ZAČETKI KOMUNALNE BANKE V LUČI OBČINSKIH ZAPISNIKOV Po reformah v gospodarstvu so okrog leta 1954 pričeli še decentralizacijo finančnih za vodov. Narodna banka naj bi ohranila značaj emisijske banke, novi zavodi pa bi prevzeli pobudo pri gospodarstvu in pri štednji z ob čani. Sedeži teh novih bank, katerih imena še niso vedeli, bi bile občine - komune. Loški občinski odbor je bil pripravljen investirati 3 milijone v opremo novega zavoda. Za začetek bi kader pridobili iz Narodne banke. Pri teh razmišljanjih so se odborniki spomnili pred vojnih mestnih hranilnic, ki so imeli ugled. Nov zavod naj bi nadaljeval takšno tradicijo. Z novim denarnim zavodom bi imel ljudski odbor možnost večjega izražanja svoje gospo darske politike kakor doslej. Za začetek so mislili, da bo nova banka kreditirala le obrtno dejavnost in bi bilo treba za industrijo še eno banko. Zelo jasno pa so vedeli, da je loški prostor z obema dolinama zadosten teritorij za neko samostojno banko in njene transakci je. Sklep seje odbora je bil, da se postavi poseben odbor za ustanovitev novega denar nega zavoda v sestavi: predsednik Svetko Ko- bal, odborniki Vlado Logar, Jože Nastran, načelnik sveta za gospodarstvo Janko Piber- nik in kot izvedenec zastopnik Narodne banke Silvo Marguč. Na marčevski seji 1955 je ljudski odbor mestne občine že ustanovil Komunalno banko v Škofji Loki. Po razgovorih z generalnim direktorjem NB v Ljubljani tovarišem Dolin- škom, so se dogovorili, da jim bo NB odstopila del inventarja in kadra. Glede poslovnih pro storov so bili predlogi: nekdanja stavba sodiš ča, danes občina, pri Otetu, danes gostilna AS, ali v Rdečem kotičku v starem farovžu, danes SDK. Sklep seje se je glasil takole: Zapisnik 35. seje LOMO, 11. 3. 1955. Ad 14.) Predsednik gospodarskega sveta Logar Vlado kot član pripravljalnega odbora poroča o pripravah in razgovorih s centralo * Avtorjevo predavanje v okviru Blazniko- vega večera dne 2. marca 1991 na Loškem gradu. Narodne banke v Ljubljani ter naglasi, da so pripravljalna dela v toliko napredovala, da je mogoče ustanoviti Komunalno banko tudi v Škofji Loki. Reorganizacija gospodarskih po djetij je izvršena, le v bankarstvu tega dosedaj še ni bilo. Našteje vse posle, katere bo novi finančni zavod prevzel od N.B. Narodna banka ostane v glavnem emisijska banka, za sedaj pa si pridrži še industrijo. Področje škofjeloške komunalne banke se seveda raz tegne tudi na Poljansko in Selško dolino. Na podlagi razgovora z Generalnim direktorjem N.B. v Ljubljani tov. Dolinškom lahko priča kujemo, da nam bo Narodna banka odstopila precejšnji del inventarja in personalnega ka dra. Glede prostorov so dosedaj padli predlogi v stavbi bivšega sodišča, v hiši pri Otetu in prostori našega rdečega kotička skupno s pro storom katastrskega urada. Ta decentraliza cija financ je za nas zelo važna in čas je, da se pride bolj k enostavnemu poslovanju. Stre meti bomo morali h čimvečjemu pridobivanju hranilnih vlog. Nato se na njegov predlog in na podlagi uredbe o bankah in hranilnicah Uradni list FLRJ, št. 4-34/1954 soglasno sklene: Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka izdaja odločbo o ustanovitvi Komunalne banke v Škofji Loki. Ustanovi se samostojna gospodarska orga nizacija s posebnim položajem pod imenom: Komunalna banka. Sedež Komunalne banke je v Škofji Loki. Komunalna banka opravlja tele posle: 1) Zbira prosta denarna sredstva. 2) Dovoljuje kredite do višine zbranih denar nih sredstev. 3) Opravlja po pooblastilu, ki ga dobi od Narodne banke FLRJ določene posle v zvezi s plačilnim prometom s tujino. 4) Opravlja plačilni promet v državi za svoje komitente. 5) Opravlja blagajniško službo v zvezi z izvr ševanjem proračuna lokalnih enot, po od- 242 ločbi Zveznega Izvršnega sveta pa vodi tudi knjigovodstvo o izvrševanju proraču nov teh enot; opravlja tudi določene posle po proračunih Federacije in Ljudske repu blike. 6) Opravlja službo v zvezi s posojili lokalnih enot in določene posle v zvezi z notranjimi posojili Federacije in Ljudske republike. 7) Opravlja posle, katere ji v zvezi z javno službo poveri narodna banka iz svojega delovnega področja. 8) Opravlja druge posle, ki se ji naložijo z zveznimi ali republiškimi predpisi oziroma odloki Ljudskega odbora - ustanovitelja. Poleg teh poslov lahko opravlja Komunalna banka na podlagi pogodbe z Državnim zava roval, zavodom FLRJ in Jugoslovansko lote rijo določene posle tudi zanje. Upravni odbor Komunalne banke sestav ljajo predsednik, podpredsednik in sedem čla nov. Predsednika, podpredsednika in dve tretjini članov upravnega odbora imenuje Ljudski od bor mestne občine Škofja Loka, eno tretjino pa izvoli kolektiv banke. Direktorja Komunalne banke imenuje LOMO Škofja Loka in je po svojem položaju član upravnega odbora. Nadzorstveni odbor Komunalne banke se stavlja tri člane, ki jih imenuje Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka. Komunalni banki preskrbi potrebna sred stva LOMO Škofja Loka in je hkrati porok za njene obveznosti. Komunalna banka je pravna oseba in posluje na podlagi gospodar skega plana, veljavnih predpisov in svojega statuta. Gospodarsko upravni organ Komunalne banke je Svet za gospodarstvo Ljudskega od bora mestne občine Škofja Loka. Nadalje se sklene, da se imenuje za direktorja Komunalne banke v Škofji Loki tov. Marguč Silva, roj. 31. 12. 1915, sedaj uslužbenca N.B. FLRJ, podružnica 6111 - Škofja Loka. V upravni odbor Komunalne banke se ime nujejo: Za predsednika: Logar Vlado, direktor podj. Motor Škofja Loka. Za podpredsednika: Svoljšak Franjo, knjigovodja tovarne fur nirja Bodovlje. Za člane: Nastran Jože, direktor trg. podj. Loka, Ško fja Loka. Vraničar Marija, poslovodkinja trgovine »Planika« Škofja Loka, Čadež Jože, čevljarski mojster, Škofja Loka, Kopališka 19. V nadzorni odbor se imenujejo: Za predsednika: Kalan Valentin, pri Upravi kom. ustanov Škofja Loka. Član: Kmetic Alojz, upokojenec, Šk.Loka, Sp. trg. Član: Bizjak Minka, knjigovodkinja tov. Klobu kov Škofja Loka. Še istega leta je občina sprejela tudi statut KB, ki so ga pozneje še spreminjali. Od strani občine se jim je zatikovalo pri plačah, pred vsem pri dopolnilnih. O plačah je odločal upravni odbor na predlog direktorja in sindi kata. Plače so bile že večkrat na dnevnem redu in so se zdele občinarjem kar visoke. Za leto 1955 so oktobra potrdili predračun dohodkov in izdatkov. Dohodkov je bilo 23 milijonov, izdatkov 17 milijonov, saldo 6 mi lijonov, zaokroženo. Po odvedbi sredstev v sklade je bil predviden dobiček 1,8 milijona din. Leta 1955 so bile prve spremembe v uprav nem odboru, ko je Vladimirja Logarja zame njal Franc Braniselj, v.d. direktor Predilnice. Ob koncu leta so se v letnem poročilu občine že pohvalili, da je Komunalna banka razpola gala z 2673 milijoni prometa in je ustvarila 10 milijonov din dobička. Leta 1956 so po pravilih zamenjali dva člana. Na novo so imenovali v UO Igorja Sinka, sekretarja Tehnika, in Jožeta Babica, direktorja Železnine. Dobiček iz leta 1956 so razdelili na sklade: (zaokroženo) investicijski sklad 6 milijonov, rezervni 2 milijona, sklad za nagrajevanje 1,9 milijona in sklad za samostojno razpolaganje 11.000 din. Iz zapisnika dobesedno: »Glede sklada za plače pa je bil občinski ljudski odbor izigran. To sem že povedal direktorju KB. Vodstvo banke se ukvarja samo s plačami, namesto da bi se ukvarjalo z gospodarskimi vprašanji. Banka ima okrog 10 m. hranilnih vlog, pa jih m- 243 nikamor ne nalaga« ... Plače naj bi šle že na + 3 nad običajne mesečne. Končno pa so vse le soglasno sprejeli. Leta 1956 so se že konec poletja pojavile prve tendence po ukinitvi samostojne KB in priključitvi v Okrajno KB v Kranju. Okrajni predlog je bil meglen in se je zdel odbornikom nepotreben. Menili so, da bi bil to korak nazaj. Povsod decentralizacija, tu pa pot na zaj. Predlog okraja so zavrnili. Tačas so oktobra 1956 v Loki ustanovili Podružnico Zadružne hranilnice in posojil nice z.z. n. j. Kranj v Škofji Loki. V razpravi so ugotovili, da podružnica že praktično de luje in posluje in je ustanovitev potrebna. Podružnica je začela poslovati z zadrugami in zadružnimi podjetji. Novembra 1956 je loški KB odklenkalo. Odločitev iz Kranja je bila pač politično deja nje. Finančna sredstva iz let 1955 in 1956 so jim ostala. Personalno politiko so jim pustili še naprej na podružnicah. Glede dobička pa je bilo dogovorjeno nekoliko slabše. Ko se napolnijo vsi okrajni skladi, potem se deli dobiček še na podružnice. Posamezni odbor niki so se še upirali, vendar so pristop sprejeli in takoj tudi potrdili statut. Tolažba je bila taka: centralizacija v okrajno KB je korak nazaj, glede na prej, ko je bilo vse pri NB, pa je tak korak sprejemljiv. Za slovo je občina še potrdila sklep o dopolnilnih plačah za loško KB. V letu 1957 so razširili UO. Vanj so prišli: Franc Braniselj, direktor Predilnice, Edvard Strlič, glavni računovodja iz Alpine, Franjo Svoljšak, računovodja v Transturistu, in Jože Nastran, direktor Loke. Dobička iz leta 1956 je bilo 12 milijonov in so ga delili: za nagrajevanje je šlo 2,5 milijona, 8 milijo nov za investicijo (novo hišo) v rezervni sklad samo 700.000 in v sklad za samostojno razpo laganje 600.000. Za direktorja podružnice so ponovno soglasno imenovali Silva Marguča. Loška občina je podružnico še naprej imela za svojega otroka. Z odredbo NB FLRJ, cen trale za LRS v Ljubljani, z dne 23. 3. 1956, so bila brez povračila prenesena osnovna sredstva ukinjene NB, podružnice Škofja Loka na KB Škofja Loka. Leta 1958 je občina stanje izpeljala s sklepom, da se KB, podruž nica Škofja Loka določi za upravnega organa na nepremičnini pare. št. 166 - upravna stavba KB in pare. št. 574 vrt, vi. št. 58 k. o. Škofja Loka. Komunalna banka je postala lastnik Flisove hiše, oziroma po tradiciji hiše predvojne Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki. Za leto 1957 je občina KB opro stila plačila prispevka v družbeni incesticijski sklad in v proračun občine Škofja Loka. Ta sredstva pa je morala banka odvesti na svoj investicijski sklad. Občina je šla podružnici tudi za garanta za posojilo 20 milijonov. Ta sredstva je banka najela iz lastnih sredstev vlagateljev. Ker pa je šlo pri tem za 50 % hranilnih vlog vlagateljev, je bila potrebna garancija. ObLO se je zavezal, da bo z občin skim družbenim planom zagotovil sredstva za predčasno odplačilo nad 30%, če bi banka sama tega ne mogla. V odbore banke so v tem obdobju delegirali še predstavnike občine Že lezniki in Žiri. France Štukl HISTORIAT SPREMEMB NASLOVOV 1. Narodna banka, podružnica (št. 6111) Škofja Loka, do maja 1955. 2. Komunalna banka v Škofji Loki, od 1. 5. 1955. Odločba LOMO Škofja Loka, št. I- 377/1-55, z dne 11. 3. 1955. 3. Komunalna banka okraja Kranj, podruž nica (61-KB-2, tudi 607-704) Škofja Loka, od 1. 1. 1957. Odločba OLO Kranj 03/1-4043/30 z dne 28. 12. 1956. 4. Komunalna banka Škofja Loka (št. 607- 74) od 1. 12. 1960 do 31. 12. 1962. Odločba ObLO Škofja Loka, št. KO-169/2- 60, z dne 2. 12. 1960. 5. Medobčinska komunalna banka Kranj, podružnica (607-15-602/2) Škofja Loka. Od 1. 1. 1963 do 31. 12. 1965. Odločba Občine Kranj, št. 023-09/62-3, z dne 3. 4. 1963 6. Gorenjska kreditna banka Kranj, po družnica Škofja Loka, od 1. 1. 1966-31. 12. 1971. Podlaga: Zakon o bankah in kreditnih po slih (Uradni list SFRJ, št. 12/65, 16/65). Od 1971 poslovni mesti tudi v Železnikih in Žireh. 7. Ljubljanska banka, podružnica Kranj, poslovna enota Škofja Loka od 1. 1. 1972 naprej. Poslovno mesto - ekspozitura Železniki (1971) Žiri (1971) agencija Gorenja vas (1975). 244