Stoletna Pratika devetnajftiga ftoletja o d 1801 — 1901 . iS 'a duhovne , deshelske slushah » V nrsdzn 1840, tiatifnil J. Arni. Kienreieh. V Ljubljani na prodaj per Leopoldu Krenishprjn, bukvovesu in kupzhevavzu f popirjeni. Raslaganje predimkove podobe. Ta podoba porazni neismžrni vefolni fvet. V frčdi je folnze, okoli njega fe 7 glavnih, ali pervih, planetov v 7 krogih premika. To je folnzhna foftava (ali folnzhna siftema), okoli ktere na vfe ftrani droge folnzhne foftave vefolniga fveta ftoje. Ta podoba obmeji ftaro podobo včzhnofti, namrezh podoba kazhe, ktera je tabo v krog svita, de konz trupla fvojiga voltih dershi; in tako fenam neismerno obfeshje vefolniga fveta pokasuje. Roka vfega- mogozhnofti is oblakov moli, kazho sa vrat dershijozh, obdershi miljone fonzhnih foftav tavshent in tavshent lčt, smčrčj v enakim rčdu. Vefolni fvet fo bukve, is ktčrih fe nam bitje nar modrejfhiga, dobrotljivigain vfegamozh- niga Boga zelo gotovo fprizhuje. Predgovor Isdajanje te ltoletne pratike ima dva namena. Pervi je: kmetu fino hotli bukvize v roke podati, is kterih bi febe in fvoje ob prašnikih prijetno in pridno vefeliti, is njih mnogotero koriftno , tako dobro sa fvojo domazhijo in kme¬ tijo, kakor tudi sa fvoje sdravje fe nau~ zhiti sna!; in — kar je fhe veliko vezh kakor vfe to —- bukvize, ktere nar do- brotnifhi vlek sa njegovo ferze imeti sa- morejo. Drugi namen je pa ta: kmetu fmo hotli perpomozhi, de bi fe, ko bi pratike vezh ne imel, is ktere bi fhe rad kaj svedel, is teh bukviz, tudi pretezhe- nih let loshej fpomnil, in ravno tako lahko tudi v prihod ne leta previdil. V tem nanafhanju bi ref she sadofti bilo, fto- letno pratiko lamo isdati, ako ne bi tre¬ ba bilo, tudi na drugi red kupovavzov te pratike mifli ti, namrezh na Gofpode duhovne in deshelfke fhlushabnike. Njih opravki vezhkrat potrebuje¬ jo, de bi fe na pretezhe zhafe oserli, ino na prihodne pomiflili; ta red pa frae od naf terjati rasbiftrenoft, kako bi ta- blize, ki fo v teh bukvizah , prerajtali, to pa veliko rajflii ftorimo, ker v tako sapletenim delu fe fkorej ni mogozhe obvarovati pogrefhikov v pifanju ali pa v natifu. Takih bukviz fhe ni bilo v kranf- kim jesiku, in Gofpod saloshnik fi je ve¬ liko persadeval, de bi isdane bile, ker inifli, de bi vfakimu, ki jih vkopi, po- febno pa kmetu, bile koriftne. Po njih fi lahko vfak, kter brati sna, sa vfako le¬ to pofebej, pratiko naredi. Perporozhu- jemo pa, de, vfak, kolikor je mogozhe, na vreme vfakiga mefza, kakor tudi ne- kterih pofebnih dni, dobro pasi, pofeb- lio pa na fhterih letnih zhafov, de fe po tem vidi, koliko refnize sadene vreme - nosnanoft, in koliko v febi imajo kme- tifhke uganke. F* Ljubljani 14. Kimovza 1840. IT v o d. S- 1 . Bžronologia ali zhafasnanoft pomeni vednoft, ktera uzhi, kako fe zhaf po premikovanju s ves d, pofebno pa po hodu solnza in lune rasdeliti more. En del te vednofti je fpifanje pratike. Pratika je pa pifmo, v’ kterim leto v’Tvoje mefze, tedne in dneve rasde- leno, in sravin tega tudi vfe to najdemo; kar nam je od premikovanja na nebu ali pa od zerkvenih navad vediti potrebno. Zhe nam tadaj pratika to vednoft farno saeno leto da, Te ji pravi letna pratika; zhe nam pa rasbiftri take rezhi na fto let, fe imenuje ftoletna pratika. '§. 2 . Leta fe raslozhijo po nekterih snamnjih, ki fe zhafosnanfke, tudi letne snamnja, imen u j e j o, in fe v’ vfako Pratiko prezej P sa- zhetika fpifujejo, ino fo fledezhe: Rimfka obreftn a fhtevka, Slata fhtevka ali lunfki krog 1 t Solnzhni krog, Nedelfka zherka, ino Lunfki krog (E p akt a) Sdaj je pa treba rasloshno rasjafniti, kako bi fe vfe te snamnja ali s’ pomozhjo nekterih tabliz ali pa s’ prav lakiin rajtanjem najditi mogle; nar poprej pa, kako fe najde, zhe je kako leto na- v a d n o ali pa p r e f t o p n o ? 1 2 §. 3. Kako fe najde, zhe je kako le¬ to navadno alipapreltopno. Deli sadne dve Ihtevki ali zifri kaklhniga le¬ ta T flitevko 4; je delenje ravno, de nizh ne of- tane, fe leto imenuje preftopno; zhe pa kaj oftane, kar pa nikdar zhes 3 biti ne more, fe tako leto navadno imenuje, in ta oftanik pokashe, ktero navadno leto je to, od sadnizh pretezheniga preftopniga leta. Tako bo, poftavim leto 1848 pre¬ ftopno , sa to, ker, zhe, sadne dve ihtevke 48 s’ Ihtevko 4 delifh, nobeniga oftanka ne dobilh. Le¬ to 1863 bo pa navadno leto in zlo tretje po sadnizh pretezhenim preftopnim letu 1860, sa- kaj 63 deleno s’ 4 da oftanik 3. 4 Ste pa sadni dve fhtevki kaklhniga lelniga fhtevila dve nuli, ktere leta fe ftoletja imenujejo , tak fe pervi dve Ihtevki s’ 4 delite, in leta fo sopet preftopne, zhe fe delenje s’ 4 sravna, ali pa na¬ vadne, zhe kaj oftane. Tako je bilo leto 1600 pre¬ ftopno, sakaj 16 s’.4 deleno ne da noheniga oftan¬ ka ; pa leto 1800 je bilo navadno leto, ker 18 s’ 4 deleno 2 oftanek da. S. 4. Kako fe rimfka obreftna fhtevka najde? Rimfka. obreftna fhtevka je zhaf 15tih let, kteri fe, ko 15 let mine, fpet od kraja sazhne in to vfake 15 let. Ako ga najdite hozhefh pomnoshidano fhtevilo letasa 3; sakaj to Ihtevilo (rimlko obreftno) fe je tri leta pred Kriftufovim 3 rojftvam prizhelo, in deli folhtetvo ali fliumo s’ 15. Zhe je tadaj delenjebres oftanka, tako je I5rim- fko obreftno fhtevilo; zhe je pa kakioftanik, je ravno ta oftanik rimfko obreftno fhtevilo. Tako bo 1842tiga leta rimfko obreftno Ihtevilo 15, sa to, ker 1845 s’ 15 deleno nizh oftanka ne da; 1851 bo pa rimfko obreftno fhtevilo 9, sa to, ker 1854 s’ 15 deleno oftanik 9 pufti. Rimfka obreftna fhtevka dalej pri rajtingah pratike nizh ne prisadene. S 5. Kako fe slata fhtevka, ali lun- fki krog naj de. Tudi slato fhtevka ali lunfki krog j e zhaf 19tih let, ki fe smiraj ponovi ino fpet oa kraja prizhne, kodar 19 let mine. Ker fe je pa eno leto pred Kriftufovim rojftvam prizhelo, po- mnoshi, ako ga najditi hozhefh, dano letna fhte¬ vilo sa 1, in deli fhumo s’ 19. Zhe pri delenju oftanka ni, je 19 slato fhtevka; zhe ne, je pa oftanik, ki fi ga pri rajtingi dobil, slato fhtev- ka. Tako ima leto 1842, 19 slato fhtevko, sa to, ker 1843 s’ 19 deleno oftanka neda, naf- proti pal854ima slato fhtevko 12, sato ker 1855 s’ 19 deleno 12 oftanik pufti. §• 6 . Kako fe folnzhni krog najde? Ravno tako je tudi folnzhni krog zhaf 28tih let, kteri fe, ko 28 let mine, fpet ponovi, ki fe je pa 9 let pred Kriftufovim rojftvam prizhel. Zhe ga najditi hozhefh, pomnoshi dano leto sa9 ino deli fhumo s’ 28. 4 Samo to fhtevilo 28 bo folnzhni krog daniga leta, zhe je delenje bres -f v 4 oftanka, drugazhi je pa oftanik, ki ga v’ delenju dobifh, f o 1 n z. h it i krog. 1839tiga letajeshe28 folnzhni krog, ker je 1848 s’ 28delenobres oftanka. 1853 bo pa 14 folnzhni krog, ker 1862 s’ 28 deleno 14 oftanik da. §• 7 . Kako fe nedeljfka zherka najde? Priftavi k’ 1. dnevu Profenza vfa- kiga leta A, k’ drugim* dnevu B, k’ 3. C, k’ 4. D, k’ 5. E, k’6. F, k’ 7. G, ino priftavi ravno v’ teni redu k’ vfakimu fledezhimu dnevu po verfti do konez leta eno tih zherk, in tako ima vfak dan ne le farno fvojo zherko, te- ir.uzh ta zherka, ktera sravin perve nedelje pro¬ fenza ftoji, bo tudi fa vfako nedeljo v’ želim letu, in sa voljo tega fe pofebno nedeljfka zherka zeliga leta imenuje. K.er ima pa preftopno leto en dan vezh, ka¬ kor navadno in 23. ino 24. dan t Svezhana sa tega voljo tifto zherko E dobi,tako nemore nedelj fka zherka, ktera je bila do preftopniga dne v’ Pro- fonzu in jSvezhanu, fpet nedeljfka zherka biti, temuzh zherka, ki je v’ abezedi pred njo, bo sdaj sravin nedelji, ktere po priftopnim dnevu pri¬ dejo, ftalainfe nedeljfka zherka od preftop¬ niga dneva do konez leta imenovala; ino to je, usrok, ali ursliah, sakaj ima preftopno leto 2 ne- deljfke zherke. Betadaj nedeljfko zherko sa dano leto devetnajftiga ftoletja najdelh, pifhi pervihT zherk abezede in sapifhi pod viako zherko fledezhe zifre: A. B. C. D. E. F. G. 1 2. 3. 4. 5. 6. 7. 5 Po tem deli popre) dano fhtevilo leta s’ 4, flitej k’ danimu fhtevilu leta najdeni zheterti del, oftanik pa, ko bi fe primiriti vtegnil, pufti v’ ne- mar, deli to fhumo fhe s’ 7, tako ti da fhtevilo, ki oftane, nad fabo nedeljfko zb er k o. Zhe je polledno delenje s’ 7 bres oftanka, je pa A n'e- deljfka zherka danila leta. Dam sgled; naj bi kdo nedeljfko zher- ko leta 1873 vediti hotel. Delenje s’ 4 da zheterti del 468 bres de bi sa oftanik maral, ki bi fe mogil primiriti; ta zhe- tertlej 468 s’ 1873 v’ kup fhteti da fhumo 2341, in ta s’ 7 delena da oftanik 3; vsamefh od 8,3, oftane 5. Glej sgorej nadfhtevilam 5, dobifh ne¬ deljfko zherko E sa dano leto 1873. Je pa treba nedeljfko zherko sa 1843 najditi, fe po delenju s 4 zheterti del 460 dobi, bres de bi dalej na oftanik 3 pasil. Prifhtej 460 k’ 1843, in to ti da fhumo 2303, in ta s’ 7 dele¬ na ne da oftanka; tedaj je A nedeljfka zher¬ ka 1843. leta. Je dano leto preftopno, ktero, kakor je re- zheno, dve nedeljfke z h er k e ima; velja naj¬ dena zherka od preftopnig-a dneva do konez leta, in zherka, ktera jo v’ abezedi nafleduje, velja od sazhetka leta do preftopniga dneva. Ifhefh tedaj nedeljfko zherko leta 1864, ti da zheterti del 466 k’ 1864 fhtet 2303 in ta fofhtetva ali fhu- raa s’ 7 delena, da oftanik 6; ta oftanik 6 pa od 8 odvset da oftanik 2, in *ad tem fhtevilam 2 ftoji nedeljfka zherka D. Od preftopniga dneva tedaj, do konez leta je B nedeljfka zhei’ka, od sa ¬ zhetka leta do preftopniga dneva bo pa C ne¬ deljfka zherka. 6 Kteriga pa tudi ta majhina rajtinga plafhi, najde nedeljfko zherko v’ folnzhnim krogu, ki ga je prav lahko prerajtati po §. 6. pa fhe ve- likoloshej is fledezhe pomozhne tablize: Nedeljfka zherka od leta 1801 do 1900. §. 8 . Kako fe najde Epakta ali lun- fko kasalo. Epakta ali. lunfko kasalo je fhtevilo dni, kteri od sadniga mlaja v’ mefzu Grudnu, do perviga dne noviga leta minejo. Ker je pa lunfko leto 11 dni krajflii, kakor folnzhno, je Epakta ali lunfko kasalo, ktera fe savolj raslozhka od drugih zhafosnanfkih snaminj smirej s’ rimfki- mi ziframi pilhe,Vpervim letu XI, v’drugim XXII, 7 v tretjim XXXIII, ali zhe fe en zel lunfki mefez 30tih dni odverfhe, je v tretjim letu III, v zheter- tim je XIV, v petimje XXV, vfheftimje XXXVI, ali pa zhe fpet en zel lunfki mefez odvershefh, je potem v’ fheftim letu VI, in tako naprej. Sravin tega je pa vender fhe treba pasiti, de, zhe fe na to naredbo, kakor fe tukaj vidi, na lunfko ka¬ salo ali Epakto XVIII sadenelh, ktemupa fhe 11 dni prifhtejefh: zelo fofhtetvo ali fhumo XXIX odvershefh in tako Epakto ali lunfko kasalo fle- dezhiga leta O dobifh, kar fe pa v’ pratiki s’ piflie. Letna Epakta, ali letno lunfko kasalo 19. ftoletjafepa dobi, zhe fe po §. 5. slata fhtevka ifhe, jo sal pomajnfha, oftanik sa 11 pomnoshi, ino pridelik s’ 30 deli; oftanik na kraju delenja da lunfko kasalo (Epakto), ktera je "X-, zhe jesla- to fhtevka 1. Ktero lunfko kasalo bo, poftavim, v’ letu 1842? Po §. 5, je slata Ihtevka 19; sa 1 pomajn- Hiana, da 18, ta Ihtevka 18 s’ 11 pomnosneno, da pridelik 198, to pa s’ 30 deleno da oftanik lun¬ fko kasalo XVIII. Ktero lunfko kasalo bo pa v’ letu 1843 ? Po §. 5. ima slata fhtevka 1, sa to je ravno Epakta ali, lunfko kasalo. Kdor pa tudi tega prerajtati nozhe, naj po §. 5. farno slato fhtevko damga leta ifhe. Tako najde sravin te fhtevke ifkano Epakto v’ fle- dezhi pomozhni tablizi Ep akt ali lunfki h ka¬ sa 1 od leta 1801 do 1900. 8 S- 9- Epakte ali lunfke kasala fo nar po- trebnejfhi rezhi sa prerajtanje velikonozhni¬ ga fhipa (ali polne lune) ino velikonozhni¬ ga prašnika. Po premakljivofti velikonozhniga prašnika je hotel Nizenfki zerkveni sbor v’le¬ tu 325 po Kuiftufovim rojftvu vbraniti, debiKri- ftjani s’ Judmi v red velikonozhniga prašnika ne prasnovali, in tedaj je ta odlozhik velikonozhniga prašnika sapovedal. I. (Zerkvena, ne pa svesdosnanfka) p omla- danja nozhi enakoft t. j. kadar Ita nozh in dan pomladi enako dolga, nai bo s a vfelei 21. dan Sufhza. J II. Velika nozh fe ima sa vfe zhafe v’ nedeljo prasnovati, in zlo IH. Tifto nedeljo, ki po pervim fhi- pu po pomladanji nozhi enakofti pride. IV. Bi pa ta fhip v’ nedeljo biti vte- gnil, naj fe velikonozh prihodno nedel¬ jo po ti, prasnuje. 9 Is teh naredeb fe lahko more fponati, sakaj fe velikonozh v’ proftoru zhafa 5tih tednov pre- inizhe, sakaj zhe je pomladanji Hiip 21. danjSufh- za, in zhe je ta dan tudi fabota, je velikonozh she drugi dan, to je v’ nedeljo 22. jSufhza, in ta dan jenarpervi, obkterimfe velikonozh prasnovati mo¬ re. Zhe je pa nafprbti 20. t Sufhzafhip, ni*ta pomla¬ danji, ampak Ihip, ki 18. mali ga Travna fledi. ; Se primiri tedaj, de je 18. maliga Travna tudi nedel¬ ja, fe velikonozh na ta dan ne more prasnovati, ampak fhe le v’ nedeljo, ki po ti pride, namrezh 25. maliga Travna; in ta dan, 25. maliga Travna je pa tudi narkafnejfhi, obkterimfe velikonozh pras¬ novati fine. Ker fe pa velikonozh nikdar poprej, kakor 20. ,Sufhza, pa tudi nikdar posneji, kakor 25. maliga Travna prasnovati nefme, tako fe jaf- no fhashe, deje mogozhe, de velikonozhni praš¬ nik zhaf želih pet tednov prehodi. t Samo 1818 fe je bilo primirilo, de je bila velika nozh nar bolj sgodej, namrezh 22. 4 $ufhza, kar fe v želim te- zhenim ftoletju vezh ne bo primirilo; in farno v’ le¬ tu 1886 bo veliko nozh nar kafnejfhi, namrezh 25. Malotravno. §. 10 . Kako fe velikonozhni Ship in velikonozhni prašnik najde. lihi, kakor je v’ §. 7 . dano nedeljfko zherko ino kakor je v’ §. 8. rezheno Epakto ali lunfko kasalo daniga leta. Poprejfhno, t. j. nedeljfko zher¬ ko najdefh v’ fledezhi pomozhni tablizi v sgorejni verfti; lunfko kasalo, (Epakto) pa v’pervi verfti na levi ftrani od sgorej dol. Pojdi od todi s’ per- ftam na defno v’ drugo fhpranjo, in najdel bofh dan velikonozhni ga fhipa. Berefn fhe da- 10 lej do pod nedeljfke zherke, ktero fi she nashel, dobifh tudi dan velikonozhniga prašnika. V’ obadveh padih pomeni 4 S-z. t Sufhiz, in o M-t. mali Travin. K.teriga dne bo velikonozhni Ship in velikonozhni prašnik v’ letu 1843? Nedeljlka zherka je A, ino lunfko kasalo (Epaktajje velikonozhni fhip je tedaj 13. in velikonozhni prašnik 16.Molotravna. Je pa leto preftopno, ktero ima dve nedelj- flce zherke, glej §. 7 . morefh v’ sgorejni verfti drugo nedeljlko zherko ifkati. Sakaj perva nedelj- fka zherka velja le od sazhetka leta do 24, , Jupiter 4. 4 5 6* Kteri planet je, poftavim, v letu 1839? Deli farno 1839 s 7; ti oftane 5; nad tim fhtevilam fe najde ^Saturn h . Kteri planet ho pa 1841 ? £ Shtevilo 1841 s’ 7 d eleno da oftanek 0; tedaj je v’ tim letu Mars d vladajozlii planet. 46 S- 20. Kakor fo nafhi fpredniki miflili, de kterasgo- rej imenovanih planetov vfako leto vlada, tako fo to thdi od vfakiga dne v tedni, zlo od vfake ure miflili; pa te ure, savolj tega planetne ure imeno¬ vane, fo fe vender prav dobro od nafhih raslozhi- le;sakaj oni nifo fhteli fvojihur, kakor mi, od polnozhi do poldne, ampak podnevne ure od is-ho- da do sahoda folnza in ponozhne ure od sahoda do prihodniga is-hoda folnza. Vfaki tih dveh medmef- nih zhafov fo v 12 enakih delov rasdelili; ker fo pa, kakor je snano, nozhi ino dnovi fkosizelo leto fdno neenaki, morajo tudi ti enaki deli med feboj prav neenaki biti. Sato je tudi ena planetna ura po dnevu po leti dalji in ponozhna kraji, kakor ena nallia ura, te uresnajo tedaj le vsazhetkufpomla- di in jefeni, kadar fta nozh in dan enako dolga, nafhun po dolgofti enake biti. Planetne 47 48 49 Is obedveh tih tabliz fe da viditi, sakaj v po¬ nedeljek G ra a VI Sa nozliuo planetne ure. 51 4 * 52 Nadpifi nadtablizam nepotrebujejo nobeniga raslaganja; sdolej ftojezhe fhtevke pa potrebuje¬ jo. Od tih da p er v a verfta na levo v pervim ras¬ zepu ftojezhe 1. ure planetne terpesh sa sgorej poftavljeno dnevno ali nozhnodolgoft; sgore dnev¬ ne, sdolej pa ponozhne planetne ure in fledezhe verfte pa kashejo mnogokratnoft ravon tega terpesha planetne ure. Is tablize fe vidi, de te planetne ure farno v dnevni in nozhni enekofti s nafhimi urami enako dolgoft imajo, $. 22 , Hozheih pa s pomozhjo tih in obedveh tab- liz §. 20. svediti; kteri planet v dani dnevni ali nozhni uri vlada, vsemi: 1. Sa dnevno uro pred 12. uro folnzhni is-hod, sa nozhno uro pred 12. uro folnzhnisa-hod, odda¬ ne ure poifhi oftanek sgorej, zhe bi dana ura dnev¬ na bila, fpodej pa, ko bi nozhna bila, v pravim raszepu dnevne ali nozhne dolgoftiin ifhi, ktera planetna ura temu oftanku levo v pervim raszepu nafproti ftoji. S to planetno uro pojde v tablize §. 20. fledi s perftam v verfti dneva v tednu, sgo- rej zhe je dnevna, sdolej zhe je nozhna ura, del¬ no do podnajdene planetne ure v ti verfti planeta, ki v ti uri vlada. Poftavim 11. t Svezhanaje dnevna dolgoft 10 ur, kakor fe more viditi is talbiz v § ...; hozhe kdo kakofhno fredo pred poldnem ob 11 vediti, kteri planet to uro vlada? Vfamelh od folnzhniga is-hoda, kteri je ob 7. uri sjutraj od 11. in ifhefh oftanek 4 pod dnevno dolgofljo defetih ur, najdefh 4, zhe ravno ne zlo na tanko, ampak 4 ur in 10 minut, kterim nafproti v pervim raszepu planetna ura 5 ftoji. 53 Zhefepafhe dalej gre vsgorno tablizo §. 20. in safleduje s perftam od frede na defni ftrani, do pod 5, fe najde v verfti planet, ki vlada, c? Ko bi hotel kdo ravno tifti dan ravno tifto sa 11 . uro v nozlii najti, fe mora folnzhni sahod od 11 vseti in oftanek 6 pod nozhno dolgoftjo 14 ur poilkati. lief je, de fe ne najde zlo popolnoma 6, ali vendar 5 ur in 50 minut, ktere na levi ftrani tudi planetno uro 5 dajo. Zhe fe pa dalej v fpd- dni tablizi §. 20 od freae do pod 5 prebira, fe pri¬ de do h, ki v enajfti uri pred polnozhjo vlada. 2. Zhe je dana ura dnevna po 12. uri ali po¬ poldan ali pa tudi nozhna ura po 12 uri ali popol- nozhi, fe mora oba krat dana ura poprej sa 12 pomnoshiti, pred ko fe is-hod ali sahod folnza od tega odvsaine, drugazhi pa fe mora ravne tako de¬ lati, kakor je sgorej pod 1. rezheno. 28. Malotravna, kadar je dan 14 ur dolg, bi rad nekdo vedilv petek, kteri planet ob 3 popoldne vlada ? t Solnzhni is-hod je ta dan ob 5. uri; ko fe pa ta ura dnevonim uram pred 12. dolhteva, fe tadaj mora sa 12 pomnoshiti in da 15, od tega vsami 5, to je ob petih je folnzhni is-hod, je ofta¬ nek 10, kteri (oftanek) fe pod dnevno dolgoftjo od 14 ur poifhe, ki mnogoternim 10 uram in 30 min. flifhi, kterim fprdti planetna ura 9 ftoji. t Se pa v gdrni tablizi §. 20 od petka dalej na defno s perf¬ tam ifhe, do pod flitevilo 9, in najde fe planet $. Ko bi fe pa ravno tifto sa 3. nozhno uro tifti- ga dne ifkalo, fe mora fpet 3 sa 12 pomnoshiti, od fofhtevila 15 folnzhni sahod, ki je ob 7. uri, vseti, in oftanek 8, pod dnevno dolgoftjo od 10 ur po- ifkati, Nar blishi mnogotero je 7 ur 30 minut, kterim nafproti fpet planetna ura 9 ftoji. JSe pa 54 fpet ta v doljni tab liži §. 20. iflie, kakor je (h e do- kasano, fe pride pa do planeta 0, kteri vlada (ali regira.) Nekdo pralka 21. Velikotravna, koje 15 ur dan dolg, in to v torek kteri planet ob 6 uri po¬ poldne vlada? Zhe fe dani uri 6, dofhteje 12, in fe od follr tetve 18 folnzhni is-hod, ki je ob 4. ur, 30 minut, vsame, fe dobi oftanek 13 ur in 30 minut. Zhe ta oftanek sgoraj, pod dnevno dolgoftjo 15 ur, ifhefli, mu je 12 ur in 30 minut nar blishej, kteriin naf- proti planetna ura 10 ftoji. Ta fe pa v tablizi §. 20 od sgoraj najde, in da planeta ¥ . Bi pa kdo hotel ravno to, saponozhno 6. uro ifhati, da 6 in 12, fofhtetvo 18, od tega pa folnzhni sahod ob 7 ur 30 minut vset, da oftanek 10 ur 30 minut, ktere fe pod ndzhno dolgoftjo 9 ur vezh ne dobe, to je pa snaminje, defe ta 6 ura, k nozhnim uram torka vezhnemore Ihteti, am¬ pak le dnevnim uram frede, in fe mora tedaj po 1.) ravnati; ko fe pa tudi to ftori, fe najde pla¬ net $. 55 TaMa 9« Letna laftnija devetnajftiga ftoletja. Od 1801 — 1901. Opomba. Per nekterih letnih fhtevilih ftoji P. ta P. 56 57 58 59 §• 24 . Tabla II« O p o m b a. Ker je pa tudi v tednu dan farno dni je treba veliko ndzhni prašnik smiraj v nedeljo, velikonozhniga prav lahko najti da; od dne velikonozhniga prašnika do dne 60 velikond/.hniga fliipa nasaj Hiteti. Tako je bil, dam sgled 181)9 vel. fhip (v) ulictertek. Od. 1801 — 1901. §■ 25. Tabla 111« Preftdpni prašniki pred velikonozhjd v devetnajftim ftoletju. Opomba. Zherta (—) v tretjim raszepu kashe, de v tem letu, ktero je s njo sasnamvano, nobene nedelje po novim letu ni, daljej pa pomeni Pr. Prolenz#. ,Sv. ,Svezhaua in ,Su. ,Sufliza, Mt, Malo travna. Seite 65 — 68. Talila IV. Preftopni prašniki po veliki nozhi v devetnajftim ftoletju. Od 1801 — 1901. 5 * ;o $. 26 . Opomba. V pervim raszepu fe najde ( Su. ,8 u fh i za potem pomeni Mt. Malotravna, Vt. Velikotravna, Hz. H o- shizveta, Lg. Liitognoja in Gr. Grudna. V sedniin Tl ras7,epu fe pa v nekterih verftah najde zherfca —, ta po¬ meni, de ni nedelje po Kriftufovim rojstvu. 72 73 j,■ «2'3*8 •- *■ a .H o a O..S o> ™ Torik 30. Gr, ,Sred- 29. Gr. Zhet. c Sab. Ned. Poned. Torik| Zhet. Petik ,Sab. Ned. Torik JSred. Zhet. Petik Ned. Poned, Torik ( Sred Petik ,Sred. 28. Gr. 31. Gr. 30. Gr. 28. Gr, 27. Gr. 30. Gr, 29. Gr 28. Gr. 27. Gr. 31. Gr. 30. Gr. 29. Gr. 27. Gr, 31. Gr. 29. Gr. 28. Gr, 27. Gr. 26. Gr. 74 75 76 n 73 S. 27. Tabla V. Kvatre v devetnajftim ftoletju. Opomba. V drugim raszepu pod 1. Kvatro pomeni ,Sv. ,Svc- zhann; ,Su. ^Sufliza; Vt. Vclkotravna; Hz. Roshi- zveta; Gr. Grudna. T9 80 81 82 S- 28 . Is pervih 18 popifov fe jafno vidi, kako fe 'pra¬ tika sa vfako leto, bodi ktero hdzlie, fpifati sna; pa fhe loshej fe more to sgoditi s pomozhjo pred- nih pet tabliz, ktere fo tako napravljene, de ni nizh drusiga potreba, kakor farno vfe ispifati. De fe raba tih tabliz na tanko pokashe, hozhemo ta sgled vseti: Nekdo bi rad pratiko sa leto 1842 fpifak Ta mora nar pred leto v njegovih 12 mef- zov, in vfaki mefez v fhtevilo dnov, ki mu grejo s pripifariim fhtevilam rasdeliti. Potem naj fi poi- fhe v tabli 111. leto 1842, in prezej vidi, de fe novo leto v faboto sazhne, in de je tudi nedelja po novim letu 2. Profenza, de fte farno dve nedelji po fv. 3. kraljih, ktere fe po obresovanju Kriftufa ime¬ nujete, deje fedemdefeta nedelja (septua- gesima) 23. Profenza, fheftdefeta nedelja (sexagesima) 30 Profenza, i. t. d. V. II. fablizi najde sraven leta 1842 velikonozhni prašnik 27. t Sufhza in v IV. tablizi pa pervo poveliko- nozhno, ali belo nedeljo, po Iatinfko Qua- simodo imenovano 3. Malotravna; nedeljo v fm i 1 j e n j e (Misericordias imenovano) 10. Ma- lolravna in tako daljej. Ravno v ti verfti fe tudi najde, deje 27 nedelj po Binku fhtih; I. ad¬ ventna nedelja je 27. Liftognoja; deje rojftvo Kriftufovo ali Boshizh v nedeljo in de v tem letu nedelje po Iloshizu ni; to fe v lih tab- lisah najde. Potem, ko je she vfe to najdel, naj gre fhe daljej v V. tablizo, kjer fpet sravin leta 1842 vidi kvatre 16. t Svezhana, 18. Velkotravna, 11. Rimovza in 14. Grudna. Dnevi te table fo vfi frede. Je tako vfe is tabliz dosdaj vsel in napra¬ vi kraj v fvoji pratiki sapifal, naj fhe v §. 14 pre- 83 ftbpne prašnike poifhe in pregleda, in prezej ho vidil, de drugi krat nepreftopni ali nepremakljivi prašnik Osnanovanja Marie 25. t Sufhza biti ne more, sato tadaj, ker je she sa ta dan ve¬ liki petik v pratiko sapifal, mora ta prašnik 4. Ma¬ lo travna biti in de dan t Sv. Matija in dan vfih vernih dufh v tim letu (1842) nifta preftopna. Da- jej naj fhe perve 4 preftopne prašnike druge opombe, fhternajftiga §\ med nje v §. 14 dane dnove sapifhe, in tako Ib she vfi preftopni ali pre¬ makljivi prašniki leta 1842 na Tvojim pravim me- ftu v pratiki. Potem, ko jeshevfe preftopne praš¬ nike dogotovil in fpifal, naj Ihe is §. 14. nepre- ftopne prašnike, ki To pod C in ki To prašniki ofta- li, na pravo mefto fpifhe, in nasadne naj dneve, ki To prasni oftali, is fpifka fvetnikov, kakor Te v §. 15 vidi, napolni, in tako je zerkvena pratika sale- to 1842 ftorjena, v ktero Te po §. 17 le The evan- geli fpifati imajo. Na sadnje naj vsame is I. Table zhafosnanfke snaminja sraven leta 1842 in naj ifhe s Epakto ali lunfkim kasalam XVIII. ali is table Epakt 13 ali pa po §. 11 premembe lune. Kaj fe fhe drusiga v pratiko djati mora, bom tukaj v ktratkim raslo- shil. §• 29. Luna obide v 29 dneh in pol, folnze pa fhe le v 365 dneh folnzhno pot, ktera ima 12 sna- minj, ki fe tudi nebefhke snamnja imenujejo ; te fo fledezhe: 1. Oven . . 2. Junez . . 'jf 3. Dvojzhiki . n 4. Rak ... S 6 * 84 5. Lev ... A 6. Deviza . . ^ 7. Tehtniza . =& 8. jShkorpjon. “I 9. jStrelez . ? 10. Divji mosh. J> 11. Vodnar . . 12. Ribe . ♦ X Od tih fe imenujejo te tri: V , V , n , fpomla- danje snaminja. „ „ ,, S, A, , poletne snaminja. „ „ » & , "l i * » jefen fke snaminja. „ „ » .X, simlke snaminja. Tudi fe delijo v is-hodne in sahodne snami¬ nja; is-liodne snaminja fo: Jb, sz, X , V, "žf, n, sahodne snaminja fo: S, A, =£r, »L, £ ; ta¬ ko fe imenujejo sa to, ker fe folnze nafhi verlhini (Zenit) v pervih Osnaminjih priblishuje, v sadnjih fheflih snaminjih fe pa od nje odmikuje. jSolnze ftopi v Ovna, T, 21. t Sufhza(sazhe- tik fpomladi; nozh in dan enako dolga) v Janža, 20. Malo)ravna v Dvojzhike n, 21. Velkotrav. v Raka <5>, 21. Roshizvela, (sazhetek poletja, nar daljfhi dan, nar krajfhi nozh.) v Leva 23. Malofepana. v Devizo nj>, 23. Velkoferpana 85 v Tehtnizo (ali vago)^, 23. Kimov- za, (sazhetek jefeni; , nozh in dan enaka dolga.) v jShkorpjona ni, 23. Kosoperfko v , 3. Zhe je ofvetim Martinu lepo vreme, je naho- shizhen dan desh ali fneg. 4. Zhe fneg ta mefez na mokro pade, pomeni, de bo flaba shetev; pade fneg na smerslo, fledi rada dobra letna. 5. Zhe je oblazhno in deshevno perve tedne Liftognoja, je mras in Smersuje boshizhen teden. Zhe je pa oblazhno v fredi Liftognoja, je mras v fredi in na konez Profenza. 6. Jasno vreme in fuhmras v tem mefzu pome¬ ni mehko in deshevno v Profenzu. 9 130 XII. V Grudnu. Dnevi ofode, to je frezhe ali nefrezhe. 24. Kakorfhno je vreme ta dan, takfhno je ve- zhi del do konez tega mefza, in fhe tudi v pri- hodnim letu, namrezh mokro ali fuho. 25. Selen boshizh, bela velikonozh, to je prav snan pregovor. — Kolikor blishej mlaja je ta dan, toliko liujflu je tudi mras; je pa ta dan o zhafu polne lune (fhipa) ali ko fe luna manjlha, pride pa mokra in mehka sima. — Zheje fveti vezher; to je 24. — 25. Grudna jaf- no in lepo, prerokujejo, de bo prav dobra let¬ na; veter in desh pomenita, de bo leto ne- sdravo. 27. Zhe je ta dan oblazhno, fe je dobre letne nadjati. Kmetifhke uganke. 1. Grom v Grudnu pomeni, de nalleduje v pri- hodniin letu veliko vetrov in desbja. 2. Zhe je oblazhno in deshevno vreme do sa- zhetka sime, in zhe potem smersuje,pride satem ftanovitna sima. 3. Megla Grudna in Profenza pomeni flabo letno. 4. Liftognoja in Grudna simfki mras malo ka- daj terpi dalj, ko le kratki zhaf, vezhi del pa krat¬ ko pred ali po novim letu fe otaja. Zhe fe smer- slina v Grudnu ne otaja, fledi ftanovitana sima. 5. Zheje oboshizhuvreme mehko, pade satem Ihe veliko fnega, sa to tudi prerokujejo : Zhe ni pred Boshizhem sime, je sima po Bosnizhu. 131 6. Je ta mefez mras in sapade fneg - osmine, je dobro letna in obilno shita. 7. Sa fuhim Grudnam fledi fuha pomlad in fu- fha poleti* 8. Zhe je na boshizhen dan (fvet dan) veter, je veliko fadja v prihodnim letu. Kmetifhke uganke od pre¬ stopnih prašnikov v letu* 1. Puft. — V torek popuftninedelji. —Zhe je ta dan lepo vreme, nafleduje tudi rodovitno le¬ to ; zhe je folnzhno in jafno, prerokujejo, de je sa tem lepo vreme ob shetvi, in grah bogato obrodi. 2. Pepelniza odlozhi vreme sa zel poft; t. j. kakorjlmo je vreme fa dan, tako je tudi zel poft. 3. Zhe je na zvetno nedeljo lepo vreme in na veliki petek desh, pravijo, de fe je dobre letne nadjati. 4. Zhe je lepa zvetna nedelja, fledi dobra letna. 5. Desh na veliki petek pomeni fuho leto. 6. Veliki teden je malokadaj bresdesh- ja in viharja. 7. zhafu deshja pod verh vode in fe igrajo nad vodo. S- 10- Osnanila deshja in vetra na selenj u, Detelino fteblo fe v deshju napihne, in bolj pokonzu ftoji, perje fe proti tlam obefi ali pa fe zlo sapre. Zhe kifla detela fvoje perje rastegne, fe nebo rasvedri zhefe paodsdolej na ftrani pripognejo, fe je vezlii delmersligaindeshevnigasrakabati. Zve- tlize mozhno difhe inrasfhirjejo fvojo dilliavo dalezh is vertov in travnikov, zhe ima veter in desh pri¬ ti. Selfha vezhi del vfe fvoje zvetje, pofebno ka¬ dar zvefti jamejo, in ko je The zvetje mlado, nesh- no in obzhutljivo pri folnzu nar bolj ftegnejo, sa- prejo ga pa ne farno proti vezheru, ampak tudi, kadar zhe deshovati. t So glavize zvetliz saperte, pomonijo desh in neprijetno vreme; fe pa odpre¬ jo — lepo vreme. 143 §• 11 Osnanila na neftanovitnah vodah. Nektere jesera hrupe infhiime, kadas fesrak fpremeni, in kashejo zhudne podobe, liiflie, ljudi i. t. d. Morfke shene jih ljudje imennjejo. *) Pok vode fe imenuje pok, ki fe ilifhi, kadar vodni mehurji pokajo. Ravno sa to, zhe fe pred deshjem vunanji srak polajfha, fe is fpod vodenje- • i • p _ n/r^ • ~ : +:i • ___ pri tihim vremenu njaki in potoki fe litrej in bres ver¬ ni seleni mah vsdigne. Morje nenavadno doni. Studenzi, voc kmalo vfufhe. Kolikor loshej, fhanja voda vre, toliko loshej je vunanji srak in toliko popred fe je deshja nadjati. Na fprotno osna- nuje mr as. §• 12 . Osnanila lepiga vremena. Beli oblaki ali mag-]e ftoje ravno nad vodami in fene raskadijo daljej. Dela voda veliko mehur¬ jev, fe veter kmalo vleshe. 4 So fpomladi povodnji in podsemljilhka voda doftikrat naftbpi, je po le¬ ti velika vrozhina in mnogo merzhefa. *) Naravni nsrok je: Zhe ima deshvati, kadar fe ta- daj vunanji srak polajfha, dobi snotranji bolj ras- fhirjeno in vezhi mozh, in tako terga in sheno vo¬ do in tudi kaj semljeniga s njo, kar is dna vode pride, in vodo bolj gofto in kalno naredi. Take vode snajo tudi, zhe fe srak s kupama vsdiguje, fhunieti in vreti, kakor bi pri ognju ftale; snajo tudi fkupčti, kar pa, kadar fe vreme preverfhc, fpet mine. 144 S- 13- Osnanila deshja in vetra is ognja in ljuzhi. t Svezhe in ljuzh na lampizah pokajo, fhkrofe ilkre, njih sharki fo kratki in tamotni; tarano go¬ rijo, ko bi hotle vgafniti; kakor mavrizafe dela okrog luzhi, po dnevi fe plamen vidi zhern, otrin- ki, kakor goba, fe naredijo na tohtu in osnanuje- jo mokro in vihrovito vreme, ki popotnike pod ftreho pobegniti prifili. Ogenj fe ne da rad prishgati, poka, mozhno in bledo gori. Dimnik ne fpufti dima. Na pon¬ vah, pilkrih in kotlih obvifi veliko ilker; na sha- rezhih voglih je malo pepela. Zhe ima veter pri- diti, fe luzh trefe, plamen je pripognjen. 145 flfsltiic opravila« Sa vfaki mefez. l. Hifhne opravila vProfenzu. Himniki fo od vfakdanje in vezhkratne kurja¬ ve fajafti; torej fe mora vfako feboto pred pezh- jo, in dimnik pa nar majn vfaki fhefti teden s bresovo metlo dobro omefti. Sidani dimniki fe lahko omedo, zhe fe majhen fmrekov terfh, ali pa bresova metla na drog 1 dobro na veshe in f tem po dimniki gori in doli d drgne. Ko fe pa f jelovim lefam, kteri vezh faj napravi, kuri, fe mora tudi bolj pogofto dimnik ometati, kakor kjer f terdim lefam kurija. Pepel fe ima v tif- tih krajih fpravljati in hraniti, kteri fo pred og¬ njem bolj varni, pa ne vlefenih pofodah. — Sdaj fe tudi od saklane shivine loj topi, fvezhe dela¬ jo, in v frednje toplih f-hrambah obelijo, de od inrasa ne raspokajo. —Dober faninez (fmuzhar) opomina, de iinafh dreva na faneh (fmuzheh) sa zelo leto navositi. Na ravnim fe s voshnjo veli¬ ko saflushi, torej je sdaj zhaf s vosam ali fan- mi po zefti dnarje flushiti. — Pitana shival fe savolj velikiga mrasa vezh ne redi: tedaj fesa- kolje, in fuho mefo sa poleti perpravi. — Kruh, mleko, fadje, vino in druge take rezhi vari pred smerslino. Tkavez in prediza v veliko krajih zid 10 146 malo fpanja vshijeta; tkavez urno tke, prediza pa vefelo prdde- Ovzam fe da jelfhovo liftje jefti; ktere ga ne jedo, fo na pluzhah ali jetrah bolne, in fe morajo od sdravih odlozhiti. Dobro pofufhen ovef in konoplje fe dajo kokofham jefti, de bit* rejfbi nefo; gofem pa fe da malo jelti, rajfhi no* fijo. Ako je lepo kopno vreme, pulti zhebele le¬ tati, de fe fprafhe. — Na ribnikih fkerbno led prebijaj, de fe ribe pod ledam ne sadufhe. Gnoj rs hlevov po goftc kidaj, de od gnjufobe shivina ne boleha. Podgane in mifhi, ki pred ko na pom¬ lad mlade imajo, polovi. — Gorko fe derlhi, de fe ne prehladim in kaflilja ali druge perfne ko¬ lesni ne dobifb. — Mlado fadno dre\je in žepe pred sajzam varovaj. — Shganiga vina, naj bo kakorfhno zhe, na popotvanju nikdar ne pi: ono mrasi in na poti lahko smersnefh. ■■■' .C ■ ■ , v , *, :: , ' . *