško-avstrijska trgovska pogodba. Dne 18. t. m. so bila končana pogajanja za trgovsko pogodbo med Češko in Nemško Avstrijo. Ta pogodba bo
velikega pomena za gospodarske stike oheb držav, bo pa vplivala tudi na našo trgovino in gospodarske stike obeh držav, bo pa vplivala tudi jene gospodarske politike naše države bomo zopet oškodovani v trgov- 1 skem prometu z inozemstvom ter bo zopet Dunaj posredovalec med nami m Čehi.
Strankine vesti.
Seja okrožnega odbora SKS za mariborsko oblast se je vršila v soboto 22. t. m.. Na dnevnem redu so bile priprave za volitve. Izvrševalni odbor se je odločno izrekel, da gre SKS samostojno na volitve in ne dela nobenih kompromisov. Odbor je tudi z velikim odobravanjem poveril no-silstvo liste tovarišu Puclju. Sklenjene so bile tudi vse druge priprave za olit%re. Navdušenje je veliko, enotnost stranke vzorna, odbor smatra po razpoloženju med ljudstvom, da je dober uspeh stranke pri volitvah za-siguran.
Okrajni sestanek SKS v Novem mestu se je vršil v nedeljo. Na sestanku so se izvršile vse predpriprave za volitve. Delegatom na seji izvrše-valnega odbora se je naročilo, da po-vdarjajo, da SKS ne dela nobenih compromisov. Klerikalci v našem okraju zginjajo. Demokrati so že razglasili, da se je SKS oridružila demokratom. To laž smo odločno zavrnili.
Okrajni sestanek SKS za logaški okraj se je vršil v nedeljo, 23. t. m. v Cerknici. Kljub silnemu pritisku na zaupnike SKS, se je sklenilo soglasno, da Kmetijska stranka ne sme omadeževati svojega programa z kom-jromisi s kako korumptivno nekmečko stranko.
Okrajni sestanek SKS v Črnomlju, v nedeljo, se je izjavil soglasno za čisto kmetsko stranko. Ne poznamo nobenih kompromisov z gospodo.
V	načelstvo okrajnega odbora SKS v Cerknici so bili izvoljeni tov. Anton Lovko iz Cerknice; Stanko Lenarčič, župan iz Blok; Jože Braniselj iz Cerknice; Andrej Zabukovec iz Grahovega; Ivan Remžgar iz Žirovnice; Ivan Štele iz Podcerkve; Kandare iz Danj; Janko Švigelj iz Begunj in Ko-ščak iz Št. Vida.
V	Radomljah je bila zaupna seja okr. odbora za kamniški okraj pre-tečeno nedeljo, dne 23. novembra. •Enoglasno se je odbila ponudba Zer-javovih radikalov.
V	Kranju je bila zaupna seja okr. odbora za kranjski okraj dne 24. novembra. Enodušno se je odklonila vsiljevana ponudba od Žerjavovih demokratov, ki so se prelevili v radikale, za njihov zmešan blok.
Seja glavnega odbora Saveza Zemljoradnika, Beograd. Dne 17. t. m. se je v Beogradu vršila seja glavnega odbora naše stranke. Na seji se je pretresalo vprašanje, kako bo šla stranka v volitve. Soglasen je bil ta-le sklep: Glavni izvršni odbor je vzel vprašanje o mogočnosti skupnega nastopa z demokrati (Davidovičevi) ali katero drugo stranko pri predstoje-čih volitvah za narodne poslance v pretres in je sklenil: Da gre zemljo-radniška stranka v volitve popolnoma samostojno. Skupne liste z demokrati ali katero drugo stranko so strogo prepovedane. Vsi člani stranke se morajo temu sklepu pokoravati. Kdor bi proti temu sklepu grešil in kandidiral na listi katere druge stranke, bo prenehal biti član stranke in bo iz stranke izključen. Zemljoradniška stranka bo nadaljevala borbo za gospodarske in politične svobode vsega kmetijskega in obrtnega stanu najodločneje in bo preganjala vse koruptne elemente v državi. Vstrajala bo v borbi za pravi in resnični sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, pri tem pa vsakemu, ki želi pri tem delu pomagati, daje možnost za sodelovanje.
Dopisi.
KRANJSKO.
Iz Radovljice. Čudne razmere vladajo v našem okraju, kjer pašujejo razni Resmani itd. Našteli bomo samo nekaj primerov. Cestni odbor za radovljiški okraj je bil voljen zadnjikrat leta 1913., od tega časa se pa vlada sledeči: Ko se naveliča eden, je kronan drugi! To se je zgodilo sedaj. Prejšnji načelnik cestnega odbora je odstopil, njegovo mesto pa je prevzel takoj drugi brat, naš mogočni župan Resman brez volitve, brez vprašanja davkoplačevalcev. Isto je pri cestnem odboru na Bledu. Ko se naveliča Jan, prevzame dr. Benedik, na to pa vpo-kojeni župan Rus. Ceste so v groznem stanju, denar pa ne vemo, kam se steka. Idimo dalje in poglejmo našega
župana glede vodovoda. Nastavil je nekvalificiranega monterja in mu dal še pomočnika, vendar ni reda. Če bi bil monter tako učen za vodovod, kakor za agitacijo, bi ne bilo treba hoditi v Kranj, če je treba popraviti kakšen kloset v Radovljici. Seja vodovodnega odseka se je vršila po zimi 1923/24, isti dan, ko so bili odborniki na planinskem dnevu v Kranju, da je s svojimi backi nemoteno delal, kar je hotel. Povsod je navada, da je koncem leta proračun, a pri našem županu tega ni treba. Zunanjim občinam se kar zaukaže, koliko naj plačajo. Naše kmečke občine plačujejo, nihče pa ne ve, kam gre denar. Dalje smo dobili v Radovljico od vlade »reda, zakona in pravice« uradnika k glavarstvu, ki je zet radovljiškega župana, tako da ima župan ukazovati tudi pri glavarstvu. Tudi smo dobili novega postajenačel-nika, novega nadzornika, ki sedaj vir-žinke kadi, dobili smo tudi nekaj novih učiteljic in še marsikaj, da se ne bo reklo, da v Radovljici nismo deležni vlade pravice.
Dob pri Domžalah. V nedeljo, 16. t. m. je imel tov. Pucelj velik javen politični shod v Dobu, kateremu je predsedoval tov. Smlonikar iz Gorjuš.
V	izčrpnem govoru je govornik podal sliko današnjega političnega položaja v državi. Podal je jasne smernice kmečki politiki, ki morejo rešiti propadajoče in neznosno gospodarsko stanje našega kmeta in obrtnika. Navedel je par kričečih primerov, kako uničujejo današnje meščanske stranke ves kmečki delovni narod, kako mu kradejo zadnje groše iz žepa z davčno in industrijsko politiko in kako so ga pritirale na rob propada. Naša nesloga je temu glavni vzrok in med navdušenim odobravanjem je pozival kmete in obrtnike, kakor tudi delavstvo na skupen nastop 8. februarja 1925 in zmaga mora biti naša. SKS bo pri nas močno napredovala.
Iz Poljanske doline pri Črnomlju.
V	zadregi se obračam do vas s sledečim vprašanjem: Znano vam je mogoče iz drugih krajev, kako težko je kmetovo življenje, Draginja, davki in denarno pomanjkanje, a nikjer zaslužka, da se ubogi kmetje za zimo oblečejo in obujejo. Prodati ni kaj, ako pa nekaj imaš, ni kupcev, niti ni cene. Pri nas je razpoloženje žalostno. Dosti je večjih in manjših kmetov, ki bi si na ta način pomagali, da bi prašiče redili in potem prodali v tekočem ali v prihodnjem mesecu, toda jih nobeden niti ne redi, ker itak ne more prodati niti špeha, niti prašiča. Prej, pred vojno, se je tukaj dosti ljudi bavilo s to prodajo. Eden je imel celega prašiča za prodati, drugi špeh, tako, da je v mali vasi v jeseni vsaka hiša nekaj prodala, pa je zato tudi vsak po enega prašiča več redil. Domače trgovce, ki so takrat kupovali, sem že vprašal, zakaj sedaj ne kupujejo več in kam so pošiljali to blago. Pravijo, na Tirolsko ali v Istro. Ko jih vprašam, kako sedaj živijo v tistih krajih brez naših prašičev, pravijo, da ne vedo. Sedaj vas vprašam, od kod bi se dobilo kupca za prašiče? Že letos jih je pri nas dobiti. Nekateri bi si od ust utrgal in prodal, da bi dobil prepotrebni denar. Raje niti v nedeljo ne bi jedel mesa, samo, da bi v sedanjih težavah prišel do nekoliko denarja. Letos je rodilo pri nas tako-le: Pšenica jako slabo, koruza dobro, krompir dobro, ali gnije, da je strašno. Ajda je srednjedobra, a višji kraji oziroma vasi je ne sejejo; fižol je jako dobro obrodil, tako, da bi si marsikateri tudi s tem pomagal, ako bi fižol prodal. Pred vojno se je tudi fižola tukaj dosti prodalo. Kje je sedaj trgovina s fižolom? Tudi jih je dosti, ki bi radi prodali ovčjo volno. Eni imajo že tri leta staro, seveda je ni dosti, nekaj je pa le. Ako bi se v teh pridelkih začela kupčija, bi drugo leto bilo tukaj več prašičev, volne in fi žola. Imel bi še marsikaj napisati, bil bi cel roman, ali mislim, da za danes zadostuje.
Cerkniea. Preiskava, zakaj so bile v Cerknici prelaznice dražje, kot po drugih krajih, je končana in je bilo dognano sledeče: Prošnje dvolastni-kov za prelaznice je pisal carinik Lah na Otoku. Pri tem poslu je imenovani earinik prizadetim dvolastnikom zaračunaval razne stroške in sicer poleg predpisane takse tudi honorar za delo po 40 oziroma 45 Din od kosa, dalje je zaračunal še stroške za papir in za razne intervencije toliko, da je stala prelaznica za leto 1923 po 114, v letu 1924 pa po 100 dinarjev. Carinik Lah ugotavlja v svojih izjavah, da je sestavljal prošnje izven službe in da je bil za to upravičen. Kdor je prošnjo napravil sam, ni plačal več kot predpisano takso. Ker se zdi, da postopanje carinika Laha vendar ni bilo ca vilno, se je cel akt izročil Glavni ca rinarnici v Ljubljani, da ga predloži
generalni direkciji carin v nadaljnjo postopanje. Srezkemu poglavarju v Logatcu se je dal nalog, da da vsem obmejnim občinam strikten ukaz, da natančno poduče dvolastnike o pred pisih glede obmejnega prometa in da se županstva v slučaju kakega dvorna, obrnejo nanj za pojasnila.
Hraše pri Lescah. Dasi vasica, ki ni stopala v javnost, pa vkljub temu prosi za mal kotiček v »Kmet. listu .. Pač, vasica pozna politiko, toda samo gospodarsko oziroma kmečko. V nedeljo 16. t. m. se je vršil občni zbor Sirar-ske zadruge, katera s ponosom zabe-ležuje svoj uspeh. S kakim veseljem so se tovariši odzvali, ker vedo, da jim zadruga mleko pošteno plača in im s tem pomaga do dohodka, ki ga cmet v današnjih težkih časih tako trvavo potrebuje. Z ozirom na lepe uspehe je bil predlog tov. Ažmana, da se naj sezida Sirarski dom, z navdušenjem sprejet, istotako predlog, da se od vsakega litra mleka pusti za zgradbo doma 1 K. Obenem je stor-;en sklep, da mora biti dom do 1. junija 1925 dovršen. Vsakemu vaščanu so odločeni dnevi, koliko in kaj ima dati, delati in voziti. Stavba v korist ne le vasi, nego cele okolice je zagotovljena. Vso pohvaio zaslužijo tov. predsednik Vovk in tajnik Pristov. Glavno vodstvo pri ustanovitvi pa pripada tov. Ažmanu. Vso pohvalo zaslu-:i tudi tov. Legat iz Hraš, ki je za nizko odškodnino odstopil del krasnega vrta za stavbo. Pohvalo zasluži tudi Tone Arh, vzor bohinjskega sirarja, ii je z vso vestnostjo vršil svoje posle. Čast taki vasi! Posnemajte!
Pšata. Okrog polnoči v sredo, dne 19. novembra t. 1. je izbruhnil velik požar na Studi pri Domžalah. Iz neznanega vzroka se je vnel valjčni mlin, kateri je bil naenkrat v velikih plamenih. Naši vrli gasilci so bili menda prvi, ki so zapazili nesrečo in so tudi takoj odhiteli na pomoč s svojo novo brizgalnico, katera je z 19 gasilci prav izborno prestala svoj ognjen krst. Kot prvi so dospeli naši možje in fantje k požaru ter so s pomočjo pozneje došlih Domžalčanov ogenj popolnoma pogasili. Naše gasilno društvo je sicer šele ustanovljeno, vendar pa prekaša po svoji delavnosti in pridnosti marsikatero starejše društvo. Čast našin zavednim gasilcem! Ljudstvo pa naj jih z vsemi močmi podpira v njihovem idealnem stremljenju, da pridejo čimpreje do svojega gasilskega doma in drugih potrebnih stvari, s katerimi pomagajo svojemu bližnjemu v nesreči.
Li St Jerneja na Dolenjskem. G. kaplanu Kovačiču svetujemo, da naj prvo pouči lastnega brata v Mirni peči o delih usmiljenja, ki pravijo, lačne nasititi, revne oblačiti. Tudi poštenja ga naj nauči. Imel je deklo iz revnega sloja. Dve leti mu je služila prav pridno. Ker pa je tudi domačega fanta spodbujala k delu, ji je nekega dne obljubil, da jo bo ubil. Dekle je zbežalo na polje. Teta jo vzame k sebi in drugi dan gre po obleko in 350 krem, ki jih je dekle dobilo na svatbi svojega očeta. Toda kaplanov brat ni hotel dati ničesar. Za to naj bi se kaplan pobrigal, da mu bratova hiša ne bo imela tako slabega glasu. Politično hujskanje pa pustite pri miru!
Trebnje. (Novi stroški za kmeta v trebanjskem okraju.) Davkarija iz Trebnjega je premeščena v Novo mesto. Mi se sicer ne potegujemo za davkarije, najljubše bi nam bilo, če sploh vse davkarije premestijo na Mars, ali proti temu, da bomo morali sedaj hoditi v oddaljeno Novo mesto, pa strogo protestiramo. Ves urad z vsemi uradniki je premeščen, država ne bo s to premestitvijo prav nič pro-fitirala, ostanejo vsi stari stroški, mi kmetje bomo imeli pa ogromne stroške s potovanjem in zamudo časa. Iz celega okraja mora vsak, ki ima opraviti z davkarijo, zgubiti cel dan. To je nov davek za naš okraj. Apeliramo na merodajne faktorje, da ta sklep prekličejo in pustijo davkarijo v Trebnjem in s tem bodo kmetom prihranili mnogo denarja in časa, za uradnike je pa vseene, če jih drŽava plačuje v Trebnjem ali Novem mestu. — Kmetje celega okraja Trebnje.
Izpod Krima. Dolžni smo, povedati štirim tigrom SLS in uskoku Gre-gerju, zakaj se ne vrše seje na županovem domu, kjer bi moral biti tudi občinski urad, arhiv in blagajna. Tudi srezko poglavarstvo v Ljubljani najbrž še ne ve. Zato, ker je ta prostor res komaj za tigre, ne pa za ljudi. Greger že ve, zakaj je svoj dom zadnji čas založil s kupi drv. Da bi občani v tem brlogu več ne iskali svojega župana. Žalostna mu majka! Ali ga že tako zebe na županskem stolcu! Kaj je zaslužil kot izdajalec SKS? Obljubo, da se bo v kratkem
gm* Ka«t, redu brani ugled li tet svoje S, K. S. J gHE
zidala šola na Jezeru, seveda na stroške širne občine Tomišelj. Gre-ger in šolal On sam jo je mlad poznal komaj od zunaj, star pa po šolskih globah za svoje otroke. Zaslužil je pa tudi obljubo, da se po treh mesecih lahko odpove županovanju, ker se potem ta čast preseli k prvemu obč. svetovalcu, po treh mesecih k drugemu in zadnje tri mesece k Lukcu. Tak je namreč račun — brez večine občinskega odbora. Izmed treh svetovalcev bi bil za silo sposoben komaj gospod Švigelj, a poleg Lukca ni mogoč nobeden, kar smo videli oni dan, ko je kazal pogrebcem pot iz Vrbljenja v Tomišelj, pa je bila vsa cesta njegova. Oh, oh! Pa tak mož! Prejel pa je župan za svoje izdajstvo že to-le plačilo: Odličen odbornik SLS je sam priznal, da klerikalni člani občinskega odbora res niso najboljše kvalitete (z njim vred), vendar so izvolili najslabšega — rekel je: najbolj neumnega — za župana, to je Frana Zalarja z Jezera št. 15. Ime in priče odličnega klerikalca na razpolago. Če hoče Greger županovati tem svojim backom, je njegova volja. Tudi ga ne silimo, naj jih pusti. Čestitamo pa stranki SLS, da ima tako vrle zastopnike pod Krimom in seveda še vrlejšega župana, kakor se sami hvalijo. Ko bo dodeljen red klerikalne korupcije, svetujemo, da dobe vsi štirje to odlikovanje I. ali vsaj II. stepena. — Samostojni volilci.
Iz Šmarjete na Dolenjskem. Od
1. 1920 opazujem gonjo šmarjetskih klerikalnih mogočnežev proti samostojnim. Čudno se mi je zdelo, kako da samostojni tako molče, ko klerikalci po »Lažiljubu« vedno tako udrihajo in neresnice in laži kujejo čez nje. Večkrat sem dva moža vprašal, ko po teh dveh najbolj udrihajo, zakaj molčita? A dobil sem odgovor, da naj imajo le svoje veselje in da sta vedno te misli, da kdor molči, devetim odgovori. Zdaj so pa tudi meni, kakor tudi več drugim, klerikalci odprli oči, zato moram poročati, kakega dušnega poglavarja imamo v naši fari. On vedno tuli in ruli v cerkvi na prižnici tako, da hoče na vsak način pri vsaki stvari z glavo skoz zid prodreti. Zato mu glava že puhti in obraz kazi. Tukaj se je res resnica izpolnila, da božji mlini počasi meljejo, pa sigurno, ker je Bog njega res prav dobro klo-futnil. Župnik ima res veliko dela, posebno še zdaj, ko je župan in občinski tajnik, sama politika gori iz njega. Koliko hujskanja in sovraštva je on v teh letih napravil med farani, vaščani, sosedi! Bile so poprej vasi v fari, da so se vaščani sosedje prav lepo razumeli med sabo, a župnik je zasejal v te vasi razdor in sovraštvo. Katerega on osovraži, po tistem morajo udrihati še drugi farani. Dobil jo zadnji čas tudi pomagača, gostilničarja ata Karlovška. Ata Karlovšek je bil do zadnjega časa župnikov in sploh klerikalni največji sovražnik. Ko pa je videl, da ne more doseči županskega stolčka, se je obrnil h klerikalcem, češ, zdaj bom pa že pri-kobacal do županskega stolčka; no pa so mu tudi klerikalci pokazali fige. Iz same jeze je potem na dan občinskih volitev vpil na pragu svoje hiše: »Le pojdimo volit, da bomo samostojnim peruti prikrajšali!« Tak mož je ata Karlovšek. Sedaj še o tem. Kako je hotel g. župnik dobiti našo kmetijsko podružnico v roke. G. Jarec poroča načelništvu »Kmetijske podružnice«, da so v Ljubljani pri »Kmetijski družbi« kar na svojo pest prepisali ude »Kmetijske podružnice«, kar jih ima pošto Škocijan, k podružnici Škocijan, kar ima pošto Šmarjeta so pa pridržali tej podružnici. No, tudi tukaj niso vse v redu naredili, ker so naročnike »Kmetovalca«, ki nimajo nič svoje zemlje, všteli za ude, a gosp. Jarec je sam rekel, da je le tisti pravi ud, ki ima svojo zemljo. Piše tudi komisar g. Jarec, da je ugodil želji načelstva te podružnice, izraženi v dopisu od 10. decembra 1923, da se priključi tej podružnici tudi vse one ude, ki so plačali udnino naravnost pri »Kmetijski družbi«. Načelstvo te podružnice pa ne ve o tem nič in ni poslalo nobenega dopisa o tej stvari na »Kmetijsko družbo«. Seveda g. župnik je mislil: »Sem na konju, ko so na vladi tigri in bom lahko delal zopet, kar bom sam hotel!« Tako je tudi sklical g. župnik sam občni zbor »Kmetijske podružnice« brez vednosti načelnika te podružnice in povabil z listki samo prav gotove svoje backe, ki so samo naročniki »Kmetovalca«, nikakor pa ne udje te podružnice; druge prave ude, ki njemu ne pari-rajo, ni povabil. Tako je kar po svoji stari metodi, kar po svojem nared'1, kakor je njemu ugajalo in bila je volitev štirih delegatov, načelnika in odbora. Končno je pisal 4. novemb ra t. L načelniku g. Povšetu te podn ž-
nice, da mora po naročilu iz Ljubljane kot prejšnji načelnik -Kmetijske podružnice* izročiti tozadevne stvari novemu odboru oziroma župniku Perko Ivanu. Tako vidite, kaj sta hotela g. župnik in komisar Jarec narediti z našo podružnico. Zadnji čas sem tudi naročnik »Kmetijskega lista«, zato vprašam uredništvo, na kak način, da naročniki »Kmetijskega lista«, pošta Šmarjeta nismo prejeli zadnjo posebno izdajo »Kmet lista« o razsodbi Državnega sveta, ker drugi naročniki pri drugih poštah so vsi dobili, a kar nas ima pošto Šmarjeta, pa nič. To ni prav. (Op. uredništvo. Tudi Vam smo poslali posebno izdajo, ki jo omenjate, krivda zadene torej na vsak način pošto!«)
Studenec. Pri naši farni cerkvi na Studencu (okr. Krško) smo dobili )red kratkim no re zvonove, ki so bili na najsvečanejš način pripeljani s s >vniškega kolo< vora. Upali smo, da bv do zvonovi, l atere smo plačali z na umi žulji, služili res le v božjo ča toda žal, d i smo se bridko zmotili. Obžalovala vredno, da se od cerl ve posveč ni predmeti tako zlorabi ajo, in tj v politične namene. Pred par meseci je umrl v naši občini lajzasli žnejši kulturni delavec na n; šem r jrodnem polju, za katerega 3 nje ova soproga oziroma njena se; tra j rosila, da se mu kot vsakemu kri; janu običajno, zvoni, toda njena pr šnja je bila odbita pod pretve o. da mora za to položiti predplačilo, oziroma prispevek za novi zvon v znesku 1000 K, ker drugače se pokojniku z novim zvonom ne bo zvonilo. Le ko je pri župnem uradu položila zahtevanih 1000 K, se je njeni prošnji ustreglo. Danes pa vprašamo: Kdo je položil dne 23. nov. 1.1., ko se je vršila volitev župana in obč. svetovalcev in je bil po velikem prizadevanju raznih agitatorjev izvoljen za župana pristaš SLS, prispevek 1000 Iv, ko se je v proslavo imenovanega zvonilo skoro celo popoldan ter pokalo z možnarji in to bržkone brez oblastvenega dovoljenja? Smo li plačali zvonove za politične namene? Zvonili ste, ko je avstrijska vojska zavzela Beograd, a ko ga je zopet izgubila, niste zvonili. V toliko za danes. Ako ne boste korektni, drugič še kaj več.
ŠTAJERSKO.
Središče ob Dravi. Pred nekaj dnevi smo vendarle imeli županske volitve kljub klerikalnim intrigam. Izvoljen je bil za župana naš vrl in odličen pristaš tov. Fr. Lukačič. Vse klerikalno razdiralno delo ne omaje naše kmetske trdnjave.
Brežice. Nesramno obrekovanje tov. Ureka. Vse klerikalno časopisje obre-kuje tov. Ureka. da si je dal od treh zdravnikov sestaviti spričevalo, da je slaboumen. Da, slaboumen ali do skrajnosti pokvarjen tip je tisti, ki si upa tako grdo obrekovanje napisati. Skrajno hudobni pa so dotični, ki taka obrekovanja puste v liste, ki se ponašajo celo s tem, da so na katoliški podlagi. Ker klerikalno časopisje ni več imuno, bo seveda za obrekovanja odgovarjalo pred sodiščem. Pred sodiščem pa bo odgovarjal še nekdo, ki je izdal uraden akt, da Urek ne more biti delegat kmetijske podružnice, ker je slaboumen. S takimi poštenjaki, kot so klerikalci, se ne da drugje govoriti, kot pred sodiščem, tam bodo pa hinavsko zavijali oči, da so bili slabo informirani. Popravite krivico javno, če verujete v Boga, drugače ste navadni goljufi in sleparji!
Žalec. Zanimivo je opazovati naše savinjsko ljudstvo zadnje mesece, od kar so prišli tigri na vlado. Premnogo jih je bilo poprej v naši dolini, ki so verovali klerikalnim obljubam radi avtonomije, znižanih davkov, odpoklica slovenskih vojakov in Macedonije itd. Ta vera se je sicer kmalu po lanskih volitvah začela majati, vendar je še precej držala vse do onega časa, ko sc tigri letos po tolikih naporih zlezli v vladno korito. Ko pa je prišlo do tega in je preteklo že nekaj tednov tigrovske vlade, ne da bi bili tigri pokazali najmanjšo voljo, znižati davke in spraviti slovenske fante iz Macedonije, takrat so začeli spregledovati tudi dotlej najvernejši pristaši klerikalne stranke. A ko se je končno zvedelo še za razne lumparije, ki so jih tigri pri državnem koritu zagrešili, takrat je nastal v mišljenju našega ljudstva pdpolen preobrat, kar bodo brezdvomno pokazale tudi nove državnozborske volitve. Že po današnjem razpoloženju smemo pričakovati, da bo Savinjska dolina pri tokratnih državnozborskih volitvah pokazala isto lice, kakor 1. 1907., ko so klerikalci pri nas sramotno propadli proti kmečki stranki, ki je takrat kandidirala našega uglednega in odličnega tovariša Robleka. Mogoče je, da bodo
tigri še enkrat poskusili z obljubami, kakor lani, toda gotovo je, da jim pri nas nihče ne bo več verjel. Premnogi so klerikalni stebri na kmetih, ki začnejo uvidevati in se majati radi klerikalne politične nesposobnosti in neiskrenosti. S polnim zaupanjem pričakuje SKS v Savinjski dolini dan volitev 8. februarja 1925.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Naši klerikalci se v »Sl. Gospodarju« radujejo nad njihovo zmago pri volitvah župana ter prorokujejo večno smrt naši samostojni kmet. stranki. Da pa si ne bodo od prevelikega veselja razbili svojih tigrovskih butic, naj se le spomnijo 10. avgusta t. 1., dneva občinskih volitev. Takrat je propadla njihova tigrovska stranka. Naši tigri so rjuli in sukali dolge nosove, od svete jeze. G. Tumpej Jakob in nekaj drugih navdušenejših agitatorjev je celo prelivalo bridke solze, ker njihova prenavdušena agitacija ni imela uspeha. Do uspeha pri volitvah župana jim je pa pripomogel od nas naprednjakov izvoljeni kandidat G. Gajser, katerega so pa klerikalci podkupili z raznimi obljubami. G. Gajserju svetujemo, da si prečita zgodbo zadnje večerje v sv. pismu. V tej zgodbi bo uvidel, da Judež Iška rijotovo plačilo je vrv na vrat. Nada lje svetujemo našim klerikalcem, če še mogoče ostanejo na krmilu, da si volijo pametne in izkušene može, ne pa pijance in žganjepivce, kakor, n. pr. tokrat, čevljarja iz Pleter.
Brežice. Po daljšem odmoru se pri nas zopet zbira pevski zbor, ki je imel ze lepe uspehe. Dobrih pevcev in pevk je v mestu in okolici obilo. Prav lahko bi bil tu močan stalen pevski zbor. Da Brežice ne bodo brez petja, vabimo vse pevce in pevke iz mesta in okolice, da se priglase in redno prihajajo k pevskim vajam. Uspeh ne bo izostal. Naj nas druži petje! Pevski zdravo!
PREKMURJE.
Vsako leto gre na tisoče poljedelskih delavcev iz Prekmurja v tujino, pa tudi v naše kraje, osobito v Slavonijo in Baranjo jih gre mnogo. Tako se je odpravila skupina par sto delavcev, pogojenih po upravitelju iz Orehovice, v Slavonijo na ondotno ve-leposestvo, ki je last nekaterih beo-gradskih magnatov. Veselili so se končne žetve, da popeljejo domov družini prisluženo žito, po glejmo, mesto tega prazne obljube, odpuščeni so bili domov brez vsega. Niti plačila v denarju, za katerega bi nakupili živež drugod, niso mogli dobiti. Čakali so doma nad dva meseca, med tem, seveda, so se poslužili advokata in brzojava, njihova polirja sta odšla osebno zaprosit plačila, pa vse zaman. Gospoda je ostala gluha, dobro vedoč, da siromašno ljudstvo ne zmore nastopiti sodnim potom radi prevelike takse za tožbo. Konečno jim je pa le nekdo potipal pravo žilo, da so dali nekaj na račun. Izgovori, da se je malo pridelalo, ne drže! Če ne morejo plačati niti delavcev, naj ostanejo vsi pri drugih špekulacijah in zemljo naj puste tistemu, ki jo bo znal obdelovati. S takim postopanjem si gotovo ne boste pridobili prekmurskega ljudstva. To bi mogli vedeti vsaj taki gospodje, ki vedno kričij > o patriotizmu!
Razno.
IZ DŽUNGLE NAŠIH TIGROV.
»Pravica« glasilo Gosarjevega delovnega ljudstva in njegovih vpoko-jencev prinaša v 46. številki v prvi polovici na prvi strani s prazniškimi črkami tiskan proglas enoindvajsetih tigrov, katerega završava: »Živela poštenost! Za njo v volilni boj!«
Takoj spodaj pa piše tako-le: »Koga boste volili? Katero stranko? Ali se je izkazala katera stranka ali kateri poslanec vrednega vašega zaupanja? Ali hočete še nadalje trpeti in za krivice, ki se vam gode, še nadalje voliti tiste može, ki so tako jasno in opetovano pokazali, da nimajo dovelj smisla in ne volje za naše potrebe in koristi?!«
To je točno in odkrito povedano in kaže, da uredniki »Pravice« pridno čitajo naš list. Kaj le poreko tako žigosani tigri, ki se dobre štiri prste nad citiranimi lamentacijami vrste v treh mastnih vrstah v »priporočilo« delovnemu ljudstvu in klerikalnim vpokojencem?
* * *
»Sramota je in slabo znamenje za višino javne morale, da se pri nas tudi najboljša stvar izrablja v politične namene in da se s podtikanjem ter lažmi ubija pošteno zamišljena obče-koristna akcija.« Tako beremo v »Slovencu« št. 261, stran 3. v II. koloni, tretji odstavek in vprašamo: za-
kaj molči na naše članke »Minister Sušnik obtožen« nekdaj tako zgovorno klerikalno časopisje?
* * *
^Kaj nam pomaga, n. pr., če je že pred desetletji tako sijajno zmagal v Sloveniji dr. Krekov krščanski socializem, ko pa še danes nimamo dovolj krščansko mišlečih in krščansko čutečih ljudi! Zato služi v glavnem vse naše zadružništvo le gotovim ljudem, namesto članstvu in splošnosti.« — (»Pravica« št. 46., prva stran, tretja kolona, spodaj.)
Dr. Gosarju so se morali tigri »za vselej« zameriti, da jih tako v živo krtači Kaj poreko na to Remci, Brejci, Žarni in drugi ter kako in za kakšno ceno se bodo konečno poravnali,
smo pa le radovedni!
* * *
»Kaj pa ti danes tukaj?« vpraša samostojnež znanega kaplana z dežele na ljubljanskih ulicah.
»Zaupni sestanek vodstva SLS imamo!«
Čez štiri dni ga zopet sreča:
»Kaj pa zopet danes?«
»Danes pa smo poklicani zaupniki ,delovnega ljudstva!«
»In kdaj se spet vidimo?« vpraša radovedni samostojnež.
»Čez nekaj dni, ko bomo sklicani od ,Kmečke zveze',« šaljivo odgovarja veseli kaplan.
Dobivajte nove naročnike za »Kmetijski list«! Dasiravno ste zaposleni z volitvami, vendar ne smete pozabiti na ostale dolžnosti. Ko se bliža novo leto, je posebno važno, da pridobite čim največ novih naročnikov. Storite to še posebno z ozirom na razpisane nagrade! Naročnina znaša za celo leto 30 dinarjev, ker se bo list razširil.
Somišljeniki! Junaško v volilni boj! Kmečka stranka cele Jugoslavije bo pokazala velik napredek. Karkoli nasprotniki govore proti kmečki stranki, niti smeha ni vredno. Pustite pse, naj lajajo, kolikor hočejo, Vi pa idite mirno naprej po začrtani poti! Zavedajte se, da v Jugoslaviji ne bo miru in reda, dokler ne pride na površje kmečka stranka.
Kmetijskega koledarja za 1. 1925. ni več mnogo v zalogi. Kdor ga še nima, naj se požuri. Mehko vezan stane 10, trdo vezan pa 15 Din. Dobi se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8.
Ali si že član Kmetijske tiskovne zadruge? Tisk je najmočnejše sredstvo v boju za pravice kmetijskega stanu. Dolžnost vsakega kmeta je, da svoj tisk podpira ter ga tudi širi med znanci. Vsled tega je pa tudi dolžnost vsakega zavednega kmeta, da pristopi kot član h Kmetijski tiskovni zadrugi z o. z. v Ljubljani. Delež znaša 50 Din.
Umrl je v Vrbljenah pri Igu Ivan Frlan v cvetu mladosti, sin našega odličnega pristaša tov. Martina Frla-na. Bil je vnet član Sokola in Gasilnega društva ter je bil zelo priljubljen, kar je pokazal tudi pogreb. N. v m. p., sorodnikom pa naše sožalje!
Klerikalna naklonjenost gasilcem. Klerikalci sploh ne priznavajo nobene organizacije, ki ni slepo orodje v njihovih umazanih rokah. Tudi gasilska organizacija, ki je popolnoma nepolitična in nadstrankarska ustanova, je v njihovih dobičkaželjnih očeh nekaj nepotrebnega, dasiravno ve danes vsak otrok, da je gasilno društvo nekaj tako potrebnega, kot vsakdanji kruh. In kaj sta storila klerikalna ministra Sušnik in Kulovec? Prvi je orlom in drugim društvom z izdanim pravilnikom zagotovil polovično železniško vožnjo za njihove prireditve, gasilnim ' društvom pa niti ne, če hite v slučaju nesreče sosednjim krajem ne pomoč, kaj šele, da bi se smeli za polovično vožnjo peljati k svojim zborovanjem, vajam in drugim prireditvam. Gospod minister Kulovec pa so šli še dalje in so odredili, da morajo od oktobra t. 1. dalje vsa društva, ne le ministrstvo prositi, če smejo imeti tombolo ali srečolov, ampak morajo plačati tudi vse predpisane takse, katerih so bila do sedaj vsa humanitarna društva oproščena. Taka je torej klerikalna ljubezen do bližnjega. Sami te ljubezni sploh ne poznajo in jo še za Kristusovih šasov niso poznali, drugim pa jo zabranjujejo izvajati ter jih ovirajo pri njihovem delu v dobrobit svojega bližnjega, svoje občine in svoje domovine. Zapomnite si te ljudske pijavke in obračunajte z njimi.
Za Belokrajino se je ustanovila podružnica Slovenskega planinskega društva, ki ima poleg drugih lepih načrtov tudi namen zgraditi na Mirni gori (1048 m) pri Planini, okraj Črnomelj, žel. postaja Semič, planinski dom^^oč^ne^^jgamoj^^abavoj^i^
krasne narave željnim turistom, temveč predvsem v humanitarne namene — bolnim dati zopetnega zdravja. Ta planinski dom se gradi s pomočjo dobrosrčnih ljudi. Podpisani odbor se obrača na vse, ki so dobre volje in blagega srca, da pripomorejo vsak po svoji moči in blagodušnosti do uresničenja tega prelepega načrta. — Odbor Belokranjske podružnice SPD. Zaga-žen Ivan, predsednik. Dr. Kiisel Božidar, podpredsednik. Čebular Albin, tajnik. Kastelic Jože, blagajnik. Dr. Šerko Ivan, Dr. Matjašič M., Dr. Čer-ček Ivan, Kaki Matija, odborniki
Ponarejeni bankovci za ste dolarjev so se pojavili na denarnem trgu.
Zamenjava pokvarjenih taksnih vrednotnic. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani opozarja na svoj razpis štev. B II. 9/69-1924 v Uradnem listu, s katerim so se razglasila določila o zamenjavi pokvarjenih taksnih vrednotnic. Za informacijo v tej zadevi se je obračati v Ljubljani na blagajno delegacije ministrstva financ, v drugih krajih na davčne urade.
Samomor. V Limbušu pri Mariboru je posestniku I. Vrtnaku umrla žena. Mož si je to tako gnal k srcu, da se je pred mrtvo ženo ustrelil. Bil je na mestu mrtev.
Smrtna nesreča. V nedeljo je pri Višnji gori popoldanski vlak povozil 60 letno Marijo Markovič iz Virja 36 pri Stični. Šla je preko železniškega tira. V istem hipu je privozil izza ovinka vlak, ki jo je podrl in je bila takoj mrtva. Zapušča moža in štiri že preskrbljene otroke.
Velik požar je v Beogradu uničil tovarno za usnje. Škoda znaša poldrug miljon dinarjev.
Volka je vstrelil Ivan Marolt, posestnik v občini Sv. Gregor pri Vel. Laščah, kar je v teh krajih redkost.
Svojo ženo umoril in obesil. Na Selah pri Zgor. Polskavi je imel posestnik Simon Mlaker, po domače Orteg, krasno posestvo, katero pa je po prevratu v par letih pognal skoči grlo. Moral je nato s številno družino služiti v Kamnici pri Mariboru za viničarja. Od tam je vozil v Maribor mleko za svojega gospodarja. Alkohol, pa je imel Mlakerja, očeta sedmero otrok, že tako v oblasti, da je izkupiček, za mleko mesto, da bi ga izročil gospodarju, sproti zapil. S tem je zopet zgubil svojo službo. Z ženo, pridno in delavno življensko družico ter otroci, od katerih je najmlajši šele eno leto star, se je Mlaker zatekal nato pod streho svojega brata, posestnika v Novi Vasi pri Slovenski Bistrici. A tudi tu ni nehal pijanče-vati. Neprestano pijančevanje je prineslo seveda v Mlakerjevo rodbino stalne prepire, ki jih je v nedeljo usodno končal. Pri zopetnem prepiru je Mlaker svojo ženo umoril in nato še mrtvo obesil. Po strašnem zločinu je neznanokam izginil, domnevajo pa, da je končal tudi svoje nesrečno življenje.
861etni ženin, nevesta pa stan U let. To se more zgoditi seveda 1© v Ameriki. V Nevjorku je 861etni starec sklenil oženiti se z neko 141etno deklico. Šel je k svaku omenjene deklice in ga prosil, naj mu gre na roko in jo pregovori, da pristane na ženitev. Svak pa je starega ženina zavrnil, čeS da se šali. Starec pa ni odnehal in je pri tamošnjih oblasteh prosil za ženit-no dovoljenje in je prošnji priložil na 8 straneh pisano ljubavno pismo, v katerem pravi, da ne more živeti brc* mlade deklice.
Mišja nadloga r Bosni. Iz Bosne poročajo, da se je pojavilo ob obrežjih Save ogromno število miši, ki na-pravljajo velikansko škodo. Vsa jesenska setev je uničena in seljaki so morali polja nanovo preoratl in posejati. Miši niso prizanesle niti drevju niti travnikom in so izpodjedle vst* korenine. Seljaki so popolnoma obupani.
Ženski generali. V Rusiji sta bili te dni imenovani dve ženski za generale boljševiške annade. Obe sta bili že doslej v armadi z vsemi pravicami in dolžnostmi častnikov. Urvamova in Budde sta bili po končani častniški šoli dodeljeni generalnemu štabu, ko sta napravili izpit v vojni akademiji, ju je vrhovno poveljstvo pomaknilo v generalski čin. Vsaka ima svoj polk, ki mu zapoveduje.
Kaj je storiti, da jeza manj škoduje. Znano je vobče, da jeza človeškemu zdravju zelo škoduje. To velja posebno še o bolnikih, kateri so jezi še veliko bolj podvrženi. Najslabše pa e še za onega, ki v razdraženostl pije caj grenkega. Skušnje so pokazale, da si je s tem še bolj pokvaril zdravje, ali celo uničil življenje. Da se to nebo več zgodilo, se svetuje sledeče sredstvo: kadar te prime jeza, ne pij nato kaj grenkega ali o motnega, am->ak si poišči vsaj par žlic mrzle vode, n jo popij, nakar se ti žolč potolaži. Tako si boš svoje zdravje najbolj očuvaL
9MR& ****** kSmfmm, Maj m» toh nfeJK MM
- -v.
»Vinarstvo«, prvo tiovensko knjig« j o celokupnem vinogradništvu kot stro- i ki, ki je za velik del naših kmetoval- | cev. življenjske važnosti, je izročil ti- « sfcarni sv. Cirila v Mariboru ravnatelj j vinarske in sadjarske šole v Mariboru, gospod Andrej Žmare. Knjiga bo bogato opremljena z najboljšimi slikami. Ni dvoma, da bodo tako važno deio pozdravili vsi vinarji v velikim veseljem. Prav uporabna bo tudi aa vinarske in druge kmetijske šole, osobito v Sloveniji, v katerih doslej ni--so imeli pripravnega učbenika za ta
predmet.	^	,
Filip Dom: Kako s* s« Trapi ženili ter druge legende in bajke. Iz češčine prevel Fr. Bradač. V Ljubljani 1924. Zal. Tiskoma zadruga. Cena vezani knjigi Din 35.—, broi. Din 30.—, požtnina Din 1.50. — Med darovi, ki jih je prinesel lani »v. Miklavž češkim otrokom, je vzbudila največje zanimanje in-priznanje zbirka legend: Kako so se vragi ženili. Pohvalno jo je omenjalo vse češko časopisje. V lepi obliki je izšla sedaj tudi v slovenščini. Vsebuje 14 raznih legend in bajk, ki skušajo tolmačiti razne pojave na nebu. Take so Kako so »e vragi ženili, O itirih bratih, Kako so nastale zvezde ca nebu, Točonosci itd. Vsako povest krasi lepa slika kot začetnica povesti; enako mikavno predstavlja tudi naslovna stran starega vraga in mlado vražico.
Zakon za volitve narodnih poslancev sna narodno skupščino. Zbirka zakonov, XVI. snopič. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred Din 12.50. — Pravkar je izžel v Ljubljani Volilni zakon, kakršen je veljaven za volitve, ki se bodo vršile v februarju za narodno skupščino. V zakonu so vpoštevane vse izpremembe, s katerimi »e je zakon leta 1922 dopolnil. Knjižica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, bo vsem uradom ia strankam pri volitvah neobhodno potrebna.
* * *
PRISPEVKI ZA DELAVSKO ZBORNICO.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za priobčenje sledeče
objave:	.
Na podlagi uaredbe ministrstva socialne politike od 12. sept. 1924, št. C 49, se bode na podlagi § 62. zakona o varstvu delavcev in člena 146. finančnega zakona za leto 1924-25 počenši s 1. septembrom 1924 predpisoval prispevek začasno delavsko zbornico *a Slovenijo v Ljubljani dnevno v iznosu Yi% zavarovalnega dnevnega zaslužka, ki služi za podlago pri odmerjanju prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni, odnosno v višini 8V,% prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni.
Prispevek za delavske zbornice se bode predpisoval samo za one osebe, ki so dolžne biti zavarovane za slučaj bolezni in nezgode in so uvrščene v VI. in višje mezdne razrede. Za one osebe, ki so uvrščene v I. do -vitevši V. mezdni razred, se ta prispevek ne bode predpisoval.
Prispevek za delavsko zbornico znaša na teden (za 6 dni): Za mezdni razred VI. 18 para, VII. 20 para, VIII. 24 para IX. 29 para, X. 35 para, XI. 42 para, XII. 50 para, XIII. 60 para, XIV. 72 para, XV. 87 para, XVI. 1.02 Din, XVII. 1.20 Din.
Ta prispevek je dolžan plačevati delodajalec, vendar ga sme v celoti odtegniti od 4eloje>malčevega (zavarovančevega) zaslužka.
Prispevke za delavsko zbornico bode predpisoval po odredbi ministrstva socialne politike Okrožni urad za zavarovanje delavcev r Ljubljani mesečno za nazaj istočasno s prispevki za zavarovanje za slučaj bolezni in neegode ter za posredovalnico za delo (borzo dela). Plačane prispevke bodo nakazovali okrožni uradi osrednjemu uradu za xavarovanje delavcev v Zagrebu, ta pa pristojnim delavskim zbornicam.
Popolno sredstvo proti revmatizmu.
Akoravno je zdravilo Radio-Balsa-niiea dr. Rahlejeva radi svojega br-zzega in popolnega lečenja revmatiz-ma zelo dobro poznano ne samo v naši državi, nego tudi v inozemstvu, imamo vendar pri nas še mnogo bolnikov, kateri bolehajo na revmatiz-mu, pa se jim nudi sedaj prilika, da se popolnoma izlečijo od te bolezni, ker je Radio-Balsamica priznan od vseh svetovnih medicinskih avtoritet kot najboljše in edino sredstvo proti revmatizmu, protinu in revmatičnemu išijasu. Zdravilo »Radio-Balsamica« je popolnoma neškodljivo srcu in ima to prednost, da zelo brzo deluje in ne zapušča nikakih sledov ne na koži ne v organizmu. Revmatizem, kateri traja že več let, se izleči z dvema do trema stekleničkama tega znamenitega zdravila. Za napravijanje in prodajo zdravila »Radio-Balsamica« je otvorjen laboratorij v Beogradu, Kosovska ulica 43.
|Pristopajte k
HklMiivnCiaU
Gospodarstvo.
TRA VNIŠTVO IN PRIDELOVANJ!
ZRLBNB KRME. V Sloveniji imamo tri vrete rtainik travnikov:
a)	na pešleninah, bree užitka talne vode, z zaupanjem le na padavine ki jih bo Bog dal. Če je potem »ena malo in otave nič, »e prizadeti tolažijo, da je krme re« malo, ampak je veliko več vredna kot na dobrih travnikih — in vsak bo po svoji veri zveličan. Take ploskve niso ta trave, marvei predvsem za metuljnice, osobito ca lucerno in za spremenitev v njivsko kulturo sploh. Lueerna seže • koreninami bolj globoko, korenine rastlin najdejo več kamenin, sposobnih, da se od njihovih kislin raztapljajo in korenine pri preoravanju se polagoma spreminjajo v prst. Potom njivske kulture mora na takem svetu skrbeti oče za sina in sin za sina, da se množina prsti in višina vrhne plasti tekom desetletij in stoletij zviša do najboljše vrhne zemlje — osobito ker pri stalnih travnikih na peščeninah tudi vse gnojenje malo ali ali nič ne zaleže;
b)	na dobrem svetu v vsestransko zadovoljivih okoliščinah. Tu je * intenzivnim gnojenjem zvišati dono» trav. Ako je lega primerna (ravna ali z manjšo napetostjo), se bo često treba resno premisliti, ali ne bi dala njivska kultura in menjalna senožet več donosa kakor travnik;
c)	na zamočvirjenem svetu. Tu je predvsem potrebna melioracija in bi zakon za pospeševanje kmetijstva moral določati, da n. pr. ako je ena četrtina prizadetih za melioracijo, »o ostale tri četrtine prisiljene se ukloniti in melioracije skupno izvesti. Na takem svetu je krma slaba, donos vsebinsko majhen in vsako gnojenje predstavlja brezkoristno razsipanje.
Omeniti bi tukaj mogel še komisijo za agrarne operacije. V njen delokrog bi spadale melioracije in ne sedanje parcelacije skupnih zemljišč. Parcelacije so za kmetijstvo v splošnem škodljive in srenje ali občine, ki jo hočejo izvesti, naj za sposobne ljudi same skrbijo in drago plačajo — ne pa da jim gre država pri takem škodljivem delu na roke. Komasacija naših razkosanih kmetskih zemljišč predstavlja v naših maloposestniških prilikah prazne sanje; izvesti jo prisilnim potom tudi ni priporočljivo, ker bi ne pokazala posebne razlikujoče slike, razen če dve tretjini sedanjih kmetov opusti kmetovanje in se oprime drugega posla. Komisija se sme brez škode razpustiti in mesto nje ustanoviti oddelek za travništvo in oddelek za planšarstvo, odnosno namestiti tozadevni strokovnjaki, ki naj bodo obenem kulturni tenhiki.
Glede oskrbovanja travnikov so mnenja in izkustva različna. Oskrbovanje moremo razdeliti v tri dele:
a) dosejaranje trav. Če kosimo zgodaj, preden so trave odevetele, dobimo boljšo krmo, toda travnik izumira, — tudi travne rastline ne živijo namreč večnega življenja; če pa so trave pri košnji že odevetele, kosimo povsem navadno slamo, le da je zelene barve. Iz tega vzroka so Danci prešli na menjalno travništvo; glasom statistike odpada na stalno travništvo le 1% vse zemlje, toda nad 30% na me-njilno travništvo in detelje. Pri dose-vanju trav je namreč upoštevati, da semena s svojimi laski obvisijo na rastlinah in le neznaten del setve pride v zemljo (dr. Stutzer, Diingung der Wiesen und Weiden, Berlin 1920); kar ga pade na zemljo med gosto rušo, se od starih trav vsled premočnega obsenčenia zaduši in le ono seme, ki pade na odkrite lise, kali — torej vse skupaj malokoristno razsi-pavanje denarja. Pomlajevanje travnika se more izvršiti le na naslednje tri načine:
1.	napeljati veliko komposta, prsti ali drobnega peska na obstoječo rušo in nato previdno sejati;
2.	odstraniti na izbranih mestih (proge v vsej dolžini travnika ali večje lise) vso staro rušo, razgaljeno zemljo zagnojiti in obsijati. Temu pravimo cepljenje travnikov. Odstranjena ruša se spravi na kup, zmeša z apnom, gnojnico in hlevskim gnojem in kompostira;
s. preorati, obsejati prvo leto a ov-•em, drugo leto s krompirjem, peeo ali kolerabo in 8. leto ie zopet lahko • travo, ker je stara ruša v dveh le- > tih sprstenela. Ta način spada že k j menjalnemu travništvu;
b)	{nojeaje traraiker. Poeforo« j kislina pomaga vsikdar, kalij največ- j krat in duših malokdaj; slednji včasih j naravnost škoduje in povzroči manjši j pridelek. Gl«d6 dušika v umetnih i gnojilih za travnike pišejo na podlagi praktičnih travniških poskusov: dr. Grete, Agrikulturchemische Anstalt, Ziirich: »Gnojenje a dušikom je dalo neznaten povišek donosa in napram dušika prostim gnojilom znatno »gubo. Dokup dušika za travnike te no rentira.« (Jahrbuch der Schweiz, 1906.). Prof. dr. Wagner, Versueh-•tation Darmstadt: >... Na travniku rastejo ne le dušik-uporabljalci, marveč tudi dušik-proizvajalci, ne le trave, marveč tudi detelje in je smatrati, da so dušik zbirajoči zemeljski bakteriji v vlažnih in obsenčenih travniških tleh prav posebno delavni in donosni. Toda potreba travnika na dušiku je velika. Če naj nudi 100 met. •totov sena, porabi 150 kg dušika. Ali more travnik toliko dušika prevzeti iz zraka? Da!« (Dr. Wagner, Wiesendiingung, Berlin 1910.). Prof. Stutzer: >... Če sploh hočemo dati travnikom dušika, sme to biti le v malih količinah. Jaz nisem dajal pred vojno (terej pri takratnih niakih cenah za dušik) travnikom z majhnimi ali srednjimi pridelki sploh nobenega dušika, ker je pri njih rentabilnost gnojenja z dušikom zelo dvomljiva. Le boljši travniki, ki so bili vedno oskrbovani in dalj časa le s Thoma-sovo žlindro in kajnitom gnojeni, so dobili 10 do 15 kg dušika na 1 ha. Pri uporabi 20 kg dušika na 1 ha je bil riziko rentabilnosti že prevelik.« (Dr. Stutzer, Diingung der Wiesen und Weiden, Berlin 1920.).
c)	Obdelovanje travnikov. Pri nas imamo mnogo zagovornikov brana-nja travnikov. Prof. dr. Weber v kratkem navodilu v žepnem koledarju »Mentzel und Lengerkes landwirt-schaftlicher Kalender 1922« omenja potrebo vsakoletnega valjanja travnikov, nikjer pa potrebe brananja. Prof. dr. Stebler (Švica) prinaša v svoji knjigi »Der rationelle Futterbau« o pomenu brananja nastopne zglede:
Poskusi J. Kausena — pridelek sena aa hektar :
aebranano brana««
negnojeno ..... 8.100 kg 8.550 kg
gnojeno s kajnitom .	10.850 kg 9.225 kg gnojeno s Thpmasovo
žlindro..........11.775 kg 10.775 kg
gnojeno s Thomasovo
žlindro in kajnitom .	13.300 kg 11.825 kg
Poskusi de Caliwe v Gandu (Belgija, star travnik = pridelek sena aa hektar:
1.	enkrat branano in gnojeno . 7640 kg
2.	dvakrat branano in gnojeno 7650 kg
3.	trikrat branano in gnojeno . 7127 kg
4.	nebranano, toda gnojeno . 8382 kg
5.	nebranano in negnojeno . 5727 kg
Poskusi Bachmanna = pridelek 1 košnje na hektar:
nebranano	branano
negnojeno.....29.5 q	16.5 q
gnojeno z 10 q kajnita .	28.0 q	21.0 q gnojeno z 8 q Thomasove žlindre ....	26.5 q	25.5 C[ gnojeno z 8 q To. žlindre in 10 q kajnita . .	31.5 q	20.0 q
V soglasju z navedenimi škodljivimi učinki se izraža dr. Stutzer v svoji gori omenjeni knjigi tako-le: »V prejšnjih časih je bilo v nekaterih krajih navada travnike vsako leto prebra-nati, tudi če ni bilo nič mahu. To je napačno; brana se uporablja za odstranitev mahu in po košnji, da se odpre zemlja za morebitne dosevke semena. V slednjem primeru je umestno uporabljati kolutne brane (Tellsregge). Zunaj omenjenih primerov je brananje travnikov prej Škodljivo kakor koristno. Z brana-njem se uničijo plitvo vkoreničene trave, ovira zgostitev travne ruše, ne doseže se nikakršno dobro prezrače-nje zemlje, ker travniška brana ne | gre dovolj globoko in če bi pri goto-■ vih zemljah šla, tedaj izruva dobre
trave. Veliko bolj potrebno je travnik povaljati, če je spomladi mnogo krtin. Posebno je to potrebno na barake* »vetu in na travnikih, kjer se je jeseni pasla živina in • tvojimi nogami povzročila vdrtine.c
K temu naj še pripomnim, da večina trav korenini tako plitvo, da jim zraka nikdar ne zmanjka; te povzročijo gotovo rahloto v pla»teh in ima vsled tega zrak doetop tudi do korenin globlje vkoreninjenih trav in detelj. Brananje bi bilo prej na mestu pri menjalnih senožetih, kjer je ruša manj gosta in zemlja »korjasta, vendar danes tu brananja ne poznajo; travniških bran pa »ploh ne. zasledi« v nobehem danskem eeniku kmetijskih strojev.
Glede uničevanja mahu z brana-njem se izraža dr. Becker - Rostock (Diingungsvorsehlage, Berlin 1912) tako-le: »Namen travniškega brananja je motiti rast mahu. Uničiti mahu s samim brananjem ne moremo, ker rast mahu ima druge vzroke, ki jih brananje ne more odpraviti in se morajo kot mah uničevalno sredstvo bra-nanju pridružiti še gnojenje in apne-nje.< Dr. Stutzer priporoča za uničevanje mahu železno galico (10 kg na 100 1 vode, 1200 1 na hektar, fino škropiti, ali pa kajnit, ki služi obenem kot gnojilo. Slednji mora v ta namen biti zmlet v fin prah; raztrosi se ga zgodaj zjutraj, ko je jia travniku še močna rosa, 10—12 met. stotov. V obeh primerih mah usahne in »e nato z brananjem ali z grabljami odstrani. Enako uničujeta mah žgano apno in apneni dušik; slednji je predrag v primeri z apnom, ker je njegov dušik pri povrhnem gnojenju brezpomemben, izhlapi ves v zrak. Najboljše mah uničevalno sredstvo pa je dober kompost, in kjer tega ni, prst s primesjo sprašenega apna; pod kompostom se mah zaduši, sprsteni in odpade potreba brananja kot grab-ljenja.
V praaktičnem je merodajen samo kmet in prav nič kmetijski strokovnjaki — le on trpi škodo, če se mu kaj ne obnese. Pojasniti je zato kmetom ves pro in kontra v stvareh, ki zadevajo kmetsko prakso. Ako se je pri nas brananje travnikov itd. v nasprotju z gornjimi mojimi navedbami koristno obneslo, ni nobenega povoda, da bi se opustilo. Vendar preden moremo strokovnjaki brananje splošno priporočati, moramo poznati natančne številke naših poskusov odnosno višine pridelka vsled in brea brananja — današnji svet ne verjame zatrdilom, marveč le suhim, po možnosti uradno overovljenim številkam.
Anton Peve.
Najstarejša agrarna reforma v Evropi je v Nemčiji,.ki temelji na Zakonih iz let 1886, 1902 in 1908. Do »vetovne vojne je zasledovala čijjto germanizačne cilje (Pruska, Šlezija) ter so njene narodnogospodarske in »oeialne naloge stopile popolnoma v ozadje. Šele zakonodaja po vojni je »pravila agrarno reformo v pravo »mer. Glavni vzrok je bilo »iroltta-štvo, ki je nastopilo po vojni, zlasti pade® nemškega denarja 1. 1922 in 1923. Predmet agrarne reforme v Nemčiji »o: neobdelana zemlja, katfero lastnik do določenega roka sam ne obdela ter posestva čez 100 ha. vzeta so posestva, ki pripadajo k Industriji, vzorno urejena veleposestva, kakor tudi posestva, katerih razkosanje bi povzročilo v gospodarstvu veliko škodo. Namen agrarne reforme je: nacionalizacija Eemlje, zvišanje poljedelske produkcije in ustanavljanje kmetij, ki zadostujejo same sebi v gospodarskem in socialnem oziru.
Druga agrarna reforma, ki sega v predvojno dobo — je ruska (Stoli-pinova). Njena glavna naloga je bila: osvoboditev kmetov (»mir«). Ta reforma ni mogla biti izvršena, ker je izbruhnila prej svetovna vojna. Boljševiška vlada je takoj proglasila vso zemljo za državno la»t. Uničena je bila torej privatna lastnina in kmet je postal kratkomalo najemnik zemlje, katero je obdeloval.
Ker celo boljševiško gospodarstvo po leta ni bilo urejeno, je jasno, da je začela produkcija padati, vsled česar je boljševiška reforma doživela popolen polom. Vlada je opustila razdeljevanje zemlje ter je priznala kmetu pravo do podedovane zemlje, katero obdeluje, kakor tudi pravico, da razpolagajo sami s to zemljo. Torej zopet povrnitev k prejšnjemu razmerju. Toda tudi vse to ni moglo popraviti zla, ki ga je povzročila kmetu I boljševiška reforma, vsled česar či-\ tamo še vedno poročila o gladu itd. i V nasprotstvu s to reformo je agrar-| na reforma v Avstriji, ki se razteza ] samo na ono zemljo, ki jo ima najemnik že dolga leta v najemu in pa na zemljo, ki je bila po 1. 1870 združena s kakim veleposestvom. Tudi ta reforma je omejena še z raznimi drugimi pogoji.	I (Konec prihodnjič.)
Članki, ki sem jih objavljal v zadnjih številkah »Kmetijskega lista« in so sestavljeni k debati na »kmetijskem posvetovanju dne 4. oktobra 192 v Ljubljani«, se mi zdijo toliko pomembni, da se o njih vsebini seznani tudi kmet — osobito ker mi ni bila dana možnost, da bi se z njimi seznanili vsaj udeleženci posvetovanja. V življenju in napredku je običaj, da eni hodijo hitro in so prvi na cilju, drugi hodijo počasi ali po ovinkih in so zadnji na cilju. Kdor se tekme šele pričenja udeleževati, mora najprvo proučiti različna pota do cilja, po katerih so drugi hodili, in izbrati kakšnega od teh, ali sam najti še krajšega. Kadar tekmuje narod za gospodarskim napredkom, ga je predvsem seznaniti z načini in po katerih potih so dosegli tak napredek drugi narodi, — nato odloča narod sam in brez
kuratorstva.	Anton Pevc.
* * *
AGRARNA REFORMA NA ČEŠKEM.
Pri nas se o agrarni reformi ni dosti
pisalo in razpravljalo, ker je bilo pe-slo »Zemlja mora pripadati onemu, ki jo obdeluje : s politiko zamazano
ter so bili zakoni agrarne reforme pogaženi in izrabljeni v politične svrhe. Kakor vsaka druga iedalno zamišljena akcija, je tudi ta utonila v političnem blatu. Dobro je vsled tega, da spoznavamo slično delo drugod ter da na podlagi izkustev drugod zahtevamo takojšnje spremembe pri delu agrarne reforme v naši državi. Predno pa preidemo na agrarno reformo na Češkem, hočem navesti nekoliko podatkov, kaj se je storilo v tem oziru v drugih državah.
£diae najboijši imlni stroji (n koiesa sa
OSIP PETELIHC-a
UUSUBRA
<W>3s Ptt&iaesa spomenika ob UtsUtenici)
znamke 03iTZH£R io ABLES za rodbinsko, aortno in industrijsko rabo
v »sab »premah, naj-iiiJ|j caoa, 10 letna garancija.
f tki k , nanju, krpanju a«ri3a in nogirlc Cobž kiapc: strti« kre*-
piafno.
šstotam .gis. olja, posamezni deli za
strsje In koiesa. Sprejemamo tudi po-pravtta.
r. z. z o. i.
Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 8
obrestuje hranilne vioge po
■ ■
obrestuje n hranilne | vlege po
Večje in siaine vloge po dogovora najugodneje. Jamstvo za vloge znaša čez
Din 1,000.000--. Popolnoma varno naložen denarl
■ ■
B
B ■
B ■
a
m
m a Ni
B
"S
H *
S
m a m
s
IS
n
H S H
Tržne cene v^Mariboru. Goveje
meso I. 25—27, II. 23—24, III. 21.50 Din za 1 kg; jezik svež 25; vampi 10; pljuča 8—10; loj 15; teletina I. 27.50—30, II. 24—25; jetra 25; pljuča 20—25; prašičje meso 25—40; salo 35—39; koštrunovo meso 20; klobase krakovske 50; debrecinske 32.50; brunšviške 27.50; posebne 30 do 35; safalade 30; hrenovke 38; kranjske 45—50; pritisnjene klobase
Narilur. Kamnik, Konjice, Mq mesto, Ptuj, Rakek, Stanjgradec, Slovenska Bistrica
Brzojavi: Dunajska cesta št4 (v lastni stavbi).
trgovska. Hapstaf in rezerve Oln 19,000.000"-. 139' 146>458-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.


30—35; konjsko meso I. 12—15; II. 8—10 Din. Kože: konjske, komad, 127—200, 1 kg goveje 15—17.50, telečje 25—25.50, svinjske 7—10; gorenje usnje 100—150; podplati 80 do 120 Din. Perutnina: piščanec majhen 17.50—20, večji 20—40, kokoš 37.50 do 60, raca 45—55, gos 50—80, puran 100. Liter mleka 3—3.50, smetana 16, surovo maslo 38—46, kuhano maslo 54; emendolski sir 125, pol-emendolski 80, trapistovski 30—35. Sadje: 1 kg jabolk I. 6, II. 2—3, III. 1.25; hruške I. 12, II. 8, III. 5; orehi 7—9, jederen 40—50 Din. Sladkor v prahu 17.50, v kockah 17, kristal 15; namizno olje 28—30, bučno olje 32 do 35 Din. Pšenica 3.50—4, rž 4, ječmen 4, oves 3.70—4, koruza 3.70 do 4, ajda 4, fižol 5—6, leča 10—20, proeo 4.50—5, moka št. 0 6.75—7, št. 2 6.25—6.50, ajdova moka 6—8, koruzna moka 4, koruzni zdrob 4.50 do 6, pšenični zdrob 7.50—8, prosena kaša 6.50—7, otrobi 2.50 Din za 1 kg. 1 q sladkega sena 70—75, otave 75, ovsene slame 50 Din; 1 m* trdih drv 175—200, mehkih 150—175; 1 q trboveljskega premoga 42—50, velenjske-
ga premoga 27—30; 1 liter petroleja 7, bencina 18; 1 kg karbida 6.50, •več 20 Din.
Naša država namerava izdati kovan denar po 1 dinar ter po 50'in 25 para.
Vrednost dinarja se že več tednov ni znatno spreminjala. Še vedno se dobi za 100 dinarjev sedem in pol švicarskega franka ali 33 in pol italijanske lire ali 49 čeških kron in 30 vinarjev. Za en dinar se dobi 1027 do 1031 avstrijskih kron. Za dolar se plačuje do 68 dinarjev._
Kmetijski poučni tečaji.
Kmetijska družba prične t kratkem prirejati dva- do tridnevne tečaje, ki se imajo vršiti zunaj na deželi na sedežu kmetijskih podružnic. Prednost bodo imele tiste podružnice, ki se prej oglasijo in ki nudijo vse potrebne pogoje za take tečaje. Na sporedu teh poučnih tečajev bo sledeča učna tvarina: gnojenje z domačimi in umetnimi gnojili, pridelovanje krme na njivah in obdelovanje travnikov, pridelovanje in odbiranje semena, zatira-
nje rastlinskih bolezni in škodljivcev, pospeševanje kravjereje in mlekarstva, zadružna organizacija živinoreje, pašništvo, zimsko krmljenje in strežba živini, izboljšanje hlevov in svinjakov, konjereja itd. Sadjarski in vinarski tečaji se bodo vršili t sporazumu i dotičnimi organizacijami.
Podružnice se vabijo, da tudi same izrazijo svoje želje glede učne snovi, kakor tudi glede časa, ▼ katerem naj »e priredijo ti tečaji. Pouk na tečajih bo trajal dopoldne in popoldne in se bo izpopolnjeval deloma z vprašanji in odgovori od strani udeležencev in predavateljev, deloma s praktičnim razkazovanjem vsega, kar bo v danih razmerah mogoče.
V kritje stroškov za te kmetijske tečaje je bivši minister dr. Kulovec dodelil državno podporo V znesku 60 tisoč dinarjev.
Podružnica pa, ki želi tak tečaj, mora izpolniti sledeče pogoje, predvsem pa zagotoviti:
1. Zadostno število udeležencev izmed odraslih kmetskih mladeničev in samostojnih kmetovalcev, ki se morajo zavezati, da bodo tečaj redno ob-
iskovali. Udeležnikom se imajo izdati ob sklepu tudi potrdila o rednem obisku tečaja;
2.	pripraven učni prostor;
3.	potrebna prosta prenočišča za dve učni osebi in
4.	prost dovoa in odvoa predava-
teljev na bližnjo železniško postajo.
Kmetijske podružnice, ki žele pod temi pogoji prirejati kmetijske tečaje, naj to čimpreje naznanijo Kmetijski družbi v Ljubljani. Število udeležencev, ki se mora zagotoviti, ima aaaiati najmanj 20 oseb.
Vinogradniki!
Letos namerava »EKONOM« osrednja gospodarska zadruga v LJubljani svojim članom preskrbeti
BOSNA-PASTO za škropljenje trt.
Bosna -pasta stane franko Ljubljana približno Din 7-25, morda pa bo tudi nekaj ceneje. Vsak član, kateri se za nabavo Bosna-pante zanima, naj to javi >Ekonomu< najpozneje do 10. decembra 1924.
Bosna - pasta se bo naročila le tedaj, če bi se je prodalo najmanj 10.000 kg. Javite torej takoj, koliko bi je rabili.
„Ekonom".
ioničko društvo
preje: Skodini zavodi
Zagreb
tiartidei'3 ulica 15/IX. Telefon štev. 20—50.
Dobavlja:
separatorje za mleko ,Libeila'
45—400 litrov, ročni in strojni pogon;
kante
za odpremo mleka, vsakovrstne in v vsaki veličini;
parne avtomobile
(Škoda Sentinel).
Promptna odprema iz skladišča v Zagrebu. Iščejo se zastopniki za separatorje in kante.	Ponudbe In prospekte pošiljamo na zahtevo brezplačno.
• LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o z.'
V N0V0PRBUKBJBNIB PROSTORIH MESTNI TRG St 6 tf LJUBLJANI MESTNI TRG št 6
1 obrestuj« vloge na hranilno knjižice in tekoči račun po
&°lo
Vrfja in aiala« vloga * odpovedala* rekoas obrestuje tudi Tišje p« dogovor*. SprajaaM ▼ iakaaa laktera ia aasije terjatev, daj« prati popolni varaosti na vkajiiba preti poroštvu in proti ustavi.
Kje se najboljše kapi, je ie brez dvoma znano !
wPri nizki ceni"
Ignacij Žargl »n«nce.te 3.
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero potrebščin za krojače in šivilje. Velika izbera rokavic, nogavic in površnih ženskih volnenih jopic. Rasno moško, damsko in otročje perilo, svilene pletene
samoToanice i. t d. po priznano znižanih cenah. Na drobne !	Na debelo 1
Posluje po celi Jugoslaviji
Ustanov. 1. 1913. — Del. glavnica znaša 3,000.000 Din v zlatu.
M O O SE, A VIJ A<
splofina zavarovalna družba.
Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani
sklepa : 1. požarna zavarovanja, 2. življenska zavarovanja. 3. nezgodna ln jamstvena zavarovanja. 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. — Največji tu delujoči zavod. Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice" in od zavarovalnih družb „Feniks" (pozami oddelek) in ,,Fr«nko-Hongroise" ves njihov kupčijski obstoj v naši državi. — Najnižje tarife. Takošnja plačila škod. — Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavar. družbe ..JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike.
Simon Gregorčičeva ul.
Telefon 552
se priporoča
za naročila za izvršbo vseh v tiskarsko stroko spodaj očih del.
Lastna knjigoveznica.
Pisarna: Dunajska cesta 15.
Telefon 57.
Vajenca
aft pekarska obrt sprejmem
takoj. Prednost imajo deiki siromašnih starišev. Hrana in stanovanje v hiši.
IT. KOPRIVEC, pekarna, VRL. LUSCB.
Naročajte
koledar
za leto 1925
Vezan 15, nevezan 10 D.
Ljubljana
Janez Trdinova ulica štev. 8
JUGGMETJILIJA", Llubliana
izdeluje •se vrsta bekrsnlh etlov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska In wdo»otlBG- inštalacijska dela. Znižane cene.
Tečna in solidna postrežba.
Kolodvorska u!, 18.
Najcenejše
strešna
kritje!
Združene opekarne d. d. i
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.
preje
VIBIC-KilEZ \m\is os Vi ia Brila
nudijo v poljubni mnoiini — takoj dobavno — najboljše preiakuipne modele strežnikov i eno ali dvema aarezaraa kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in litina »peka. — Na željo ie pošlja takoj popis in ponudba I
Največjo vrtnarske podjetje t Jugoslaviji „V RT", Džamonja in drugovi, družba z omef. zav., Maribor. Najvežji isbar raanovrstnih plemeaitih sadnih dre-vas (čepov) v aajplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemeaite vinske trte na amerikanskih padlogah, kakor tadi cepe ia podloge istih. Seme selenjave, evetja ia gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih ia rasno akrasno grmovje in drevje imamo Zahtevajte ceaike! aela lete. Zahtevajte cenike!
|1 meter domačega platna
da£tovarna ŠINKOVEC, [Grosuplje, za J 2 kg prediva ali 14 kg godenega oziroma 20 kg surovega ianišča.
OHRN
sa dobi v vseh špecerijskih prodajalnah
fasnlkova
za navadno leto 1925,
ki Ima 363 dni.
Velika Pratlka je najstarejši slovenski kmetijski koiedar, kojl je bi! najbolj vpoštevan že od naših pradedov. - Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. - Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Blasnika naslednikih
r tiskarna in lltograflčnl zavod Ljubljana, Breg štev. 12.
»
S
i •C •a
I —
. , __________________________I
>SALONIT<
se izdeluje t fseh poljubnih dimenzijah in barvah.
Dolgoletno jamstvo jamči za iiborno kakovosti
»SALONIT«
J« za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja sirom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike in navodila po-iilja brezplačno: »Split« d. d. za cement Portland, Ljubljana.
B«HranBE!S0SBSSlBiSiaSaaiSS3a®EyieE^
i OUELJANSKA KREDITNA.
g Delniška glavnica: Centrala: LJUBLJANA,	Dunajska cesta
1 Din 30,000.000*— PODRUŽNICE:	AGENCIJA.:
Brežice Oorlca Metkovlč	Sarajevo Logatec
Celje Kranj Novi Sad	Split
Črnomelj Maribor Ptuj	Trst
SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE
■uiimmimiiiiiiiniuiiuHiisBa«miHlinlf
BANKA
Rezervni zakladi ca. Din 10,000.000'-
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA Telefon St. 201, 413, 302, 303 ln 304
POSLE
mi