O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika terminografske ravnine Borislava Košmrlj - Levačič IZVLEČEK: V prvem delu prispevka O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi sta bili prikazani strokovna in jezikovna ravnina, v tem delu pa bo predstavljena še tretja, tj. terminografska ravnina. Sele obravnava na vseh treh ravninah omogoča sestavljavcem slovarja, da zajamejo termine celovito in sistematično, in sicer z upoštevanjem strukturiranosti pojmovnega sistema določene stroke, jezikovnih značilnosti in posebnosti njene terminologije ter ob upoštevanju terminografskih načel. Predstavljene so mikro- in makrostrukturneprvine v normativnem razlagalnem terminološkem slovarju s tujejezičnimi ustrezniki, pa tudi načela, metodologija in problemi, s katerimi se pri svojem delu srečujejo sestavljavci slovarja, ter izkušnje, pridobljene ob nastajajočem Botaničnem terminološkem slovarju, Geografskem terminološkem slovarju in deloma tudi ob nastajajočem Terminološkem slovarju urejanja prostora. ABSTRACT: In Part One of the paper On the Terminological Dictionary and its preparation, the professional and language levels were described and in this part, Part Three, i.e. the terminographical level, is presented. Only a discussion at all the three levels enables the authors of the dictionary to include the terms thoroughly and systematically, namely by taking into account the structure of the notional system of a certain profession, the language characteristics and special features of its terminology, and terminographical principles. This paper presents micro- and macrostructural elements in the normative explanational terminological dictionary with their foreign-language equivalents, and also the principles, the methodology and the problems encountered by the authors of the dictionary during the course of their work, and the experience obtained while preparing the Botanical Terminological Dictionary and to a part the Spatial Planning Terminological Dictionary. Izdelavo terminološkega slovarja razumem kot celoto, sestavljeno iz strokovne, jezikovne in terminografske ravnine, pri čemer strokovno ravnino sestavlja pojmovni Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... sistem stroke, ki ga tvori odprto število tematskih polj, katerih temeljna sestavina so pojmi; v jezikovno ravnino se kot temeljni prvini uvrščata termin in njegov pomen, ki ponazarjata pojem, termini skupaj s pomeni sestavljajo odprto število terminoloških pomenskih skupin, vse skupine skupaj pa gradijo terminološki sistem stroke; na terminografski ravnini dobi termin vlogo iztočnice, pomen pa je zajet v razlagi ali definiciji, iztočnica in razlaga kot temeljni sestavini slovarskega sestavka skupaj z ostalimi sestavinami tvorita mikrostrukturo slovarja,1 celota vseh slovarskih sestavkov pa z makrostrukturo2 zaokrožuje slovarsko besedilo v terminološki slovar. (Prim, delno shemo na naslednji strani.) Mikrostruktura slovarja Zgradba slovarskega sestavka V normativnem razlagalnem terminološkem slovarju s tujejezičnimi ustrezniki je vsak termin prikazan v samostojnem slovarskem sestavku, ki je zgrajen iz iztočničnega dela, namenjenega prikazu jezikovnega znaka za določen pojem, in razlagalnega dela, v katerem je zgoščeno ubesedena vsebina obravnavanega pojma. Ker je razlagalni del zamejen s pomenskim obsegom razlaganega termina, v razlagi ni pojasnil o drugih, pomensko bližnjih terminih,3 zato lahko med obema deloma postavimo enačaj, kar pomeni, da bi lahko določen termin v kakem besedilu nadomestili kar z njegovo razlago. Sestavek ima največkrat tudi dodatni del, v katerem so navedeni razmerni izrazi, tj. sopomenke, podpomenke in raznopomenke, pa tudi tujejezični ustrezniki. Iztočnični del slovarskega sestavka Iztočnična stran je zgrajena skoraj enako pri polnih slovarskih sestavkih kakor tudi pri kazalkah oz. vodilkah. Prinaša relevantne jezikovne podatke o terminu. S kazalkami so prikazani neprednostni termini, pri katerih puščica usmerja uporabnika k prednostni iztočnici. Ker je v slovarju upoštevano izrazje več strok, so kazalke praviloma opremljene tudi s strokovnim označevalnikom, kije sicer pri polnih slovarskih sestavkih sestavina razlagalnega dela. Pisne dvojnice so prikazane z vodilkami, v katerih stoji za oznako gl. prednostna oblika dvojnice. Vsi upoštevani 1 Mikrostruktura predstavlja tipično zgradbo slovarskih sestavkov, se pravi, določa, katere prvine bodo prikazane v sestavkih, v kakšnem zaporedju in kako. Upoštevana je v zasnovi slovarja. Med drugim mora prikazati tudi posebnosti, po katerih se terminologija določene stroke razlikuje od terminologije drugih strok. 2 Slovarska makrostruktura določa, kako se posamezne slovarske sestavine družijo v slovar. Med najpomembnejšimi je način razvrščanja iztočnic, ki je lahko abecedni ali sistemski (tematski). 3 Razlagalni del, ki vključuje tudi druge sorodne termine in zunaj jezikovne podatke o izrazu, navedenem v iztočnici, npr. o času, okoliščinah, v katerih je izraz nastal, o morebitnih preimenovanjih ali o spremembah pomena, je značilen za leksikone in enciklopedije. Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... neprednostni termini so navedeni pri prednostnem terminu kot sopomenke, dvojnice s -pa kot dvojnične oblike v zaglavju prednostnega termina. m savana s trnâtim grmičevjem -e------ž biogeogr. savana, kije zaradi dolge KJ suhe dobe porasla s travami v nestrnjeni ruši in z redkim trnatim grmovjem S: trnâta savana PRIM.: drevesna savana, gozdna savana, travnata Delna shema s prvinami jezikovne in terminografske ravnine M 'jtitUttHh, savana trnâta savana -e -e ž biogeogr. —► savâna s trnâtim grmičevjem Ijâno -a in liano -a [ljâno] m (šp.) 1. biogeogr. brezdrevesna visokotravnata savana, preprežena z galerijskimi gozdovi, značilna za ravnice v porečju Orinoka v Južni Ameriki 2. biogeogr. brezdrevesna savana v tropskem in subtropskem pasu liano -a [ljâno] m biogeogr. gl. ljâno Navedeni zgledi so povzeti po Geografskem terminološkem slovarju. Izbor terminov Ker na izbor terminov, ki bodo vključeni v slovar, bistveno vpliva odločitev o tem, komu bo terminološki slovar namenjen, se morajo sodelujoči dogovoriti, ali bo namenjen ožjemu krogu strokovnjakov specialistov ali predvsem nestrokovnjakom oz. je izbor terminov mogoče uravnotežiti tako, daje slovar hkrati zanimiv za širok krog uporabnikov (Cabré 1998). Pomembno je tudi, ali bo slovar namenjen popisu vsega izrazja, ki se uporablja v stroki, torej tudi pisnih in sopomenskih različic, ali 73 Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... pa bi želeli v njem prikazati sistematiziran, na pojmovnem sistemu temelječ, strokovno in jezikovno preverjen izbor terminov, ki jih najdemo v temeljnih domačih strokovnih virih, primarnih in sekundarnih, pri čemer je treba zaradi tujejezičnih ustreznikov, morebitnih tematskih belih lis in sledenja novim spoznanjem upoštevati tudi pomembne tuje vire. Botanični terminološki slovar (dalje BTS) je začel nastajati na pobudo stro- v kovnjakov, ki so se zavedali njegove potrebnosti. Želeli so zbrati, pregledati, sistematizirati izrazje svoje stroke in ga v sodelovanju s članom Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (dalje Sekcija) terminografsko obdelati. Tako bo slovar namenjen zlasti strokovnjakom in študentom; prinašal naj bi strokovno in jezikovno prečiščeno terminologijo, kar pomeni, da naj bi izkazoval pomensko nedvoumno opredeljene pojme in ustrezna poimenovanja zanje, pri tem pa naj bi usmerjal rabo, še zlasti v primerih, ko obstaja za isti pojem več izrazov. Za vključevanje terminov v slovarje pomemben tudi logično-ontološki vidik, se pravi, ali se termin nanaša na določen člen pojmovnega sistema, medtem ko je jezikovni vidik besedne družine zanemarjen. Znak, po katerem je mogoče termine razlikovati glede na oba vidika, je tip razlage, saj je po slovarskih načelih treba termine iz prve skupine pojasniti s polnopomensko terminološko razlago (botanika veda, ki proučuje ...), medtem ko lahko marsikateri pomensko prozorni termin iz druge skupine pojasnimo s sklicevalno razlago (botanik strokovnjak za botaniko). Ker slovar nastaja v sodelovanju s strokovnjaki, je obstoječe, še ne povsem ustaljene termine mogoče besedotvorno uskladiti z drugimi termini znotraj istega tematskega polja. To velja tudi za morebitne pojmovne in/ali poimenovalne praznine, za katere naj bi slovar predlagal ustrezne rešitve (Cabre 1998, 205-213).4 Določanje slovarske oblike termina Sestavljavci slovarjev navadno najprej pripravijo geslovnik, tj. seznam terminov, ki bodo prikazani v slovarju, a s tem delo z oblikovanjem iztočnic še ni končano. Upoštevati je namreč treba dejstvo, da se v strokovni literaturi termini pogosto pojavljajo tudi v variantnih oblikah, ne glede na to, da sta sicer dvojničnost in sopomenskost v strokovni komunikaciji moteči in hkrati sistemsko nefunkcionalni (Vidovič 2005,211-212, Felber 1984). Tako najdemo v virih pisne dvojnice, kot so: zonalna tla : conalna tla, hlamidospora : klamidospora, ali izvorno in podomačeno pisane prevzete termine, npr.: meiospora : mejospora, llano : ljano, gytja : j itj a. Pogoste so sopomenske dvojice terminov, ki se razlikujejo po variantni morfemski zgradbi, npr. vazicentrična traheida : vazocentrična traheida, telemorf : teleo-morf, detoksifikacija : detoksikacija, paraklimatogena združba : paraklimaksna združba, intersticialna voda : intersticijska voda, protoplazmatska diferenciacija : protoplazemska diferenciacija, fotosintetska barvila : fotosintezna barvila, genotipična prilagoditev : genotipska prilagoditev, Vikariant : vikarist. To za sestavljavce slovarja pomeni, da se morajo razen s pravopisno manj 4 Najpogosteje gre za spoznanja raziskovalcev v drugih okoljih, ki v domači literature še niso bila obravnavana. Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... primernimi ali neustreznimi oblikami terminov (braunizacija, intersticielna voda, A horizont) ukvarjati tudi z vprašanjem, ali bodo upoštevali vse dvojnične oblike oziroma v katerih primerih bodo v slovar vključili le eno, vedno pa morajo določiti prednostno obliko. Zato je treba v teh primerih preveriti rabo in se nato odločiti, kako bo pojem predstavljen v slovarju. Npr.: v literaturi sicer za pomožno fotosintezno barvilo razen oblike karoten najdemo tudi zapis karotin, a smo v slovarju upoštevali le prvo obliko,5 ker je rabljena pogosteje. Analogno še karotenoid, ne pa karotinoid ter betakaroten in ne betakarotin. Ker je za ta različek karotena pogostejši zapis s črkovno sestavino grškega alfabeta, smo upoštevali tudi obliko ß-karoten, nismo pa upoštevali zapisa narazen: beta karoten. Enako smo ravnali tudi z dvojnicami alfakaroten, alfa karoten, a-karoten oziroma alfakarotin, alfa karotin, a-karotin. Odločitev, da smo v slovar vključili zloženko s črkovno sestavino grškega alfabeta, nas je opomnila, daje treba načela za razvrščanje iztočnic - te si sledijo v abecednem zaporedju - dopolniti z rešitvami, ki veljajo za termine z nelatiničnimi ali drugimi, nečrkovnimi znaki (Košmrlj 2002). Tako smo vpeljali razvrščanje v več korakih, v prvem se iztočnica s posebnimi znaki uvrsti na mesto glede na abecedo po latiničnih sestavinah termina, če je, tako kot v obravnavanem primeru, teh izrazov več, se ti v drugem koraku razvrstijo z upoštevanjem prej zanemarjene sestavine. To pomeni, da smo kazalki a-karoten in ß-karoten v zaporedju grškega alfabeta prikazali neposredno za iztočnico karoten, pri iztočnicah alfakaroten oziroma betakaroten pa smo ti obliki kot enakovredni navedli tudi v zaglavju. karotén -a m nav. mn. 1. cit. barvila oranžne ali rumene barve, ki ... a-karoten -a [alfakaroten] m gi. alfakaroten ß-karoten -a [betakaroten] m gl. betakaroten alfakaroten -a in a-karoten -a [alfakaroten] m cit. pomožno fotosintezno in zaščitno barvilo ... betakaroten -a in ß-karoten -a [bétakarotén] m cit. pomožno fotosintezno in zaščitno barvilo ... Za del mednarodnega znanstvenega izrazja sta značilni zlasti latinski končnici -us oziroma -um/-ium, ki se v angleščini in nemščini večinoma ohranjata, v slovenščini pa se ohranjata le v določenih primerih, npr.: genus, humus, talus, sfagnetum, granum, pri drugih seje namesto končnice -ium uveljavil končaj -ij,6 npr.: herbarij, kambij, nodij, micelij, refugij.7 Pri delu tovrstnih terminov raba omahuje med obema možnostma, tako da dobimo dvojnice z ohranjenima končnicama -us, -um 5 V Slovenskem medicinskem slovarju so upoštevali kot manj pogosto sopomenko tudi karotin, medtem ko oblik alfakaroten oz. betakaroten niso upoštevali. Obliki z grškima črkovnima sestavinama so uvrstili neposredno za iztočnico karoten. 6 Na podomačitev končnic pri poimenovanjih kemičnih prvin opozarja že M. Cigale v uvodu Znanstvene terminologije (1880, VI), ko pravi: »sem prvine s končnico -ium in -um po splošnem pravilu in ruskem primeru prikrajseval, ker se mi ta oblika ne zdi primerna za sklanjanje in nadaljšnje izvajanje ter je preneukretno, n. pr. s kaliumom, kaliumove spojine, aluminiumov okis i. t.« 7 V elektronski zbirki Nova beseda Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša sicer najde- Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... oziroma brez, npr.: askus in ask, annulus in anul, cirus in cir, septum in sept, flagelum in flagel. VBTS smo v navedenih primerih sprejeli obe dvojnici in dali prednost podomačeni obliki. Nadalje so tudi za botanično terminologijo značilne kratične dvojnice, tj. kratice in njihove razvezane oblike, kot so: DNK = deoksiribonukleinska kislina, RPP = reduktivni pentozefosfatni cikel, LHC = svetlobni žetveni kompleks.8 V teh primerih kot prednostno prikažemo razvezano obliko, neprednostno kratično pa kot kazalko. Razen teh se v stroki uporabljajo tudi zloženke s kratično sestavino v prvem delu, npr.: A-horizont oziroma z mešano črkovno in števčno sestavino: z Aj-horizont. Pri tovrstnih zloženkah lahko raba omahuje pri zapisu števčne sestavine, kije pisana bodisi navadno ali pa je podpisana: C3-rastlina : C3-rastlina. Posebnost je zloženka ATP-aza, tvorjena iz kratičnega prvega dela in s konflksom -aza v drugem delu,9 ki bi jo lahko poimenovali kratično-konfiksna zloženka. (Stramljič 2004, 14, 38). V besedilih so razen dvojničnih oblik precej pogosti sopomenski termini, ki so funkcionalno nepotrebni.10 Razlogi za njihov nastanek so različni. Sopomenski termini se lahko rabijo v primerih, ko postane kak termin zaradi novih spoznanj v stroki neustrezen, zaradi česar ga nadomesti drug termin, pri čemer se prvotno rabljeni termin lahko ohranja še različno dolgo. V terminološkem slovarju tovrstne termine upoštevamo s kazalkami, navadno opremljenimi s primernim označevalnikom, npr. po funkcionalnem vidiku neustr.(ezno), ter opozorimo na novo veljavno poimenovanje. V mikologiji je tak izraz konidij, kije bil sistemsko nadomeščen s terminom spora, kar velja tudi za podredne zloženke z jedrno sestavino -konidij: artrokonidij —» artrospora ipd. Včasih lahko postaneta termin ali njegova sestavina zaradi razvoja jezika stilno moteči, zato se začne v stroki uporabljati še jezikovno ustreznejša sopomenka, npr. ob terminu kasni les oziroma rani les sta se v stroki pojavili sopomenki z nevtralnima objedrnima sestavinama: zgodnji les in pozni les. Razlog za nastajanje sopomenk v terminologiji je tudi prevzemanje terminov iz drugih jezikov, ki jih lahko strokovnjaki različno podomačijo in s tem ustvarijo mo zapis herbarium, a gre za angleško obliko termina: »... v iskalnik vpišemo botanical database, ali recimo, herbarium« (Revija Monitor, marec 2003). 8 Po mednarodno sprejetih načelih ima kratica le eno obliko, ki se pri prevzemanju ne podomačuje. Podomači se le njena razvezana oblika: LHC = ang. light-harvesting complex. 9 S konfiksom -aza se poimenujejo encimi: amilaza ipd. 10 V strokovni literaturi sta dvojničnost in sopomenskost različno opredeljeni: npr. »sopomensk(e) par(e) zaradi (besedilne) nefunkcionalnosti ustrezneje imenujemo dvojničnost (dubletnost)« (Vidovič 2005, 212); po drugi strani pa v širšem pomenu lahko za sinonimijo štejemo med drugim tudi razmerja med designatom in njegovo razlago, med ustreznikoma v dveh različnih jezikih, v ožjem pomenu pa razmerje med kratično, okrajšano obliko termina in razvezano obliko, med znanstvenim in splošnim poimenovanjem oziroma med pisnimi različicami termina (Cabré 1998, 109-111). V terminološkem slovarju upoštevamo tudi v leksikologiji veljavno načelo, po katerem uvrščamo med dvojnice zlasti pisne in skladenjske različice termina - te prikažemo v zaglavju -, medtem ko štejemo besedotvorne različice z variantnimi obrazilnimi, korenskimi morfemi za sopomenke - prikažemo jih kot razmerne izraze za razlago. Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... množico konkurenčnih, še neustaljenih oblik. Npr. za angl. biodiversity najdemo podomačitve: biodiverziteta, biotska diverziteta, diverziteta življenjskih oblik, diverziteta organizmov, biološka raznovrstnost, biotska raznovrstnost, biotična pestrost. V BTS smo ta nabor skrčili, saj smo upoštevali le termina biodiverziteta in biotska raznovrstnost. S tem smo upoštevali za terminologijo značilno lastnost, namreč da se v botaniki (kakor tudi drugih vedah) ob prevzetem terminu pogosto uporablja tudi domače poimenovanje, ki je sicer v mnogih primerih kalkirano.11 Tako nastaja tip sopomenskosti, ki bi jo lahko poimenovali terminološka vzporedna sopomenskost. Poznajo jo tudi drugi jeziki in je tudi v nemščini precej pogosta, redkejša je v angleščini,12 zato v slovarju navajamo tudi sopomenske tujejezične ustreznike. Čeprav so v terminologiji določene stroke ob že uveljavljenem prevzetem terminu kalkirani termini sicer nepotrebni, so (če po svoji tvorbeni podstavi niso moteči) vendar koristni, saj olajšujejo razumevanje terminov, medtem ko poznavanje prevzetih mednarodnih terminov (pogosto gre za termine grško-latinskega izvora oziroma za sodobne latinizirane termine) omogoča prepoznavanje in razumevanje terminov v drugih jezikih, npr. rastlinska združba : fitocenoza. slovensko: prevzeto mednarodno: listna ploskev listna lamina rastlinska združba fitocenoza biček flagel steljka talus vrsta species rod genus klobuk pileus trosnjak karpofor — ekologija Preglednica terminoloških sopomenk v slovenščini nemško: mednarodno: angleško: mednarodno: Blattfläche Lamina leaf blade leaf lamina Pflanzengesellschaft Phytocoenose community phytocoenosis Geißel Flagellum — flagellum Lager Thallus — thallus Art Spezies — species Gattung — — genus 11 V slovnici so npr. take dvojice nominativ : imenovalnik, genitiv : rodilnik, dativ : dajalnik. 12 Zaradi zgodovinskega razvoja so na oblikovanje angleške leksike močno vplivali tudi romanski jeziki, natančneje normanska stara francoščina in latinščina, zaradi česar se v sodobni angleščini marsikateri mednarodni znanstveni termin deloma ali v celoti ne občuti kot tuja prvina, kar hkrati pomeni, da v teh primerih tvorjenje »domačih« terminov ni potrebno. Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... nemško: mednarodno: angleško: mednarodno: Hut — cap pileus Fruchtkörper — fruit body carpophore Zellenlehre Zytologie — cytology Preglednica terminoloških sopomenk v nemščini in angleščini V BTS bomo upoštevali tudi poimenovanja, ki jih določa mednarodni kodeks botanične nomenklature, npr. nomen dubium, nomen nudum, nomen substitutum. Ker se ta uporabljajo samo citatno in jih strokovnjaki ne sklanjajo, jih bomo prikazali kot nesklonljiva, domača (kalkirana) poimenovanja zanje: dvomljivo ime, golo ime, nadomestno ime, pa kot kazalke. V tej tematski skupini se za ime, ki se nanaša na nenormalno, iznakaženo obliko organizma ob latinskem izrazu nomen monstrositatis v literaturi pojavlja še oblika nomen monstrositas, ki ga nismo upoštevali. Ker za nomen monstrositatis nismo našli ustreznega domačega poimenovanja, smo zanj predlagali izraz monstrumsko ime. Podobna sta še termina nomen genericum in nomen specificum, kiju bomo v BTS prikazali s kazalkama, saj sta prednostni domači obliki rodovno ime in vrstno ime. nomen dubium----[nömen dubium] m neskl. po kodeksu botanične nomenklature ime taksona, za katerega tipski material ne obstaja več in ga zaradi tega ni mogoče zanesljivo pripisati določenemu taksonu S: dvomljivo imé nomen genericum----[nômen genêrikum] m neskl. —► rodovno imé Sopomenske dvojice nastajajo tudi zaradi poenobesedenja večbesednega termina, npr. nitrofilna rastlina : nitrofit, endemična vrsta : endemit, inicialna celica : inicialka.13 Poseben tip terminoloških sopomenskih dvojic sestavljajo večbesedni termini, pri katerih ima en člen izimensko motivirano objedrno sestavino, medtem ko ima drugi člen stvarno tvorbeno podstavo, npr.: Hillova reakcija : fotoliza vode, Melerjeva reakcija : psevdociklični elektronski transport, Mitchelova teorija : kemiosmotska teorija. V teh primerih so prednostni stvarno motivirani termini. Redek pa je tip sopomenskih terminov, medponskih podrednih zloženk, pri katerih se križno zamenjata konfiks in drugi del zloženke s pomenom veda, in sicer geo- oziroma ge-o- (Stramljič 2005) + veda o rastlinah ter fit-o- + veda o pojavih na Zemljinem površju, tj. geobotanika : fitogeografija. Med zloženkami in večbesednimi termini je pogosta skupina sopomenskih terminov, pri katerih je posamezni člen dvojice deloma ali v celoti tvorjen hibridno, tj. z mešanjem domačih in tujih morfemov ali (ob)jedrnih sestavin. Npr.: mikromicete : mikroglive, mikrosom : mikrotelo, hemiparazit : polparazit, diecična rastlina : dvodomna rastlina, lihenizirane glive : lišajske glive, natezni les : tenzijski les, aksilarni meristem : zalistni meristem, listna lamina : listna ploskev. Ob teh pa obstajajo tudi prevzeti sopomenski termini z raznojezičnimi morfemi, grškimi 13 V botaniki naštete poenobesedene oblike niso rabljene žargonsko. Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... in latinskimi: mezokolpij : interkolpij, mikostaza : fungistaza, karioplazma : nukleoplazma. V BTS marsikatere sopomenske dvojice upoštevamo in jim določimo prednostno obliko, se pravi, da eno sopomenko prikažemo s polnim slovarskim sestavkom, drugo pa kot kazalko.14 Seveda je treba najprej ugotoviti, ali gre resnično za sopomensko dvojico, zato preverimo pomenski obseg obeh terminov, njuno pomensko prekrivnost, za sopomenki poskušamo ugotoviti pogostost rabe, sistemskost njunih izraznih oblik glede na druge izraze iz iste terminološke pomenske skupine. Strokovno in jezikovno primernejšo obliko nato prikažemo kot prednostno, pri čemer po preudarku dajemo prednost domači sopomenki, če je ta v stroki splošno uveljavljena. Npr. species —> vrsta, stresor —> stresni dejavnik. Pri določanju slovarske oblike se med drugim srečujemo tudi z jezikovno neustreznimi termini, za katere v stroki ne obstaja sopomenski izraz. Tak je npr. kalkirani termin svetlobni žetveni kompleks po ang. light-harvesting complex, pa tudi izraz Kranz anatomija, povzet po nem. Kranzanatomie, ki se v angl. piše sicer narazen, vendar z ohranjeno veliko začetnico: Kranz anatomy. V tem primeru bi bilo smiselno poiskati ustreznejše poimenovanje. S terminom je namreč poimenovana posebna anatomska zgradba žile, ki poteka v obliki venca, to pa pomeni, da se jedrni del termina ne naša na anatomijo kot vedo. Še bolj nesmiselno je ohranjanje citatno prevzete oblike K/kranz v objedrni sestavini, saj ta nemški leksem slovenimo kot venec. Pa vendar, narediti primerno poimenovanje za določen pojem ali ga najti za prevzeti termin, je marsikdaj težavno opravilo, ne glede na jezik, saj se s podobnimi problemi srečujejo tudi strokovnjaki v drugih jezikovnih okoljih. Poveden je primer poimenovanja za delovno področje »krajinogradnje«, pri katerem se uporabljajo rastline, njihovi deli, npr za varovanje brežin, pobočij. Gre za pojem, ki bo prikazan v Terminološkem slovarju urejanja prostora. Zanj se v nemščini uporabljajo izrazi: Grünverbauung, Ingenieurbiologie, Lebendbau, v angleščini biological engineering, landscape engineering, v slovenščini pa inženirska biologija. Med navedenimi izrazi je po moje ustrezno poimenovanje landscape ingineering, ki bi mu v slovenščini ustrezal prevod krajinsko inženirstvo ali pa morda sonaravno inženirstvo. Zaglavje V zaglavju so v stalnem zaporedju navedeni relevantni jezikovni podatki o terminu,15 kar pomeni, da se navede le nevtralna, najbolj običajna oblika, ne pa tudi druge, v splošnem (knjižnem) jeziku obstoječe pisne, naglasne, paradigmatske dvojnice, npr. gôzd tudi gôzd ipd. V slovarju se upoštevajo le dvojnice, ki so značilne za rabo v stroki oz. so pomembne s terminološkega ali terminografskega stališča, npr. ljano in liano. Slovar prinaša podatek o jakostnem naglasu, s katerim je večinoma opremljena že iztočnica. Ta ostaja neonaglašena v primeru, ko iz njenega zapisa ni mogoče nedvoumno razbrati, kako se izgovarja. Sledi navedba V slovarju sopomenske enakovrednosti ne izkazujemo, ker dejansko enakovrednih sopomenskih terminov skorajda ni, npr. tros : spora. Kot iztočnice so enakovredno izkazani enobesedni termini kot tudi večbesedni. Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... končnice/končaja neprve slovarske oblike. Ker so v slovarju praviloma prikazane le samostalniške iztočnice eno- ali večbesednih terminov, gre za rodilniško obliko. Zaglavje največkrat zaključi besednovrstni podatek oziroma simbol za slovnično kategorijo spola in po potrebi tudi števila (mn., nav. mn.). Sledijo morebitne pisne dvojnice, ki so lahko opremljene tudi z onaglašenim zapisom izgovora. Pri izvorno pisanih prevzetih izrazih je praviloma naveden tudi jezik. Termine z imensko motivirano sestavino, pisano z veliko začetnico, prikazujemo tudi z dvojnico z malo začetnico in to ne glede na dejstvo, da v stroki večinoma niso izpričane. Pri kratičnih iztočnicah je razen tega navedena še razvezana oblika, pri čemer je lahko tujejezična razvezava tudi prevedena. jitja -e in gyttja -e [jitja] tudi gitja -e ž (Šved.) pedogeogr. s hranili bogata šota, nastala zlasti iz odmrlih delov rastlin in živali, nakopičenih v stoječi vodi Mercalli-Cancani-Siebergova potresna lestvica -e -e -e [merkâli kankäni zibergova] in mercalli-cancani-siebergova potresna lestvica -e -e -e ž geomorf. 12-stopenjska lestvica za prikaz potresne intenzitete, ki upošteva učinke potresa na objektih, v pokrajini in občutke ljudi ob potresu S: MCS-potrésna lestvica, Mercallijeva potresna lestvica PRIM.: evropska potresna lestvica, Medvedev-Sponheuer-Kârnikova potresna lestvica, Richterjeva potresna lestvica pH pH-ja [peha] m (lat. potentia hydrogenii potenca vodikovih ionov) krajšava pedogeogr. enota za merjenje reakcije prsti, ki se izraža kot negativni logaritem koncentracije aktivnosti vodikovih ionov Zgledi so povzeti po Geografskem terminološkem slovarju. Čeprav je jakostni naglas v slovenščini sistemsko predvidljiv in so nam hkrati na voljo ustrezni jeziko(slo)vni in drugi viri, se pri onaglaševanju sicer manjšega dela v slovar vključenih terminov srečujemo tudi s problemi.Tako smo npr. morali za geografska termina izoseista in izoseizma opraviti anketo. Ugotovili smo, da del strokovnjakov izraza onaglašuje kot izoseista in izoseizma, drugi pa kot izoseista in izoseizma oz. nekateri celo vsakega drugače. V slovarju smo upoštevali le izgovor z naglašenim i-jem, saj gre za termina iz terminološke pomenske skupine črta na zemljevidu, ki povezuje točke enake številčne vrednosti določenega pojava, procesa, količine (GTS), kot so še izobära, izohalina, izohipsa. Razlagalni del slovarskega sestavka Razlagalni del uvaja strokovni označevalnik, ki razlagani termin uvršča na ustrezno strokovno področje ali ožje podpodročje. Celota vseh v slovarju navedenih strokovnih označevalnikov hkrati kaže na notranjo razčlenjenost v naslovu slovarja navedene stroke in na njeno povezanost z drugimi sorodnimi strokami. Namreč, nobena, sicer samostojna stroka dejansko ni izolirana, pač pa se po predmetnosti, ki jo raziskuje, spoznanjih, metodologiji in izrazju v določenem delu navezuje na druge sorodne stroke. Zato je treba v začetni fazi dela najprej določiti, katere stroke in področja bo obsegal posamezni slovar. Tako je v nastajajoči BTS ob temeljnem Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... botaničnem izrazju, ki tradicionalno razen rastlin, tj. alg, mahov, praproti in semenk, upošteva tudi glive in lišaje (v simbiozi živeče alge in glive), hkrati vključeno še fitocenološko (vidik rastlinske združbe), ekološko (vidik okolja in medsebojnih vplivov), biogeografsko (vidik razširjenosti na Zemlji) in drugo izrazje, termini pa so glede na posamezna ožja podpodročja razčlenjeni še na citologijo (celica), histologijo (tkiva), organografijo (organi), morfologijo (zunanja zgradba), fiziologijo (življenjski procesi), razmnoževanje, deloma pa so termini upoštevani tudi z vidika genetike in biotehnologije. Razlaga Oblikovanje razlag je gotovo najzahtevnejši del pri sestavljanju slehernega slovarja. Ker se ti razlikujejo po tipu, obsegu, namenu, je razumljivo, da razlag ne moremo preprosto »prepisovati« iz drugih virov, slovarjev, strokovne literature. Če namreč želimo sestaviti slovar, ki naj bi bil zgrajen celovito, sistematično in konsistentno, morajo biti tudi razlage medsebojno usklajene in uravnotežene, narejene posebej za nastajajoči slovar ali vsaj ustrezno prirejene, prilagojene. Termini/pojmi so namreč večinoma tako kompleksni, da jih je mogoče pojasniti z več vidikov (z vidika multidimenzionalnosti), z navajanjem različnih pomenskih sestavin, z različno natančnostjo; zato doživi prvotni predlog razlage, ki ga pripravi posamezen strokovnjak, med redakcijo v komisiji številne spremembe, popravke, dopolnitve, vsebinske in tehnične uskladitve, dokler člani komisije razlage dokončno ne potrdijo. Razlage so dvodelne, saj imajo uvrščevalni in pojasnjevalni del. Kot uvrščevalni razlagalni termin (URT)16 ali leksem nastopa termin ali leksem, pomensko širši od razlaganega termina, ki je hierarhično nadpomenski, pri čemer gre navadno za neposredno nadpomenko, lahko tudi nadpomenko višjega reda. Npr. rastlina organizem, ki ...< vodna rastlina17 rastlina, ki ...< potopljena vodna rastlina vodna rastlina, ki ... Zelena slovaropisna lastnost je, da se v razlagah uporabljajo izrazi, ki jih uporabnik pozna, kar velja tudi za uvrščevalne razlagalne termine. Tako lahko pri manj znanih terminih iz iste tematske skupine - kot je npr. tematska skupina z nadpomenko štela, prikazana na naslednji strani - pri pojasnjevanju podpomenk različnega reda: štela < sifonostela < amfifloemska sifonostela < diktiostela, ravnamo: a) tako, da pri vseh podpomenkah ne glede na stopnjo podpomenskosti navedemo isti, splošno znani termin: Termin: štela sifonostela amfifl. s. diktiostela URT sistem žil sistem žil sistem žil sistem žil Gre za analogijo po uvrščevalna razlagalna prvina (URP) (Vidovič 2000). S puščico je označeno hierarhično razmerje med podpomenko in njeno nadpomenko. Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... Shema tematske skupine z nadpomenko štela b) pri podpomenskem terminu prvega reda lahko navedemo neposredno nadpomenko, ki jo ponovimo tudi pri ostalih, hierarhično nižjih terminih: Termin: štela sifonostela amfifl. s. diktiostela URT sistem žil štela štela štela c) dosledno upoštevamo le neposredno nadpomenko: Termin: štela sifonostela amfifl. s. diktiostela URT sistem žil štela sifonostela amfifl. s. V terminološkem slovarju sta v rabi predvsem tipa c) in b), medtem ko tip a) s pomensko preširoko nadpomenko ni zaželen. Za razlaganje po tipu c) je koristno, če se najprej naredi pregledna shema tematskega polja, iz katerega so razmerja jasno razvidna. Pojasnjevanje z vsakokratnim nadpomenskim uvrščevalnim terminom sestavljavcem omogoča, da v pojasnjevalnem delu razlage navedejo le bistvene 82 Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... lastnosti, po katerih se razlagani termin razlikuje od nadpomenke in morebitnih raznopomenk, medtem ko je treba pri tipu b) ob uvrščevalni nadpomenki višjega reda razlago razširiti s pomenskimi sestavinami vmesnih nadpomenskih terminov. Razlage lahko glede na nj ihov poj asnj evalni del razčlenimo napolnopomenske in sklicevalne, na splošne, terminološke in enciklopedične, na intenzijske in ekstenzijske. V terminološkem slovarju so razlage praviloma polnopomenske, to se pravi, da so v njih razčlenjene vse za pojasnitev razlaganega termina najpomembnejše pomenske sestavine, medtem ko so te v sklicevalnih razlagah nadomeščene s pomensko podstavo razlaganega termina. Npr. botanika veda, ki proučuje rastline, njihovo zgradbo ... \ veda o rastlinah. Členitev na splošne, terminološke in enciklopedične razlage v bistvu presega terminografski vidik, saj naj bi splošne razlage - torej take, v katerih so termini pojasnjeni navadno manj natančno, brez navedbe vseh, s strokovnega vidika najpomembnejših pomenskih sestavin oziroma je lahko izbor le-teh prilagojen znanju uporabnikov, pri čemer so manj znani termini pogosto nadomeščeni z bolj znanimi, četudi pomensko manj preciznimi izrazi -, imeli predvsem splošni slovarji.18 V terminoloških slovarjih naj bi bile razlage terminološke, tj. sicer kratke, pa vendar strokovno dovolj popolne, tako da bi bil razlagani pojem/termin z uporabo ustreznih, v stroki prednostno rabljenih terminov, opredeljen natančno, jasno, enoumno. Tudi enciklopedične razlage, značilne za enciklopedije in leksikone, v terminološkem razlagalnem slovarju niso zaželene, predvsem zaradi dejstva, da presegajo pomenski obseg poj asnj evanega pojma/termina, saj upoštevajo tudi zunaj jezikovna dejstva, ki za razumevanje termina niso pomembna, hkrati se v njih navajajo tudi značilnosti drugih, pomensko bližnjih pojmov/terminov. Terminografsko ustreznejša je členitev razlag/definicij na jezikovne (lingvistične), ontološke in terminološke, kot jih navaja M. Cabre (1998, 104-107). Povzemam: Jezikovna razlaga pojasnjuje jezikovni znak, ontološka izhaja z vidika objekta v realnem svetu, terminološka pa z vidika pojma kot sestavine tematskega polja. Jezikovne razlage navadno ne vključujejo vseh, za pojem značilnih lastnosti, pač pa navadno le najpomembnejše razločevalne značilnosti, po katerih se razlagani pojem razlikuje od drugih. Ontološka razlaga vključuje različne aspekte, značilne za pojem, ki niso nujno tudi bistvene klasifikacijske značilnosti in se po tej lastnosti približuje enciklopedični razlagi. Terminološke razlage so po besedah M. Cabre (1998, 107) bolj opisne kot razločevalne; pojem pojasnjujejo z vidika pripadnosti določenemu tematskemu polju ne pa z vidika jezikovnega sistema. Dodaja še, da so tipološke razlike bolj jasne v teoriji, kot v praksi, kjer so termini lahko pojasnjeni tudi z razlagami, v katerih se mešajo značilnosti jezikovne in terminološke razlage. Nazadnje pojasnimo še izraza intenzijska in ekstenzijska razlaga. Intenzijska razlaga vključuje vse bistvene značilnosti razlaganega pojma/termina, ekstenzijska pa navaja specifične objekte, ki jih pojem obsega. V terminološkem slovarju navajamo intenzijske in intenzijsko-ekstenzijske razlage, ne pa tudi ekstenzijskih. Npr.: v Gre za teoretični vidik, ki pa se lahko v praksi kaže na različne načine. Tako M. Žagar v svojem prispevku ugotavlja, daje marsikateri termin lahko v splošnem slovarju opredeljen natančneje kot v terminološkem slovarju (Žagar 2005, v tisku). Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika mestna država -e -e ž polit, geogr. državna enota, ki obsega le mestno ozemlje z bližnjim zaledjem, npr. Singapur, Monako S: mesto drŽava priprava vôde -e ~ ž var. okolja postopki, s katerimi se vodi zagotavljajo lastnosti, potrebne za določeno rabo, npr. za pitje, tehnološke namene, hlajenje S: kondicioniranje vôde Zgleda sta povzeta po Geografskem terminološkem slovarju. Dopolnilne sestavine slovarskega sestavka Ker obstajajo med termini različna razmerja, tj. razmerje sopomenskosti, logična hierarhična razmerja nadpomenskosti, podpomenskosti, raznopomenskosti in ontološka razmerja partitivnosti (razmerje med celoto in njenimi deli) oziroma medjezikovna razmerja, navajamo v slovarskem sestavku tudi razmerne izraze. Za oznako S: navajamo neprednostne sopomenke, ki smo jih v slovarju navedli s kazalkami, za oznako GL.: navajamo podpomenke, oznaka PRIM.: opozarja uporabnika na raznopomenke, pod GL. še: pa v omejenem obsegu navajamo najpomembnejše, pomensko bližnje partitivne člene. Na koncu slovarskega sestavka so za krajšavami za jezike - v BTS so to angleščina, nemščina in v stroki sistemsko rabljena latinščina - navedeni tujejezični ustrezniki z morebitnimi sopomenkami. S takim prikazom nismo mogli zajeti vseh povezav, ki obstajajo med pojmi znotraj pojmovnega sistema, pač pa le del naštetih razmerij med termini posameznega ožjega, jasno definiranega tematskega polja. Nismo pa upoštevali drugih razmerij, npr. vzrok : posledica, dejavnost : rezultat, ontoloških razmerij, vezanih na stičnost v prostoru, času ipd. Zaradi kompleksnosti je mogoče tovrstna razmerja ustrezneje predstaviti v elektronsko zasnovani bazi znanj. Makrostruktura slovarja Temeljni del slovarske makrostrukture sestavlja celota vseh slovarskih sestavkov, polnih in kazalčnih, ki so tudi v terminološkem slovarju najpogosteje urejeni po abecedi iztočnic, redkeje si sledijo tematsko, torej glede na uvrščenost v pojmovni sistem; tako so urejeni sistemski slovarji. Ker je mogoče termine sistemsko razvrščati na več načinov, je obvezna sestavina teh slovarjev abecedno urejeni seznam iztočnic z opozorilom na mesto, kjer lahko najdemo iskani termin. Dodatne sestavine Med sistemske makrostrukturne sestavine spada tudi različno grafično gradivo, tj. risbe, skice, sheme, preglednice, slike, fotografije, ki lahko dopolnjujejo slovarske sestavke in olajšujejo razumevanje razlag. Ker je izhodišče za iskanje tuj ej žičnih ustreznikov v slovarskem besedilu slovenščina, so obvezni še obrnjeni seznami ustreznikov za vse jezike s slovenskim ustreznikom na drugem mestu. V BTS bo med dodatki tudi pregled rastlinskega sistema s seznamom rastlin. Ker v slovarskih sestavkih ne bo informativnega razdelka, ki bi uporabnika opozarjal na vse, v slovar vključene termine z isto jedrno sestavino, ki so lahko abecedno uvrščeni Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... na različna mesta, bo v dodatku navedeno tudi kazalo upoštevanih terminov. Terminološki slovarji navajajo še informativne dodatke. Razen seznama sodelujočih strokovnjakov po področjih, za katera so bili odgovorni, spadajo med te dodatke še uvodna beseda, navodilo za uporabo slovarja, seznam krajšav in oznak, pa tudi seznam uporabljene strokovne literature. Računalniška podpora Seveda si izdelave terminološkega razlagalnega slovarja ni mogoče zamisliti brez računalniške podpore, zato smo v Sekciji v sodelovanju z zunanjim sodelavcem Tomažem Seliškarjem razvili uporabniško programsko orodje SlovarRed 2.1, ki nam delo močno olajšuje (Košmrlj in Seliškar 2004). S tem programom smo doslej izdelali Geografski terminološki slovar, Gemološki slovar, pred izidom sta še Geološki terminološki slovar in prvi zvezek Tehniškega slovarja, drugi pa so še v pripravi. Viri in literatura Geografski terminološki slovar, 2005, ur.: Drago Kladnik, Franc Lovrenčak, Milan Orožen Adamič; leksikogr. in jezik, redakcija Marjeta Humar in Borislava Košmrlj -Levačič, Ljubljana, Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU. Terminografsko obdelano besedilo za nastajajoči Botanični terminološki slovar. Batič, Franc, Tone Wraber in Boris Turk, 2003, Pregled rastlinskega sistema s seznamom rastlin in navodili za pripravo študentskega herbarija, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo. Handerson's Dictionary of Biological Terms, 2000, ur. Eleanor Lawrence, London, Pearson Education Limited. Kranjčič, Božo, 2001, Botanika: razvojna in funkcionalna morfologija, Maribor, Fakulteta za kmetijstvo. Mali leksikon botanike, 1998, Tomaž Petauer, Vlado Ravnik, France Šuštar, Ljubljana, Tehniška založba Slovenije. Sugar, Ivan, 1990, Latinsko-hrvatski i hrvatsko-latinski botanički leksikon, Terminološki riječnici Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Zagreb, Razred za filologiju, JAZU. Bowker, Lynne, 1996, Learning from Cognitive Science: Developing a New Approach to Classification in Terminology, Euralex '96 Proceedings, 781-787, Göteborg, Göteborg University. Cabré Castelevi, M. Teresa, 2003, Theories of terminology: Their description, prescription and explanation, Terminology 9/2, 163-199, John Benjamins Publishing Co. Cigale, M., 1880, Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča, Ljubljana, Matica Slovenska. Codamines, Anne, 1995, Terminology: New needs, new perspectives, Terminology 2/2, 219-238, John Benjamins Publishing Co. Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... Felber, Helmut 1984, Terminology manual, Unesco, Infoterm, Paris. Handbook of Terminology Management, 1997, 1, ur. Sue Ellen Wright in Gerhard Budin, Amsterdam, John Benjamins Publishing Co. Košmrlj - Levačič, Borislava, 2001, Prikaz pojmovnega sistema v terminološkem slovarju, Filologija, knj. 36-37, 291-301, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Razred za filološke znanosti, Zagreb. Košmrlj - Levačič, Borislava, 2002,0 razvrščanju iztočnic v terminološkem slovarju, Jezikoslovni zapiski, 9,29-47, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana. Košmrlj - Levačič, Borislava in Tomaž Seliškar, 2004, Uporabniški računalniški program SlovarRed 2.0, Terminologija v času globalizacije, ur. Marjeta Humar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, Založba ZRC SAZU. Slovar slovenskega knjižnega jezika, I-V, 1970, 1975, 1981, 1985, 1991, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, Državna založba Slovenije. Slovenski pravopis, 2001, ur. Jože Toporišič idr., Ljubljana, Založba ZRC. Stramljič Breznik, Irena, 2004, Besednodružinski slovar slovenskega jezika, Poskusni zvezek za iztočnice na B, Zora, Priročniki 1, Maribor, Slavistično društvo Maribor. Toporišič, Jože, 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana, Cankarjeva založba. — 2003, Prevzete oblikoslovne prvine slovenskega jezika, Oblikoslovne raz-prave, 10-108, Ljubljana, Založba ZRC. Vidovič Muha, Ada, 2000, Slovensko leksikalno pomenoslovje, Govorica slovarja, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana. — 2005, Medleksemski pomenski razmerji - sopomenskost in protipomenskost, Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek, 206-221, Zora 32, Maribor, Slavistično društvo Maribor. Žagar, Mojca, 2005, Determinologizacija v terminoloških in splošnih slovarjih, (Prispevek je bil predstavljen na mednarodnem znanstvenem simpoziju Razvoj slovenskega strokovnega jezika, Obdobja 24 v Ljubljani. Zbornik je v pripravi.) On the Terminological Dictionary and its preparation from the terminographical level point of view Summary The paper discusses the terminological level, where the basic units of the language level, i.e. the term and its meaning, are shown as the headword and the terminological explanation, which are the essential elements of a dictionary article. Its structure is shown within the microstructure. The headword part of the dictionary article states the basic, terminologically relevant language data (the professionally and Borislava Košmrlj - Levačič: O terminološkem slovarju in njegovi izdelavi z vidika ... linguistically appropriate form of a term, its written, accent form, the type of the word, and any duplicates, pronunciation data, and similar). The explanatory part of the dictionary article is introduced by a professional marker, classifying the term in a specific field, the subfield. The terminological explanation must clarify the term concisely but sufficiently in detail, so that it may be distinguished from the terms close in meaning. In the additional part of the dictionary article, related expressions are stated, i.e. synonyms, hyponyms, meronyms and foreign-language equivalents. The macrostructure of the dictionary includes, in addition to the basic dictionary article, i.e. all the dictionary articles in alphabetic order, the graphical material (pictures, drawings, schemes), lists of foreign-language equivalents for all languages with Slovenian in the second place, and also the introductory word, instruction for use, the list of reference literature, and other items. Additionally, the paper also mentions some problems the authors met with, such as: the selection of synonym terms, the determination of the dictionary form of the term (the headword), the determination of the priority term, the selection of meaning elements in the explanation, and similar. Borislava Košmrlj - Levačič, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: MajaK@zrc-sazu.si