Na pustno nedeljo 22. februarja je Turistično društvo Litija ponovno organiziralo tradicionalni pustni karneval v Litiji. Pustni karneval v Litiji Na karnevalu se je kljub slabemu vremenu zbralo neverjetno veliko število gledalcev, ki so si lahko ogledali zanimive skupine, ki so prikazale aktualne probleme današnje družbe. Po končanem sprevodu sta obiskovalce pozdravila predsednik TD Litija Jože GODEC in sam plemeniti Janez Vajkard VALVASOR. Valvasor z zadovoljstvom ugotavlja, da se je pust ponovno vrnil v Litijo kot nekoč v zlatih časih. Iz uredništva... Nejevoljno pa je s svojimi besedami izrazil obžalovanje, da so mu litijski župan in svetniki vzeli grad BOGENŠPERG in ga podarili občini Šmartno. Hkrati pa se je zahvalil turističnemu društvu Litija, ki je desetletja z denarjem prav od pustnega karnevala obnavljalo grad, pri delitveni bilanci, pa jih ni nobeden omenil, kaj še le, da bi zato dobili kakšno denarno nadomestilo. Zato se je Janez Vajkard Valvasor odločil, da si bo poslej uredil domovanje v č etrtem nadstropju hotela »Čikago« na Valvazorjevem trgu v Litiji. Namreč hotel »Čikago« (Elsnerjeva hiša) je občina Litija kupila za mastne denarce davkoplačevalcev, sedaj ga pa še zastonj nihče ne mara. Valvasor je pogledal malo na FRTICO in se zamislil, da bi lahko novo mrliško vežico, ki po zunanjosti daje videz templja, dali muslimanskim vernikom v najem za »mošejo«, le minaret bi si morali napraviti, pa bi bila zadeva za vedno rešena. Tudi skupino »Kabultrans« je pohvalil, to je podjetje za odvoz odsluženih direktorjev, županov, svetnikov in svetovalcev s priporočilom, da prevoz čimpreje opravijo v Kabul, da si vsi odsluženi naberejo novih izkušenj v tej azijski deželi. Budno je spremljal skupino »Dom za starostnike ČRNI LES« ki so novačili nove paciente ter jim delili navodila za sprejem v njihov dom, vendar povabila kljub letom še ni sprejel. Pogled na prireditveni prostor na Valvazorjevem trgu, kjer se je trla množica radovednih starejših in mlajših obiskovalcev. Tudi odpisane in zbrisane je pozdravil, ki so vihrali z bivšo jugoslovansko zastavo in novačili nove nabornike seveda z znanjem slovenačkog jezika. Skupina muslimanskih vernikov je pripeljala s seboj kar džamijo z minaretom, saj v Sloveniji še niso dobili lokacije za gradnjo le-te, zato so se odločili za potujočo. Valvasor je pozdravil tudi kot zadnjega v povorki »BIFE pri KEBRU.« nadaljevanje na strani 7 Natolcevanje, podtikanje - fraze, ki jih oz. so jih uporabljali po mojem mnenju paranoični in malenkostni ljudje. Ne želim se spustiti na raven ljudi v šmarskem občinskem svetu, ki tako zavzeto etikirajo oz. razporejajo v leve in desne tabore, ne želim pa, da se topijo ob misli, kako prav imajo. Najprej so strokovno ustanovo, Knjižnico Litija, označili za levičarsko leglo. Glede na to, da imamo zaposleni v tej častivredni ustanovi precej opraviti z besedami, nas je seveda beseda »leglo« zbodla. Prefinjeni retoriki, pisci, esejisti so z njeno uporabo uspeli ponižati, razvrednotiti, užaliti. V knjižnici nismo bili ravno užaljeni (imamo debelo kožo, ker delamo tudi s sitnimi ljudmi - na srečo jih je zelo malo), smo se pa spraševali, kako ima lahko tako heterogen kolektiv (ki mu je edino skupna »le« bibliotekarska stroka) skupno oznako, da je levičarski. Potem se je ga. Ocepek spomnila, da knjige zlagamo od leve proti desni in zato najbrž veljamo za levičarske. Čez čas je tudi Občan dobil svojo etiketo - levo, seveda. Velika levičarska zarota se torej dogaja tudi na teh straneh; bojda objavljamo pretežno pro-levičarske prispevke. Če bi hotela žaliti, bi šmarskemu svetniku odgovorila, da očitno pišejo le levičarji (a z desno roko), pa bi bil takšen odgovor tako zelo prozoren, da se ga ne bom poslužila. Ce takoimenovani desničarji, sklepam, da bi naš politik(ant) drugi pol tako poimenoval, ne utegnejo pisati, objavljati oz. skrbeti, da v javnost pride tudi njihova plat zgodb oz. resnic, imajo pač problem z organizacijo časa, ne pa z Občanom. Občan na svojih političnih straneh objavlja prispevke vseh strank zastopanih v občinskem svetu (obeh: litijskem in šmarskem). Na vseh ostalih straneh pa naši dopisniki pišejo o dogodkih našega vsakdana - če se ti levi (po izvoru, glede na organizacijo ali celo z levo vizijo), pa ne raziskujemo. Menim, da je stvari dobro naravnost povedati - tistemu, kateremu jih naslavljamo. Tako se izognemo interpretacijam, problem (če obstaja) ima dosti več možnosti, da je uspešno rešen. Napišite nam torej, če Vas kaj boli v zvezi z nami, ne pošiljajte pa sporočil v steklenici - ne dosežejo nas vedno! Andreja ŠTUHEC Turistični spominek 2004; natečaj brez prve nagrade S kakšnimi spominki se ponaša občina Litija? Računalniško opremljeni delovni kotički za knjižnici v Trbovljah in Litiji. V letošnjem letu bo celjsko trgovsko podjetje posodobilo 15 slovenskih knjižnic Knjižnica Litija ima »Tušev bistri kotiček« - dostop mladim do znanja, interneta in zabave Konec lanskega leta razpisan natečaj za izbor turističnega spominka leta je dobil epilog 9. marca na razglasitvi oz. predstavitvi prispelih spominkov v Knjižnici Litija. Center za razvoj Litija je natečaj pripravil drugič, nanj pa se je prijavilo manj sodelujočih kot leto poprej. Komisija, ki je ocenjevala umetniško, etnološko in komercialno vrednost ter kako spominek predstavlja kraj in območje, je bila odločena, da prve nagrade (100 tisočakov) ne podeli zaradi majhnega števila sodelujočih in same kvalitete izdelkov. Najbolj je bil všečen spominek Marjana Javorška, oblikovalca Iz Ljubljane, ki je s pomanjšano repliko vaške situle zasedel drugo mesto. Na izboru sta sicer sodelovala le dva profesionalna oblikovalca, drugi udeleženci so zadržano razložili, da jim je izdelovanje takšnih in drugačnih izdelkov zgolj konjiček oz. krajšanje časa. Sicer pa so avtorje navdihnile že znane in priljubljene znamenitosti naših krajev: tematika Geossa, vaške situle, Valvasorjev pogled na naše kraje. Osvežitev predstavljata dva spominka avtorjev Martina in Roka Hostnika, ki predstavljata rudarsko tematiko, konkretno rudnik Sitarjevec, kar je gotovo potencial med spominki in sta dobrodošla tudi v rudarskem muzeju v Litiji. Zmagovalni spominek replika Vaške situle oblikovalca Marjanajavorška iz Ljubljane je izdelan iz tekoče gline in keramotona, avtor pa je poudaril, da bi si želel, da ima spominek uporabno vrednost in bi ga ljudem ponudil kot možnar iz brona. S tem bi spominek dobil primerno mesto v našem simbolnem in praktičnem svetu. Tretje mesto je zasedel spominek oblikovalke Joče Jamšek (zmagovalka natečaja 2002 s spominkom ptico) ploščica V središču, ki opisuje, predstavlja in razlaga GEOSS. Na tretje mesto je komisija uvrstila tudi spominek Relief rudniški vhod, kjer sta avtorja Martin in Rok Hostnik upodobila portal vhoda v rudnik Sitarjevec (izdelala sta tudi relief rudarske svetilke). S tretjim mestom se ponaša še Uroš Ribič, ki je izdelal košarice iz leskovih šib, uporabljali pa bi jih kot dekorativen ali čisto uporaben predmet v našem domu. Košarice naj bi sodile v okolje Polšnika in ga tudi simbolizirale. Avtor je zato spominku dodal še zgibanko kraja, da ga obiskovalcem približa in predstavi. Na natečaju je sodelovala še skupina učencev z mentoricama iz OŠ Litija, Podružnice s prilagojenim programom, ki so izdelali lonček za svinčnike ter ga opremili z znakom in imenom šole, in ustvarjalka Nevenka Jeras, ki ji je ljuba tehnika graviranja na les (upodobila je GEOSS in Litijo po Valvasorju). Oblikovalce oz. ustvarjalce turističnih spominkov je pozdravil podžupan Jože Mirtič, ki je poleg simboličnega vidika te panoge izpostavil predvsem tržno nišo, ki naj bi jo iznajdljivi, marljivi in poduhovljeni ustvarjalci našli in tako iztržili nagrado za svoj trud. To pa je na današnjem petičnem, izbirčnem in zasičenem trgu precej težko, zato toliko bolj ceni njihova prizadevanja. A.Š. V vseh trgovinah Tuš po Sloveniji od začetka meseca februarja poteka humanitarna akcija pod sloganom »Ringa, ringa, raja, znanje k nam prihaja«. Cilj tega dolgoročno zasnovanega projekta je omogočiti mladim boljši dostop do znanja, interneta in zabave ter tako ob kakovostnejšem preživljanju prostega časa vzpodbuditi razvoj njihovih sposobnosti. VABILO Vse državljanke in državljane naše domovine Republike Slovenije vljudno vabimo, da s svojo prisotnostjo ob Dnevu Slovenske zastave, v geometričnem središču Slovenije GEOSS, izkažejo čast in spoštovanje slovenski zastavi, ki jo bomo ob strumnem koraku 12. gardnega bataljona slovenske vojske in priznani moravški godbi, v soboto 3.4.2004 dvignili v nebo. Slovesnost se bo pričela ob 14. uri, ko se bo začel svečan sprevod praporov in občinskih zastav izpred gostišča Kimovec. Prapore in zastave bo posebna komisija ocenjevala že ob 11. uri. Kulturni program bo obogatilo kulturno umetniško društvo iz Moravč, s svojo prisotnostjo pa poleg Vas tudi poslanci, državni svetniki in občinski svetniki. Lepovab|jeni, HGV DRUŠTVO Heraldica Slovenica V ta namen bo družba Tuš samo v letošnjem letu z računalniško opremljenimi delovnimi kotički posodobila kar 15 slovenskih knjižnic. Prvi dve, Knjižnico Litija in Knjižnico Toneta Seliškarja v Trbovljah, je celjsko podjetje s »Tuševimi bistrimi kotički« opremilo danes. Vsaka knjižnica je prejela po dva prijetno urejena delovna kotička, ki sta opremljena s sodobnim računalnikom in tiskalnikom. Ustrezno nameščene in pripravljene za takojšnjo uporabo je predstavnikom obeh knjižnic simbolično predal direktor družbe Tuš, Aleksander Svetelšek. V marcu družba Tuš posodablja še tri knjižnice: 8. marca Občinsko knjižnico Jesenice in Splošno knjižnico Antona Tomaža Linharta v Radovljici ter 10. marca Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja v Kopru. Obdarovanje preostalih izbranih knjižnic načrtujejo v mesecu aprilu in maju. Sredstva za izvedbo tega projekta celjsko podjetje črpa iz novo ustanovljenega Tuševega dobrodelnega sklada, v katerem, skupaj z dobavitelji, zbirajo denar tudi za preostale humanitarne projekte. Zbiranje poteka tako, da družba Tuš od vsakega nakupa v njihovih trgovinah nad 1000 tolarjev nameni skladu 10 tolarjev. Leonida PINTER NOVI Michelin Pilot Šport Določuje nove meje vašemu izjemnemu vozilu in omogoča precizno športno vožnjo v vsakem trenutku. S svojim sistemom Spremenljive Kontaktne Površine (VCP) in s čvrstim asimetričnim dizajnom tekalne plasti Pilot Šport zagotavlja povečani užitek in varnost na mokrih cestiščih. ,/ / LNM 5jjJ^ Najboljše lastnosti so tiste, ki trajajo avtotehna W0S in Mahkovic Spodnji log 27 pri Litiji Tel.: 01/8974-888 Prispevke pošljite do 10. APRILA 2004 nanasbv: TiskarnaACO, C.D.K. 39,1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@sioLnet O DELU OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Litija, se je v četrtek 12. februarja 2004 sestal na nadaljevanju 14. redne seje. Svetniki so delo nadaljevali pri 8. točki dnevnega reda »Izvedbeni del lokalnega razvojnega programa Občine Litija« in sprejeli naslednje sklepe: • Sprejet je bil izvedbeni del lokalnega razvojnega programa Občine Litija za obdobje 2002-2006, ki ga je pripravil Center za razvoj Litija. Glede na število podanih pripomb je bil sprejet tudi sklep, da se do 15. redne seje pripravi čistopis podanih pripomb in pobud, ki postanejo sestavni del izvedbenega dela lokalnega razvojnega programa občine Litija 2002-2006. S tem je bila sprejeta podlaga za načrtovanje in realizacijo projektov, ki bodo zajeti v proračunskem obdobju občine od leta 2002-2006. • Sprejetje bil sklep, s katerim občinski svet daje soglasje k prodaji osnovnega sredstva Javnega podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija. Soglasje se nanaša na prodajo počitniške prikolice IMV, katero leto izdelave je 1987. • Pri točki kadrovske zadeve so bili sprejeti naslednji sklepi: a) Na podlagi pisne izjave o prenehanju mandata člana občinskega sveta je občinski svet sprejel sklep, s katerim preneha mandat članu občinskega sveta v tretji volilni enoti Romanu Ciglarju, stanujoč Tlaka 7, Gabrovka. Po pravnomočnosti sklepa, bo Občinska volilna komisija Občine Litija ugotovila naslednjega kandidata z liste kandidatov, ki bo zasedel izpraznjeno mesto v občinskem svetu do izteka mandata občinskemu svetu. b) Kot predstavniki ustanoviteljice iz občine Litija so bili v svet knjižnice imenovani Maja Lučič, Janez Prašnikar in Boštjan Poglajen. V skladu z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Litija je občinski svet na predlog v.d. direktorja knjižnice za predstavnika uporabnikov v svet knjižnice imenoval Nevenko Pavliha iz Litije. c) Za predstavnika javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper delo policije, je bil imenovan Joško Godec, Ježa 6a, Litija. • Občinski svet je nadaljevanje 14. redne seje zaključil s točko pobude in vprašanja svetnikov. DENARNA POMOČ ZA NOVOROJENCE Dne 27.2.2004 v 18. številki Uradnega lista je bil objavljen nov Odlok o denarni pomoči za novorojence v Občini Litija. Odlok nadomešča prejšnji Pravilnik o denarni pomoči za novorojence (Uradni list RS, št. 101/99). Nov odlok prinaša nekaj novosti: - pravico do denarne pomoči za novorojence lahko uveljavlja eden izmed staršev, ki ima stalno prebivališče v občini Litija vsaj eno leto pred rojstvom novorojenca. - vlogo za dodelitev denarne pomoči lahko vloži eden od staršev na podlagi medsebojnega dogovora, - na podlagi pisnega mnenja patronažne službe ali centra za socialno delo lahko občinska uprava določi, da se namesto denarne pomoči dodeli pomoč novorojencu v materialni obliki, če tako zahtevajo koristi otroka, - višina denarne pomoči se določa vsako leto na predlog župana s sklepom občinskega sveta - (v letu 2004 znaša 63.000 SIT/ novorejenca), - občina Litija nič več pisno ne obvešča staršev o možnosti uveljavljanja denarne pomoči za novorojenca. Vlogo lahko starši novorojenca dvignejo na Občini Litija, Oddelku za družbene dejavnosti, soba 52. Vlogi je potrebno priložiti: - izpisek iz rojstne matične knjige za novorojenca, - potrdilo o stalnem prebivališču novorojenca in starša novorojenca, ki uveljavlja pravico, - potrdilo o državljanstvu starša, ki uveljavlja pravico (osebna izkaznica ali potni list), - številko vlagateljevega osebnega računa. Pravico do denarne pomoči se uveljavlja na podlagi pisne vloge na predpisanem obrazcu pri pristojnem organu občinske uprave in sicer najkasneje v roku šestih mesecev od otrokovega rojstva. USPOSABLJANJE GASILCEV GASILSKE ZVEZE LITIJA V nekaj zadnjih mesecih se je na področju usposabljanja članov prostovoljnih gasilskih društev v gasilski zvezi Litija dogajalo veliko aktivnosti. V okviru GZ Litija izvedena nadaljevalni tečaj za gasilca in tečaj za uporabnika radijskih zvez. V okviru regije Ljubljana III je bil v Litiji organiziran posvet za poveljnike prostovoljnih gasilskih društev iz GZ Litija in GZ Šmartno pri Litiji. Veliko prostovoljnih gasilcev iz posameznih društev iz naše zveze se je udeležilo tudi raznih tečajev specialnosti v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu. Zaradi potreb po usposobljenosti članov gasilskih društev in na pobudo poveljstva smo v okviru gasilske zveze Litija v mesecu januarju in februarju organizirali nadaljevalni tečaj za gasilca. Tečaj smo izvedli po programu GZ Slovenije. Teoretični del tečaja smo izvedli v veliki sejni dvorani občine Litija, praktični del pa na območju PGD Litija in Hotič. Predavanja so bila organizirana štirikrat tedensko in sicer v torek in četrtek v popoldanskem času ter soboto in nedeljo dopoldan. Tečaj je vseboval 45 teoretičnih in 40 praktičnih ur dela. Skozi teme pravne ureditve in organiziranosti gasilstva, varstva pri delu, zaščite in reševanja, prve pomoči, vozila in oprema, redovnih vaj, zaščite telesa in dihal, gradbeništva, elektrike, kemije v gasilstvu, preventive in gasilske taktike so tečajniki pridobili veliko novega znanja, ki so ga nato uporabili pri praktičnih vajah in preverili na zaključnih izpitih. Pri praktičnih vajah smo uporabili vozila in opremo društev iz katerih so bili tečajniki ter opremo in vozila, ki jih ima PGD Litija kot osrednja enota GZ Litija. Po mnenju tečajnikov so bile praktične vaje zanimive kljub neugodnemu vremenu. Sredi močnega sneženja so se tečajniki spopadli z izdelavo zajezitev v potoku in črpanjem vode iz njega, postavljanjem gasilske lestve in izvedbo zunanjih napadov, s samo-reševanjem iz nadstropja, s spoznavanjem ročnikov in njihovimi curki, delovanjem izolirnih dihalnih aparatov in njihovo uporabo. Seznanili in preizkusili so opremo za gašenje gozdnih požarov ter opremo za reševanje na vodi in izvode. Spoznali so opremo za tehnično reševanje in opremo za reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi in še marsikaj drugega. Na koncu praktičnih vaj smo izvedli tudi zaključno vajo v Hotiču, kjer smo preverili praktično usposobljenost tečajnikov. V soboto, 28. februarja ob 9 uri je namišljeno "zagorelo" v prvem nadstropju gasilskega doma v Hotiču. Požar se je širil na pritličje, kjer je bila ujeta ena oseba. S tečajniki in s pomočjo inštruktorjev smo izvedli reševanje iz objekta in gašenje objekta. Izvedli smo reševanje ponesrečenca (GV-11 +8 Jevnica) in hitri napad skozi garažo z uporabo izolirnih dihalnih aparatov (GVC16/241 +2 Hotič) s pomočjo moštva GV-1 Jevnica. Gašenje nadstropja s postavitvijo lestve je izvedla enota z vozilom GW-11 +5 Litija in notranji napad po stopnišču enota z vozilom GW-11+8 Sava. Zaradi pomanjkanja vode v vozilih je enota z vozilom GV-11+8 Hotič izvedla napajanje iz potoka z MB 8/8 do vozil GW-1 Litije in Save. Po uspešno izvedeni nalogi smo zaključili z vajo pred gasilskim domom Litija in kratko analizo vaje. Z zaključnimi izpiti in slovesno podelitvijo diplom in činov gasilca, gasilkam in gasilcem smo v Litiji 5. marca 2004 zaključili nadaljevalni tečaj za gasilca. Tečaj je uspešno zaključilo 33 tečajnikov iz štirih gasilskih društev in sicer iz Jevnice 13, Hotiča 6, Vač 2 in Save 12. Še posebej je treba med njimi pohvaliti devet deklet.. uporabnike radijskih zvez. 17. in 18. decembra 2003 smo izvedli tečaj za uporabnika radijskih zvez. Prvi dan smo imeli predavanje o uporabi in vzdrževanju radijskih zvez in praktični preizkus radijskih postaj. Drugi dan pa smo si ogledali ReCO Ljubljana (112), kjer so nas seznanili z njihovim delom. Tečaja se je udeležilo 50 tečajnikov, ki so pridobili specialnost Uporabnik radijskih zvez. S strani poveljstva regije Ljubljana III je bil 17. januarja 2004 organiziran posvet o gasilskem programu Vulkan. Udeležili sp se ga poveljniki prostovoljnih gasilskih društev iz GZ Litija in GZ Šmartno pri Litiji. Predstavljeno je bilo delovanje samega programa in njegova uporaba. V decembru 2003 in začetku tega leta je 23 prostovoljnih gasilcev opravilo specialnost nosilca izolirnih dihalnih aparatov. Pet gasilcev pa je opravilo obnovitveni tečaj za tehnično reševanje. Zahvalil bi se vsem sodelujočim na tečajih in usposabljanjih. Zahvala velja tudi vsem predavateljem, inštruktorjem, gasilcem PGD Hotič, ki so pomagali pri izvedbi zaključne vaje in prostovoljnemu gasilskemu društvu Litija, ki nam je v svojih prostorih omogočilo praktične vaje. Ribče,10. marec 2004 Podpoveljnik GZ Litija: Igor Cividini TELEFONSKE ŠTEVILKE OBČINE LITIJA - Urad župana 8963420 - Tajništvo - direktor občinske uprave 8963424 - Oddelek za družbene dejavnosti 8963 438 - Oddelek za finance 8963442 - Oddelek za gospodarsko infrastrukturo 8963 448 - Fax 8963 460 Elektronski naslov Občine Litija je obcina.litija@gov.si, ki ga najdete, poleg ostalih informacij o tekočem delu in dogodkih, tudi na spletni strani Občine Litija www.litija.net. PRIDOBITEV DRŽAVNE POMOČI PO NARAVNIH NESREČAH V KMETIJSTVU Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, je v skladu s sprejetim programom odprave posledic naravnih nesreč v kmetijstvu, določilo skrajni rok za zbiranje vlog upravičencev do državne pomoči, 31 .marec 2004. Do državne pomoči so upravičeni upravičenci, ki so utrpeli škodo po naravnih nesrečah in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Do državne pomoči zatravinje so upravičenci rejci goveda, drobnice, kopitarjev in divjadi v oborah. Zakonska omejitev pa določa, da se upravičencu ne dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če potrjena višina škode ne presega višino sredstev državnega proračuna, ki se dodeljujejo v skladu s predpisi, ki urejajo neposredna plačila v kmetijstvu, za pridelavo te kmetijske rastline na površini 1 ha kmetijskih zemljišč, kar v praksi znaša 57.500 SIT. Upravičenci, lahko uveljavljajo povračilo škode v kmetijstvu na podlagi izpolnjene vloge, katere obrazec vloge so skupaj z dopisom že prejeli po pošti iz Občine Litija. Upravičenci, katerim pa ni bila ocenjena škoda zaradi suše ali toče v letu 2003, pa jih lahko dobijo v času uradnih ur na občini. Pogoj za pridobitev državne pomoči namreč ni ocenitev škode do konca julija oziroma oktobra 2003. Izpolnjene vloge upravičenci oddajo do vključno 31.03.2004 na Občino Litija, Jerebova 14,1270 Litija, ali osebno v sobi 39. Kontaktna oseba na občini Litija je Peter Repovš, telefonska številka: 8963 432. Občina Litija je do 05.03.2004 prejela 277 vlog za povračilo škode zaradi suše ter 48 vlog za povračilo škode zaradi toče. Vse vlagatelje pa velja opozoriti, da glede na decentraliziran vnos vlog v bazo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, po posameznih občinah, da podajo vlogo v primeru, da imajo kmetijska zemljišča v več občinah, na občino, v kateri se dejansko zemljišče nahaja, kajti občina lahko sprejema vloge le na njenem območju, sicer ne bodo mogle biti vnesene v centralno bazo preko povezave HKOM iz te občine. Praktično to pomeni, da mora nekdo, ki ima zemljišča v petih občinah, podati 5 vlog na posamezne občine, v katerih so kmetijska zemljišča, ki so predmet vloge. Vse prejete vloge do vključno 31 .marca 2004 bo občina v materialni obliki skladno z navodili posredovala ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v nadaljnjo obravnavo in odločanje o vlogah upravičencev. VARČUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! TOPLOTNA IZOLACIJA STROPU, MANSARDE 1. Z izrabo podstrešja za mansardno stanovanje, dobimo nove bivalne površine, ki po razgibanosti prekosijo marsikatero običajno stanovanje. Pri urejanju obstoječih neizkoriščenih podstrešij v bivalna, prihaja pogosto do napak, ki povzročajo stanovalcem obilo nevšečnosti in znatno materialno škodo. Neustrezna mikroklima, saj je vlakih stanovanjih pogosto prehladno ali prevroče. Da bi se v čim večji meri tem težavam izognili, je pri izdelavi mansarde potrebno upoštevati določena pravila, ki so se razvila paralelno z razvojem streh in gradbeno fizikalnimi spoznanji. 2. Zimsko vreme, z obilico snežnih padavin (kot je bilo do sedaj), je idealen čas, da preverimo kakovost toplotne izolacije naše hiše (strehe). Kako to preverimo? Od zunaj pokukamo na streho. Pozorni smo predvsem na sleme, področje okoli dimnikov in strešnih oken. Ali je snežna odeja po celi površini strehe enakomerno razporejena? Ali so morda področja na strehi, kjer se že vidi kritina, na drugem koncu pa je snežna odeja enakomerna, nedotaknjena? Ali morda s strehe visijo dolge, debele ledene sveče? Če boste opazili snežno-nesnežni mozaik na vaši strehi in pa ledene sveče, se zamislite! Toplotna energija za ogrevanje (stroški!!) vam prekomerno beži skozi streho. Rešitev: z namestitvijo dodatne toplotne izolacije boste rešili problem. Pozimi bo toplo, poleti pa ne prevroče. Pokličite, pogovorili se bomo o primernih materialih toplotne izolacije, ustrezni debelini, reševanju detajlov in navsezadnje tudi o denarnih vspodbudah, ki jih daje država v te namene (razpisi, subvencije). s d SOSVET ENERGETSKO SVETOVANJE Pokliči: tel. 041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! V naši gasilski zvezi je bila velika potreba po usposabljanju za DAN DATUM URA PRIREDITEV KRAJ torek 23.3. 19.00 Potopisno predavanje: SARDINIJA, KORZIKA Tanja Kepa Ferlan Knjižnica Litija sobota 27.3. 19.00 Redni letni koncert ŽPZ Kresnice Športna dvorana Kresnice ponedeljek 29.3 do 16.4. 18.00 Otvoritev grafične razstave: »Nekoč so bile fabrike in štacune« (avtor razstave Franci Lesjak) avla Občine torek 30.3. 17.00 19.00 Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov POMLADNA PESEM 1. koncert 2. koncert Kulturni dom Šmartno Kulturni center Litija sreda 31.3. 18.00 30. instrumentalna revija Glasbenih šol Zasavja Kulturni center četrtek 1.4. 17.30 PLESNI MOZAIK Območna revija plesnih skupin Zasavja in Ivančne Gorice Kulturni center petek 2.4. 18.00 Razstava MODA SKOZI ČAS (avtorica razstave Marija Smolej) Knjižnica Litija petek 2.4. SVETOVNI DAN MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI Razstava del znanih mladinskih avtorjev Knjižnica Litija sobota 3.4. 10.00 Otroška matineja: PIKA NOGAVIČKA Gledališka skupina OŠ Litija Kulturni center torek 6.4. Medobmočna revija otroških gledaliških skupin osrednje slovenske regije Litija in Šmartno torek 6.4. 17.00 Pravljice v naročju dedka in babice z Darinko Kobal Knjižnica Litija torek 13.4. 17.00 Pravljična ura z lutkovno predstavo GOSENICA DOBI KRILA LILU Litija Knjižnica Litija torek 13.4. 19.00 Potopisno predavanje AVSTRALIJA Simon Kravanja Knjižnica Litija sreda 14.4. 18.00 18. plesna revija Glasbenih šol Zasavja Kulturni center sobota 17.4. 19.00 Srečanje oktetov Posavja in Dolenjske Kulturni center 19.4. do 24.4. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE Akcija »Podarimo knjigo« Knjižnica Litija torek 20.4. 18.00 Ob slovenskih dnevih knjige obisk pisatelja Toneta Partljiča Knjižnica Litija petek 23.4. 18.00 Letni koncert MePZ Društva upokojencev Litija Kulturni center sobota 24.4. 10.00 Otroška matineja: TRIJE PETELINČKI Loški oder Kulturni center KATEGORIZIRANI SPORTNIKI/CE Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez dvakrat letno izda svoja OBVESTILA. V njih na predlog panožnih zvez in kriterijev za kategoriziranje športnikov v republiki Sloveniji objavi pregled kategoriziranih športnikov in športnic, ki so v tem času dosegli pomembnejše rezultate, da so si pridobili pravico do statusa. Po teh kriterijih so iz občin Litije in Šmartnega pri Litiji naslednji športniki in športnice: mednarodni razred perspektivni razred državni razred mladinski razred mladinski razred mladinski razred mladinski razred mladinski razred mladinski razred mladinski razred mladinski razred mladinski razred kickboks-vvako kegljanje gorsko kolesarstvo alpinizem tenis lokostrelstvo lokostrelstvo lokostrelstvo motokros taekwondo-WTF taekwondo-WTF taekwondo-WTF Brigita Plemenitaš Klemen Mahkovic Matej Lovše Goran Turudič Anja Poglajen Maja Godec Irena Nagode Marjana Doblekar Rok Cajzek Spela Šinkovec Sara Groznik Rok Mohar **** mladinski razred gorsko kolesarstvo Jernej Mozga (* razvrstitev po rezultatih in kriterijih OKS) KK Pon-do-kwan Izlake Kegljaški klub Litija ŠD Energija Domžale Planinsko društvo Litija Tenis klub AS Litija Lokostrelski klub Jevnica Lokostrelski klub Jevnica Lokostrelski klub Jevnica MK GIC Racing Team Litija KT Litija TKDK Ljubljana TKDK Ljubljana ŠD Energija Domžale Celoten seznam kategoriziranih športnikov je objavljen na spletnih straneh: www.olympic.si, kjer je objavljen tudi arhiv. Zveza športnih društev občine Litija Vsebino prispevkov pripravili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES VRAČILO VLAGANJ V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE NA ORMOČJU OPČINE LITIJA Komisija za sestavo seznama upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Litija ponovno (ZADNJIČ) poziva vse svoje občane, ki so preko takratnih krajevnih skupnosti vlagali v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja, da do 10.04.2004 na občino predložijo vso razpoložljivo dokumentacijo, s katero dokazujejo obstoj pravice do vračila preplačanega telefonskega priključka (pogodbe s KS, dokazila o plačilu...). Občane, ki ste sklepali pogodbe direktno s takratno PTT, brez sodelovanja KS, pa obveščamo, da morate sami vložiti zahtevek za vračilo na Državno pravobranilstvo Ljubljana do 06.06.2004. Prav je, da so vsi upravičenci do vračila iz naše občine seznanjeni s svojimi pravicami in načinom vračila, zato bomo ponovno v tem prispevku na kratko opisali, kako postopek poteka. Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je bil sprejet v letu 2002 in dopolnjen na podlagi referenduma v letu 2003. Po zakonu ima pravico vložiti zahtevek za vračilo le fizična oseba ali lokalna skupnost, ki je sklenila z nekdanjim Podjetjem za PTT promet ali Samoupravno interesno skupnostjo za PTT promet (SIS) pogodbo. V naši občini so z nekdanjim Podjetjem za PTT promet sklepale pogodbe krajevne skupnosti, zato bo v njihovem imenu vložila zahtevke za vračilo vloženih sredstev občina. Po posebnem postopku, ki ga predpisujeta zakon in občinski predpis, bo občina vrnjena sredstva nakazala posameznemu upravičencu. Za vračilo sredstev sta bistvena dva dokumenta, in sicer pogodba, sklenjena med krajevno skupnostjo in Podjetjem za PTT promet, ter dokaz o tem, kakšna je bila višina vlaganj. Oba dokumenta TEKME/PRIREDITVE ŠPORTNIH KLUBOV IN DRUŠTEV V OBČINAH LITIJA IN ŠMARTNO V APRILU 2004 VOLILNA SKUPŠČINA ZŠD občine LITIJA petek, 02. aprila 2004 ob 18. uri v veliki sejni sobi občine Litija NOGOMET SOBOTA 27.03 čl. Kresnice - Litija SOBOTA čl. Flok Komenda - Jevnica SOBOTA ml. Kresnice - Komenda Simer SOBOTA ml. Litija - Črnuče SOBOTA kad. Črnuče - Litija SOBOTA st.d. Litija - Kamnik SOBOTA st. d. Ljubljana - Kresnice SOBOTA st.d. Dana Mirna - Jevnica SOBOTA ml.d. Olimpija B - Litija SOBOTA cic. Kresnice - Alfa klub SOBOTA cic. Litija - Rudar Trbovlje SOBOTA 03.04 čl. Črnuče - Kresnice SOBOTA čl. Litija - Arne tabor 69 SOBOTA čl. Jevnica - Ilirija 1911 SOBOTA ml. Litija - Kresnice SOBOTA kad. Litija - Domžale SOBOTA st.d. Litija - Krim SOBOTA st.d. Kresnice - Domžale SOBOTA st.d. Jevnica - Borovnica SOBOTA ml.d. Litija - Slovan B SOBOTA cic. Svoboda Lj.B - Kresnice SOBOTA cic. Dol - Litija SOBOTA 10.04. čl. Termit - Litija SOBOTA čl. Kresnice -Kočevje SOBOTA čl. D.D.Dren Šipca bar - Jevnica SOBOTA ml. Kresnice - Medvode SOBOTA ml. Ilirija 1911 - Litija SOBOTA kad. Vir - Litija SOBOTA st.d. Ilirija 1911 - Litija SOBOTA st.d. Dana Mirna - Kresnice SOBOTA st.d. Domžale - Jevnica SOBOTA ml.d. Brinje - Litija SOBOTA cic. Kresnice - Zagorje SOBOTA cic. Litija - Svoboda Ljubljana SOBOTA 17.04. čl. Kresnice - Dolomiti SOBOTA čl. Litija - Kolpa SOBOTA ml. Ilirija 1911 - Kresnice SOBOTA ml. Litija - Arne tabor 69 SOBOTA kad. Litija - Enotnost Kamnik SOBOTA st.d. Litija - Šentjernej SOBOTA st.d. Kresnice - Jevnica SOBOTA ml.d. Litija - Bela Krajina SOBOTA cic. Litija - Kresnice SOBOTA 24.04. čl. Ihan - Litija SOBOTA čl. Arne tabor 69 - Kresnice SOBOTA ml. Kresnice - Avto Debevc Dob SOBOTA ml. prosta ekipa - Litija SOBOTA kad. Kalcer Radomlje - Litija SOBOTA st.d. Elan Portoval - Litija SOBOTA st.d. Borovnica - Kresnice SOBOTA st.d. Jevnica - Ljubljana SOBOTA ml.d. Kalcer Radomlje - Litija SOBOTA cic. Kresnice - Domžale B SOBOTA “ KOŠARKA cic. Olimpija B - Litija SOBOTA 03.04. čl. Litija - Radovljica SOBOTA 10.04. čl. Rudar - Litija SOBOTA 17.04 čl. Litija - Fragmat SOBOTA 24.04. ROKOMET čl. Banex - Litija SOBOTA 03.04. čl. Dobova - Šmartno 99 SOBOTA 10.04. čl. Šmartno 99 - Atom Krško SOBOTA kad. Šmartno 99 - Prevent SOBOTA 17.04. čl. Alples Železniki - Šmartno 99 SOBOTA 24.04. čl. Šmartno 99 - Izola PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA PS 0U Litija: SOBOTA 03.04. Laze - Zagorica - Miklavž - NEDELJA 18.04. Slivna - Vače Občni zbor na Jančah SOBOTA 24.04. Kot - Pristava - Obolno - Šentvid PS Litija: SOBOTA 03.04. Lisca - Sv. Lovrenc NEDELJA: 18.04. Občni zbor na Jančah PS Sava: NEDELJA 18.04 Občni zbor na Jančah SOBOTA 24.04. Polhov Gradec - Grmada - Tošč - Legastja Zveza športnih društev občine Litija bo potrebno predložiti državnemu pravobranilstvu, ki je po zakonu pooblaščeno, da zastopa interese države. Zakon določa, da se vložena sredstva vračajo v celoti, kar pa ne pomeni, da bo posamezni upravičenec dobil vrnjeno toliko, kot je plačal krajevni skupnosti ob gradnji omrežja. Od vloženih sredstev se morajo odšteti priključnina in prispevek za SIS, v kolikor le ta nista bila plačana, razlika pa se vrne posameznemu upravičencu. Priključnino in prispevek za SIS so morali plačati vsi naročniki, tudi tam, kjer je bilo že zgrajeno telefonsko omrežje, zato ta znesek ni predmet vračanja. Priključnina in SIS prispevek sta se spreminjala in znašala zelo različno v različnih obdobjih. V naslednji tabeli je razvidno, koliko sta znašala priključnina in SIS prispevek v nekaterih letih, ko se je gradilo telefonsko omrežje tudi v naši občini. Datum Prispevek za SIS Priključnina Skupaj (vse v EUR) 1.6.1981 698 405 1103 1.6.1982 560 325 885 1.6.1985 158 88 246 1.6.1986 287 64 351 1.6.1988 141 27 168 Tabela pokaže, da bodo upravičenci dobili vrnjene zelo različne zneske glede na čas, kdaj so vlagali svoja sredstva v izgradnjo telefonskega omrežja. Če vzamemo za primer, da je bil vložek posameznika 1000 EUR, bo dobil upravičenec, ki je sodeloval pri izgradnji telefonskega omrežja v letu 1989, vrnjenih 821 EUR, upravičenec, ki je sodeloval pri izgradnji telefonskega omrežja v letu 1981, pa ne bo upravičen do vračila, ker je bil njegov vložek manjši, kot sta znašala SIS prispevek in priključnina. Zaradi izjemno visoke inflacije v letih od 1980 do 1990 je tudi v posameznem letu razlika od meseca do meseca v višini priključnine in SIS prispevka zelo velika. Po zakonu se uporablja vrednost DEM na dan podpisa pogodbe med krajevno skupnostjo in Podjetjem za PTT promet, zato so podatki iz tabele le informativni. Vse postopke v zvezi z vračanjem vloženih sredstev v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja vodi v Občini Litija posebna komisija, ki jo je imenoval župan. Komisija se je odločila, da bo, v skladu s sprejeto odredbo, občane pozvala, da ji predložijo dokumentacijo, s katero dokazujejo vlaganja v takratne krajevne skupnosti. Glavni vir podatkov pa je dokumentacija krajevne skupnosti. V glavnem je dokumentacija krajevnih skupnosti glede dejanskih vlagateljev popolna, vloge občanov, pa izključujejo možnost, da upravičenec ne bi bil uvrščen na seznam. Problem se pojavlja predvsem pri dokazovanju višine vloženih sredstev in fizičnega dela krajanov. Krajevne skupnosti bodo obveščene o končnem seznamu vseh, ki so sodelovali pri izgradnji telefonskega omrežja. Občan, ki bo menil, da podatki na seznamu niso točni ali na seznam sploh ni uvrščen, bo lahko vložil zahtevek za spremembo podatkov s pisnimi dokazili. Komisija bo morebitne pripombe upoštevala, če bo dokaz prepričljiv. Usklajeni seznami bodo osnova za izplačilo vlaganj. Komisija že ureja dokumentacijo za pripravo zahtevkov za vračilo vloženih sredstev in jih bo pred iztekom roka vložila na Državno pravobranilstvo v Ljubljano. Zahtevki bodo oblikovani tako, da bodo predstavljali krajevno in časovno zaokroženo celoto. Takšen način vlaganja zahtevkov bo omogočal boljši pregled nad sredstvi, katerih vračilo se zahteva. Državno pravobranilstvo bo zahtevek za vračilo vlaganj pregledalo in v kolikor je zahtevek upravičen, pripravilo pisno poravnavo, ki je osnova za izplačilo vloženih sredstev. S tem bo zaključena prva faza vračanja vloženih sredstev, v kateri se določijo le pravice posameznih upravičencev. Druga faza vračanja vloženih sredstev se bo pričela, ko bo država prodala Telekom. Iz sredstev od prodaje Telekoma bo država nakazala občinam potrebna sredstva, ki so navedena v poravnavah, občina pa jih bo posredovala vsem, ki so do njih upravičeni. Kdaj bo celotni postopek končan, ni možno predvideti. Občani, ki želite dodatne informacije, se lahko obrnete na svojo krajevno skupnost, na komisijo ali na Občino Litija. Jožef LAJEVEC, predsednik komisije SLS. Slovenska ljudska stranka NOV OBČINSKI DAVEK, ZAKAJ TAKO? V decembru je vladajoča večina Občinskega sveta Občine Litija sprejela nov Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, v katerega je vključena tudi dajatev za nezazidano stavbno zemljišče. Nespremenljivo je dejstvo, da so svetniki (LDS, ZLSD, SNS, DESUS in SMS) arogantno skoraj v celoti zavrnili amandmaje opozicije, še zlasti s strani Slovenske ljudske stranke. Po dveh mesecih se že kaže vsa ironija sprejetega odloka, še zlasti ob dejstvu, da so bili vladajoči svetniki skupaj z vodstvom občine gluhi na argumentirana opozorila, da se lahko nezazidana stavbna zemljišča vključijo v odmero nadomestila šele, ko bo jasno opredeljeno, katero nezazidano stavbno zemljišče je sploh lahko predmet obdavčitve. Namreč nesprejemljivo je, če določena zazidljiva parcela nima pogojev za pridobitev pozitivne lokacijske informacije, da bi bila predmet obdavčitve. Za vzpostavitev takšne evidence pa je potreben določen čas, zato smo v SLS predlagali, da bi se iz tega naslova nadomestilo odmerilo šele s 1.1.2005 dalje. Predlog seveda ni bil sprejet, saj deluje glasovalni stroj, vendar smo v svetniški skupini vložili za marčno sejo spremembo odloka, in s tem dali večini v Občinskem svetu možnost, da popravijo napako. Da imamo prav, nam potrjujejo tudi zahteve iz zborov krajanov, ki zahtevajo od občine prehodno obdobje, ki je potrebno za vzpostavitev verodostojne in pravične nove evidence. V SLS pa smo vendarle uspeli z enim od zelo pomembnih amandmajev, ki se glasi: LASTNIK ZEMLJIŠČA LAHKO, DO 1.1.2005, PODA NA OBČINI LITIJA VLOGO ZA SPREMEMBO NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KMETIJSKO. ČE JE TAKA VLOGA PODANA, SE DO ODLOČITVE V NOVEM POSTOPKU PROSTORSKEGA PLANA NE ODMERI NADOMESTILO ZA NEZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE. Zaradi tega POZIVAMO VSE OBČANKE IN OBČANE OBČINE LITIJA, DA SE V OMENJENEM ROKU DO 1.1.2005 ZGLASITE NA OBČINI LITIJA, na ODELKU ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO (ga Nirmala Krofi), KJER BOSTE LAHKO PODALI PREDLOG ZA SPREMEMBO NAMEMBNOSTI ZEMLJIŠČA. PRIPOROČLJIVOJE, DA IMATE S SEBOJ POSESTNI LIST IN MAPNO KOPIJO. Za Občino ŠMARTNO PRI LITIJI pa je ta ROK KRAJŠI in sicer do 31-3.2004. OBČANKE IN OBČANI OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI LAHKO ODDATE VLOGO NA SEDEŽU OBČINE V ŠMARTNEM. Prepričan sem, da bo skoraj nemogoče, da bi ena ali druga občina realno uredila novo evidenco v predpisanem roku ter, da bi že za letos odmerili nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, še zlasti ob dejstvu, da je konec februarja Vlada RS v proceduro posredovala spremembo in dopolnitev Zakona o graditvi objektov, kjer naj bi se šele dejansko opredelilo, katero od nezazidanih stavbnih zemljišč bi bilo podvrženo plačilu nadomestila. Kljub temu je več kot utemeljeno, da že v tem času preverite na eni ali drugi občini, kakšen obseg nezazidanih stavbnih zemljišč posedujete in katere boste v prihodnje potrebovali za gradnjo, lahko pa ob tej priložnosti daste tudi novo vlogo za spremembo iz kmetijskega zemljišča v stavbno. Franci ROKAVEC Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del ClMnOINST/UtKIJC U2J Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si Vesti iz parlamenta Februarja je bilo v parlamentu zelo živahno. Tako smo imeli kar dve izredni seji in redno februarsko zasedanje. Na prvi izredni seji je bil dokončno določen datum REFERENDUMA o tehničnem zakonu o t.i. izbrisanih, ki bo v nedeljo, 4. aprila. Na drugi izredni seji pa smo obravnavali ukrepe državnih oblasti v primeru afere SIB in ORION. V razpravi kot pri glasovanju v Državnem zboru se je pokazala vsa nezrelost (glasovalne večine LDS, ZLSD in DeSUS), ki namesto, da bi podprla tudi predloge SLS in opozicije, ki so terjali hitrejše ukrepanje, še zlasti policije in državnega tožilstva, ter da bi spremenili vso potrebno zakonodajo je le-ta izglasovala splošne sklepe, kar pa je slaba popotnica za preprečevanje zlorab odgovornih in goljufanje državljanov v prihodnje. Na redni februarski seji je bila opravljena prva obravnava novega Zakona o lokalni samoupravi. Skoraj enotna je bila ocena, da je poglavje o ožjih delih občin (krajevnih skupnostih) nesprejemljivo. Ocena je, da bo dosedanje določilo, ki pravi, da naj občine opredelijo status ožjih delov (pravni status ali drugačno obliko) v svojem statutu ostalo. Tudi glede ostalih rešitev je bilo izraženih vrsto pripomb, tako da lahko zapišem, da se je v Državnem zboru našla PRAVA LOKALNA KOALICIJA, ki bo v drugem krogu popravila predlagane nekatere nelogične rešitve. Strinjanje pa je dobila tudi pobuda Slovenske ljudske stranke, da se o tem zakonu opravi javna predstavitev mnenj. Na podlagi odločbe ustavnega sodišča je bila sprejeta novela Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici. Obvezno članstvo ostaja tudi v prihodnje s tem, da se je pavšalni znesek članarine zmanjšal na 2000 SIT. Sprejetje bil zakon o glavnem mestu, ki opredeljuje relacije med državo in mestom Ljubljana. Veliko časa in pozornosti je bilo namenjeno sprejemanju treh nacionalnih programov. Program izgradnje avtocest naj bi se zaključil do leta 2014. Dokončali smo tudi nacionalni program kulture, kar je pomembno dejanje, ki je bilo sprejeto še pred vstopom v Evropsko unijo, kjer bo zavest o naši kulturi še toliko bolj pomembna za slovenski LDS 10 let LDS 12. marca 1994 je bil v Festivalni dvorani na Bledu združitveni kongres Liberalno demokratske stranke, Socialistične stranke Slovenije, Demokratov - Demokratske stranke in Zelenih - Ekološko socialne stranke, ki so se združile v enotno stranko, Liberalno demokracijo Slovenije - LDS. Prvi predsednik LSD je postal dr. Janez Drnovšek, stranka pa je sprejela temeljne usmeritve delovanja in sicer: sodoben tehnološki in gospodarski razvoj, spodbujanje podjetništva, investicije v znanje, kvaliteta življenja, ekološka Slovenija, urejena infrastruktura in povezave v evropske integracije, ki so se udejanile ob 10. obletnici, v letu sprejema Slovenije v Evropsko unijo. Deseto obletnico združitve je LDS obeležila 12. marca 2004 na slovesnosti, ki je bila prav tako v Festivalni dvorani na Bledu. Slavnostni govornik, predsednik LDS in vlade RS mag. Anton Rop, je na slovesnosti orisal delo stranke v tem obdobju, hkrati pa tudi delo vlade, ki jo je LDS kot vodilna stranka v Sloveniji, vodila (razen pol leta) vseh deset let. Slovenija je v tem obdobju nedvomno dosegla odločilne razvojne uspehe, saj je iz tranzicijske države v letu 1994, danes prišla do vstopa v Evropsko unijo, kamor bo tudi formalno sprejeta 1. maja letos. Prav povezave v evropske integracije, na čelu z EU in priključevanje k zvezi NATO so bile temeljni in strateški cilj Slovenije. V tem obdobju je država postala dobro gospodarsko razvita, sprejela je vrsto sistemskih zakonov, ki so pogojevali priključitev k EU, zgradila ogromno infra strukturnih objektov, predvsem avtocest in energetskih povezav ter tako postala najbolj urejena in pripravljena država med kandidatkami za sprejem v EU. Po razvitosti je celo prehitela nekatere sedanje članice EU. Značilno za Slovenijo v tem obdobju je bilo tudi dejstvo, da se je razvila v sodobno državo, ne da bi načela osnovne temelje socialnega sistema in varnosti. Razvojni procesi pa se s sprejemom v EU ne bodo ustavili, ampak še bolj intenzivno nadaljevali, saj življenje v sodobnem svetu zahteva nenehno spreminjanje in prilagajanje svetovnim razmeram, dogajanjem in gospodarskim gibanjem. Vodenje države je zelo odgovorno in zahtevno delo in volilci in volilke so doslej to vlogo vrsto let zaupali LDS, ki je pridala glavni delež k temu, da imamo danes stabilno in od vseh držav spoštovano državo. Mnoge druge tranzicijske države se zgledujejo prav po Sloveniji, ki se ji je uspelo v zelo kratkem času prebiti do skorajšnjega članstva v Evropski uniji. Letos pa bo tudi Svetovna banka začela Slovenijo voditi kot razvito državo. Predsednik LDS in Vlade RS mag. Anton Rop, je ob tem tudi povedal, da na letošnjih volitvah pričakuje, da bodo volilci in volilke Liberalni demokraciji Slovenije spet namenili največ glasov in da bo LDS zmagovalka, ker ji kljub nekaterim drugačnim volilnim napovedim, ljudje še najbolj zaupajo.(mb) N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Prometna varnost, ki je ni Varnost v prometu je ob današnji frekvenci prometa vse bolj pomembna. Tega se mora seveda v prvi meri zavedati vsak voznik sam, veliko odgovornost pa nosi tudi občina in seveda država, katera priskrbuje finančna sredstva. Prometna varnost v Litiji je daleč od idealne. O tem pričajo statistike številnih prometnih nesreč, ki se na žalost prepogosto končajo s smrtnim izzidom. Ker se tako kot večina občanov vsakodnevno vozim v službo v Ljubljano, si že od začetka svojega mandata v občinskem svetu trudim prispevati k izboljšanju voznih pogojev v naši občini. Tako je večina mojih občinskih pobud usmerjena ravno na to temo. Naša država žal ne čuti dovolj pomembnosti obstoja svojih državljanov, zato tudi mak) vlaga v prometno varnost in se spretno izogiba pobudam, tudi takšnim za katerih izvedbo so potrebna minimalna finančna sredstva. Moja pobuda o odpravi prekinjene črte na nepreglednem ovinku na odseku Jesenje, kjer je že ugasnilo mlado življenje, se prelaga skozi vrsto raznih državnih komisij. Trenutno jo obravnava komisija, ki bo izvajala tehnični pregled na omenjenem odseku ceste. Vse te številne komisije bodo samo za sestanke porabile znatno več denarja, kot stane barva za ustrezno označbo nevarnega ovinka. Na Bregu se je število prometnih nesreč po novo zarisanih talnih označbah križišča drastično zmanjšalo. Tako majhna finančna investicija, pa vendarle takšen učinek. Tudi pobuda o omejitvi hitrosti in izgradnji izvoznih pasov, ki manjkajo na lokaciji Breg in Sava, je romala v sektor za prometno varnost in tehnično urejanje prometa, ki bo upajmo po pameti odobril takšno investicijo. Na odcepu za Jesenje že od poletja čaka na zagon svetlobni znak, ki naj bi voznike z utripanjem opozarjal na bližino prehoda za pešce. Te funkcije namre č ne opravlja, saj direkcija za ceste še do danes ni uspela, oziroma ni hotela namestiti električne omarice, ki bi služila napajanju prometne signalizacije. Države pač ne moti, da to cesto vsako jutro v temi prečkajo otroci na poti v šolo. Brezbrižnost države se pokaže tudi v tem, da sploh ne hodijo na teren preverjat svojih projektov. Jasen primer smo lahko videli na odseku državne ceste Hotič-Zgornji log (odsek kjer se je pred leti sprožil plaz), kjer so pri preplastitvi pozabili asfaltirati zadnjih nekaj metrov hudo luknjaste ceste in bi tako ostalo še danes, če ne bi ustrezno reagiral. Kmalu pa se vendarle lahko nadejamo popravila ceste Kresnice - Ribče, saj je Direkcija za ceste že podala na podlagi moje pobude zahtevek za garancijsko popravilo omenjene trase. Na tem odseku so se poleti pojavili narivi asfaltne plasti in udrtine, ki se v deževju napolnijo z vodo, kar lahko povzroči nevarnost za voznike. V našem političnem sistemu je težko priti do uresničitve pobud, vendar vztrajnost velja. Zato nameravam še naprej dajati pobude, ki bodo izboljšale prometno varnost na območju naše občine. Življenja so namreč predragocena, da bi jih zgubljali ri/J rpcfi Primož LAMBERGAR narod. Prav tako je bila sprejeta dopolnitev nacionalnega programa na področju drog. Škoda je le, da iz nerazumljivih razlogov ni bil v okviru zdravstvenega zavarovanja vključen tudi terapevtski program zdravljenja odvisnosti (komune itd.) Vrhovno sodišče je dobilo novo vodstvo, saj je bil g. Franc Testen soglasno izvoljen na mesto predsednika Vrhovnega sodišča RS, V okviru poslanskih vprašanj sem zastavil poslansko vprašanje ministru za informacijsko družbo dr. Pavletu Gantarju glede kadrovskih zamenjav v TELEKOMU in MEDSEBOJNIH POGODBAH, ki so jih sklepali zaposleni. Ministrici za kulturo, ge. Andreji Rihter pa vprašanje, kakšno bo ukrepanje vlade glede na razveljavitev 82. člena Zakona o medijih, ki je omogočal, da se 3 % od zbrane RTV prispevka namenijo za delovanje lokalnih, regionalnih in študentskih radijskih in televizijskih programov. Franci ROKAVEC, poslanec DZ Kaj storiti z Litijo ? (vm.) Martin Brilej Elektrarna na Savi Elektrarna v Hotiču? Poleg elektrarn na Savi nizvodno od Zidanega Mosta, so načrtovane tudi tiste med Zidanim Mostom in Ljubljano. Ena od njih je tudi v Hotiču. Pravzaprav naj bi bil v Hotiču samo jez, elektrarna pa v Ponovičah. Jez naj bi bil približno tam, kjer Sava naredi velik ovinek okrog polja pod Pogonikom, potem pa bi pod Svibnom izvrtali predor in vanj vstavili veliko cev (derivacija) po kateri bi voda tekla do turbin, nekje v Ponovičah oz. Smrekarici. Biološki minimium Po sedanji - naravni - strugi Save, pa bi zaradi tega teklo bistveno manj vode, saj bi jo v njej ostalo le za biološki minimum. To pa je precej nedoločljiv pojem, načeloma pomeni, da mora biti v takšni strugi toliko vode, da se ohranja naravni in dotedanji obstoj, obseg in vrste favne in flore. Seveda je že sedaj težko določiti koliko tega je v Savi, kasnejše raziskave in meritve pa se običajno ustavijo zgolj pri ugotovitvah in prenašanju pristojnosti iz enega organa na drugega. Dejstvo, da že sedaj (v sušnih obdobjih) skozi Litijo teče nekakšen biološki minimum vode, bi morebitni predor pod Svibnom, po katerem bi tekla voda na turbine, povzročil, da bi skozi Litijo pritekel komajda še kakšen liter Save. Da bi ob morebitnem nizkem vodostaju in kritičnemu zmanjšanju pretoka Save, zmanjšali pretok na turbine, je težko pričakovati. Elektrarna vendar proizvaja električno energijo, ta se pa prav lepo prodaja. In kjer je denar, tam je moč, in kdo bi poslušal neko neproduktivno vpitje prebivalcev Litije in morda še koga, da tu ni več Save, kot je bila tisočletja. Bilo bi tudi naivno razmišljati o morebitnih koristih, ki bi jih imela občina od elektrarne. Elektrika je namreč (za sedaj) državni interes, njena uporaba pa še zdaleč ni vezana na kraj nastanka, kar pravzaprav ni nikakršno odkritje. Pota električne energije so zamotana in vodijo prek distributerjev do potrošnikov. Boljša elektrika za Litijo Načrti za boljšo električno energijo za Litijo so sicer že izdelani, trasa načrtovanega daljnovoda 2 x 110 kV Beričevo - Trbovlje, bo potekala približno tam, kjer naj bi bila obvozna cesta mimo Litije, torej pod Hotičem in pod Konjem in pri gradu Ponoviče prek Save naprej do Trbovelj. Od Ponovič do Litije je načrtovan odcep do transformatorske postaje v Litiji. Realizacija tega projekta bo Litiji za dolgo vrsto let zagotavljala primerno električno energijo, upoštevajoč tudi bodoči razvoj. Litija torej od bodoče elektrarne v Hotiču niti ne bo potrebovala nove elektrike, ker jo bo z izgradnjo daljnovoda 2 x 110 kV imela zadosti. Ne bo je še kmalu Ob teh za Savo in njen naravni izg led in obstoj nič kaj dobre napovedi, pa vendar niso tako hude. Elektrarne v Hotiču namreč še ne bodo prav kmalu zgradili, če jo sploh bodo. Sodeč po dinamiki gradnje elektrarn na spodnji Savi, je malo verjetno, da bo gradnjo te elektrarne kdo od bralcev, ki berejo tale članek, sploh dočakal. Vendar pa načrt obstoja in ta nam že sedaj povzroča preglavice. Namreč pri načrtovanju obvozne ceste mimo Hotiča, morajo projektanti obvezno upoštevati bodočo elektrarno in temu prilagajati traso. Zato bi bilo dobro razmisliti o možnosti, da bi litijska občina predlagala pričetek sprememb dolgoročnega plana razvoja in gradnje elektrarn na Savi, Spreminjanje državnih planov seveda ni prav enostavna zadeva, to se dogaja le izjemoma, vendar pa ni nemogoče. Morda bi dosegli vsaj spremembo vrste elektrarne, tako da bi namesto načrtovane z derivacijo pod Svibnom, ki bi bila bržkone uničujoča za Litijo, oz. njen izgled, načrtovali vsaj pretočno elektrarno, ki bi utegnila prinesti tudi kakšne razvojne prednosti, predvsem turistične in športne, za kar so jezera, ki nastanejo za jezovi, nedvomno primerna. S pogojem seveda, da zajezena Sava ne bi poplavila urbanih in zazidanih površin v Hotiču in gor vodno. o Velenje Kamnik Trbovlje Radeč« Sevnica Vrhniki Nori načrt V ne tako daljni preteklosti pa je Litiji zares grozila katastrofa z elektrarno. Med 2. svetovno vojno, so namreč načrtovali gradnjo elektrarne, ki bi razmere v Sloveniji povsem spremenila. Takratno nemško podjetje EV Sued s sedežem v Gradcu, je namreč v okviru energetskih načrtov tretjega Reicha, razvilo projekt gradnje velikanskega jezu z elektrarno pri Radečah. Jez naj bi bil visok 175 m (!), v jezeru, ki bi nastalo za njim pa bi se potopila domala polovica Slovenije. Potopiti bi vso Ljubljano z ljubljansko kotlino, Celje s široko okolico, seveda pa tudi Litijo, Šmartno in druge kraje kot je videti na skici. Poleg pridobivanja ogromnih količin elektrike, je bila v igri tudi prekinitev vseh prometnih povezav v tem delu Slovenije. Na terenu so izvajali tudi že študije, vendar je bila na srečo 2. svetovna vojna prej končana, preden so začeli ta nori načrt uresničevati. Realizacija tega načrta bi bila primerljiva z genocidom, saj bi stotisoči za zmeraj izgubili dom in domovino. (Vir: Sandi Sitar, Znanost in tehnika, skica: Peter Svetik, dipl.ing.) PRITLIČJE: 1. IN 2. NADSTROPJE: Pon. - So.: 7.00 - 21.00 Pon. - pet.: 8.00 - 20.00 Sob.: 8.00 -13.00 CENTROMERKUR CENTROMERKUR d.d. Trubarjeva 1, Ljubljana blagovnica LITIJA Tel.: 01/8983 238 Velika izbira zaves in dekorativnega blaga. AKCIJA Emajlirana posoda na kg 1.310 SIT/kg N O V I C E Občinski kviz »Mladi in kmetijstvo« Vače 2004 Zaradi lanskoletne vaške zmagovalne ekipe je letos občinski kviz »Mladi in kmetijstvo« zopet potekal na Vačah in sicer v petek, 27. februarja 2004. Kviz so organizirali Kmetijska svetovalna služba Litija, Društvo žena in deklet Vače, Krajevna skupnost Vače, OS Vače in vrtec Sonček Vače. Pred začetkom kviza smo letos organizirali okroglo mizo na temo »Organizirani in registrirani kot društvo podeželske mladine, smo mladi lahko učinkovitejši«. Okrogle mize so se udeležili vsi mladi, ki so sestavljali ekipe kviza in še nekaj domačinov, ki jih ta tematika zanima. Okroglo mizo je vodila Sonja Zidar Urbanija, svetovalka pri KSS Litija. Delo Zveze podeželske mladine Slovenije je predstavil Igor Vidergar, delo društva podeželske mladine Moravče pa Nuša Cajhen. Zaključki okrogle mize so bili s strani organizatorjev zelo pozitivni, malo manj pa je bilo videti zanimanja pri samih mladih, od katerih je odvisna ustanovitev društva. Kviza se je udeležilo šest tekmovalnih ekip; Gabrovka, Dole, Gozd-Reka, Moravče, Podšentjur in Vače. Na samem začetku je župan občine Litija gospod Mirko Kaplja pozdravil ta že tradicionalni 18. kviz in poudaril, da se zaveda, kako pomembno je podeželje v naši občini in da si bo prizadeval, da bo tudi finančne pomoči kmetijstvu in takim prireditvam, kot je ta kviz, v bodoče več! Gospod Černe, predsednik izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Litija, je kot predstavnik občine Šmartno pri Litiji in kot predstavnik Kmetijsko gozdarske zadruge Litija povedal, da je treba mlade na podeželju podpirati in jih spodbujati k temu, da bodo ostajali na kmetijah in s tem doprinesli k ohranjanju slovenskega podeželja. Kviz »Mladi in kmetijstvo« je prireditev, na kateri se mladi vsako leto seznanijo z aktualnimi kmetijskimi vsebinami, saj se zelo dobro pripravijo na samo tekmovanje. Sledil je uradni oz. strokovni del kviza.Tekmovalci so se pomerili v treh vsebinskih sklopih: • UMETNOST GOVORA • VARNO DELO PRI SEČNJI • ČEBELARSTVO Strokovno komisijo, ki je zelo nazorno spremljala potek tekmovanja so sestavljali: ga. Lijana Lovše, kmetijska svetovalka pri KSS Litija, ga. Sonja Zidar Urbanija, svetovalka pri KSS Litija in g. Janez Biaggio, kot domačin. Med uradnim delom tekmovanja se nam je pridružil tudi, gospod Franci Rokavec - poslanec v Državnem zboru RS, ki je v svojem nagovoru pohvalil. Kmetijsko svetovalno službo Litija, saj je že OSEMNAJSTIČ po vrsti organizirala to prireditev. Povedal je tudi, da podpira takšne prireditve, ki so zelo poučne in obenem tudi zelo družabne. Tekmovalci so na vprašanja odgovarjali v treh težavnostnih krogih, po pravilniku tekmovanja, ki so ga predhodno dobili na vpogled. Tekmovalke in tekmovalci, ki so sestavljali posamezne ekipe, so pokazali zelo veliko znanja, zato je bil boj za prva tri mesta zelo težak in se je zaključil šele po številnih dodatnih vprašanjih. Zmagala je ekipa iz Podšentjurja, druga je bila ekipa iz Vač in tretje mesto je zasedla ekipa iz Reka-Gozda. Četrto mesto ekipa iz Gabrovke, peto mesto ekipa iz Dol in šesto mesto ekipa iz Moravč. Ne glede na ta izid se bodo regijskega tekmovanja, ki bo letos v Moravčah, 12. marca 2004, udeležile naslednje ekipe: Podšentjur (iz občine Litija), Reka-Gozd (iz občine Šmartno pri Litiji) in Moravče (občina Moravče). Prve tri ekipe so prejele denarne nagrade, ostale ekipe pa praktične nagrade, ki sojih podelili predstavniki sponzorjev, ki so nagrade prispevali. Vse ekipe pa so prejele tudi priznanja. Med kvizom so nam otroci iz OŠ Vače in otroci iz vrtca Sonček pripravili prisrčen kulturni program, s katerim smo dali temu kvizu še malo kulturne prispodobe in večjo sproščenost. Upam, da bo naš trud, ki smo ga namenili motiviranju mladih za ustanovitev društva podeželske mladine, poplačan v takšni obliki, da bo prihodnjič kviz potekal pod okriljem društva podeželske mladine. Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način doprinesli k dobri izvedbi prireditve in nasvidenje prihodnje leto. Sponzorji kviza, ki so prispevali denarne in praktične nagrade šobili: Občina Litija, Društvo žena in deklet Vače, Krajevna skupnost Vače, Hranilno kreditna služba Litija, Kmetijsko gozdarska zadruga Litija, SLS - območni odbor Litija, občina Šmartno pri Litiji, Tesarstvo »CIMPERČEK«, Litijske mesarije, Center za razvoj Litija, Vrtnarija KLINC in Cvetličarna Ciklama. Sonja Zidar Urbanija, uni. dipl. ing. kmet. Svetovalka pri Kmetijski svetovalni službi Litija Kliše in dogajanje v mrzlih mesecih SMUČANJE NA GERLITZNU sanke in čelne svetilke, ki smo jih potrebovali za spust po |^ |_ | £5 El KLIŠE-jevaodločitev za organiziranje enodnevnega študentskega smučanja na Gerlitznu, je bila fantastična. Po s soncem obsijanem smučišču smo se podili v četrtek 29. januarja. Ni boljšega kot smučati in bordati po dobro urejenih progah, skoraj brez čakanja v vrstah in v lepem vremenu, da zelo ugodne cene sploh ne omenjamo. Poškodb ni bilo, le kakšen padec tu pa tam, kar pa na smučišču skoraj ne sme manjkati:). Glede na to, daje bil termin izbran ravno med zimskim izpitnim obdobjem, se je smučanja udeležilo 41 č lanov oziroma je med njimi bilo tudi nekaj nečlanov. NOČNO SANKANJE Skupina študentov in ostalih pridruženih članov se je v petek, 13. februarja, odpravilo na adrenalinsko pustolovščino- nočno sankanje po zasneženih gozdnih poteh Gozd Martuljka. Vsi veseli in razigrani smo se odpeljali z avtobusom do Kranjske Gore. S kombijem so nas pripeljali do začetka sankaške proge. Razdelili so nam progi. Prvi se je v »smrt« spustil naš fotograf Gašper Ambrož. Vsem je zastal dih, nato smo se spustili še ostali. Spust po ovinkasti in precej hitri progi je bil neverjeten. Razen vreščanja nekaterih udeleženk in manjših trkov, se je vse srečno končalo. Naslednje letose bomo nočnega sankanja gotovo spet udeležili. SMUČANJECERKNO KLIŠE-jevci in ostali smo se v četrtek, 19. februarja letos prvič odpravili na smučanje v Cerkno. Ker imamo ponavadi skoraj vedno srečo z vremenom, je ta dan na žalost nismo imeli. Smučanje v takšnem vremenu zna biti posebno doživetje, če seveda imaš smučarska očala. Smuka seveda ni bila najboljša, ker smučišče ni bilo poteptano, je bilo polno »kucljev« in novozapadlega snega. Večina nas ni smučala do odhoda. Greli smo se v tamkajšnji koči ob kuhanem vinu in čaju, se zabavali in igrali tarok. Tudi brez lepega vremena, smo si dan naredili sila zabaven. Tudi takšno smuko smo morali doživeti, da bomo prihodnjič sonce, ki nas med smučanjem greje v lička. KLIŠE-jevo PUSTOVANJE »Imate kaj za pusta hrusta?« seje v soboto, 21. februarja verjetno slišalo po mnogih hišah. Ja, prišel je pust in tudi mi smo organizirali pustovanje v Kovač baru. Skupaj z DJ-jem in pustnimi maskami smo preganjali zimo, žirija pa je skrbno opazovala in ocenjevala maske. Nagrajeni so bilLl.nagrada: ASTERIK IN OBELIX & CO; Z.nagrada: STRAŠILA; 3.nagrada: ROŽE IN VRTNARJI; 4.nagrada: ZDRAVNIKI; S.nagrada: OGENJ & VODA. M. V. m car LJUBLJANSKA 16, 1270 LITIJA commerce 01/89 80 440 01/89 83 173 tir p1 «CE5. SEAT LEON m letnik 2003 ugodneje do 500.000,00 SIT • na zalogi samo še modeli 1 Stella in TDI Signo SEAT CORDOBA r klima, lita platišča 15" ^jgee^—letnik 2004"oprema Stella- cloktrof,ska SEAT IBIZA letnik 2004*«T— NFORMACIJE v salonu vozil CARcommerce Litija ali na telefonu 01/ 898 04 40,01/ 898 31 73 » ftiM-h n, Hrušev ožig in preventivni ukrepi Zaradi ogroženosti rastlin je bakterijski hrušev ožig ali ognjevka karantenska bolezen, katere nadzor urejajo strogi fitosanitarni predpisi. Vsi se še dobro spominjate širjenja te bolezni pri nas v letu 2003, saj je bilo posekanih kar nekaj sadovnjakov. Ker pa nikdar ne vemo, kdaj in kje se ta epedimija hruševega ožiga lahko pojavi, pa moramo že sedaj podvzemati preventivne ukrepe. Člani sadjarskega društva Litija so bili s temi ukrepi seznanjeni z brošuro in posebnim obvestilom v letu 2003, vendar pa nečlani in vrtičkarji o tem niso bili posebno seznanjeni, razen z raznimi članki v javnih občilih. Da ne pride do okužbe s hruševim ožigom oziroma, da se ta prepreči je dobro upoštevati nekaj nasvetov. Zimsko rez je potrebno končati čim prej; v tem obdobju je zelo majhna nevarnost, da se okužba širi prek orodja za obrezovanje. Po vsaki vrsti ali vsaj po vsakem sortnem bloku razkužite orodje za obrezovanje; (orodje razkužimo z 10% raztopino Varekine ali 70% alkoholom). Odkrivanje rakastih ran je bolj ali manj neučinkovito, ker jih je zelo težko prepoznati. Storiti je treba vse, da okužbe z ognjevko odkrijemo med rastno dobo in jih takoj izkrčimo; Spomladi med cvetenjem ni dovoljeno obrezovati. Pinciranje in odstranjevanje vodenih poganjkov se opravlja le v suhem vremenu. Orodje in roke je treba razkuževati (vsaj po vsaki vrsti). Sproti je treba nadzorovati drevesa, če so novi cvetovi okuženi; v dneh, ko obstaja velika nevarnost okužbe je treba kemično razredčevanje in foliarno gnojenje preložiti. Poleti/jeseni ročno redčenje lahko izvajamo le v suhem vremenu in le v nasadih, ki so jih pred tem očistili strokovnjaki. Prav tako ročnega razredčevanja ne opravljajte s škarjami, temveč izključno z roko. Poletnih poganjkov ne izrezujemo, temveč jih odtrgajte. Po možnosti preložite ta dela na zimski čas (proti koncu vegetacijskega obdobja). Delajte brez Škarij in žage. Če pa morate kljub temu uporabiti orodje, ga je treba po uporabi ožgati ali razkužiti z dezinfekcijskimi sredstvi. Po odstranitvi se lahko skozi rano vnesejo bakterije hruškovega ožiga. Šele po dveh do teh dneh se rane posušijo. Škropljenja opravljamo z manjšo količino zraka; obvezno je razkuževanje mehanizacije. Pri obiranju ne sme biti vidnega pojava bolezni ali suma na to. Če ugotovimo, da je rastlina okužena se je ne smemo dotikati brez razloga, delo je potrebno takoj prekiniti ter razkužiti orodje in roke. Okužbo je potrebno prijaviti najbližji javni službi za varstvo rastlin, območni fitosanitarni inšpekciji ali Upravi za varstvo rastlin in semenarstvo. Da bi preprečili ponovno širitev »Hrušovega ožiga« je potrebo že sedaj v zimski rezi izvajati določene preventivne ukrepe. Spoštovano uredništvo Občana! V februarski številki Občana je članek Vesti iz parlamenta g. Francija Rokavca. Menim, da ste bili kot uredništvo v tem primeru zelo površni. Poročanje g. Rokavca je močno obarvano z osebnim prepričanjem in s pogledi njegove stranke, zato ni objektivno - kar pa pomeni, da ga ne morete objavljati kot novinarskega prispevka, temveč kot strankarsko propagando, ki mora biti kot takšna tudi označena. Uredniška odgovornost vam nalaga, da ne objavljate zavajajočih informacij, zato sem prepričan, da bi ta članek moral biti označen z logotipom avtorjeve stranke. Marko DJUKIČ Pojasnilo in opravičilo: Očitek našega bralca Marka Djukiča je do, neke mere na mestu; verjetno mu bo pritrdil še marsikateri bralec. Vendar pisanja g. Francija Rokavca, ki kontinuirano izhaja v našem časopisu, kot uredništvo nikoli ne jemljemo kot apolitičnega oz. nestrankarskega. G. Rokavec je na političnih volitvah izvoljeni poslanec, kandidat, član in seveda zagovornik stališč Slovenske ljudske stranke. Morda smo to dejstvo v uredništvu vzeli za preveč samoumevno, to je naša krivda. Pri oblikovanju se trudimo, da ta prispevek dobi svoj prostor na strani oz. rubriki POLITIKA, res pa je, da mu nismo dodajali logotipa stranke. Prispevek državnozborskega poslanca ne jemljemo kot novinarsko informativno zvrst (novica, poročilo), pač pa so to »vesti iz parlamenta«, v katerih g. Rokavec sporoča o svojih korakih, pobudah, dvomih skratka o svojem delovanju v parlamentu - seveda subjektivno, kar je ugotovil tudi Marko Djukič. Andreja ŠTUHEC POTEPUH PRVOMAJSKA POTEPANJA ■ VI samo uživajte^H | Mi vaše počitnice jemljemo.resno I Lepote Rena 24.4.;49.900 Sit Sicilija letalo; 24.4.;135.900 Sit Umbrija 24.4. in 30.4.;40.900 Sit Gradovi južne Češke 24.4.; 21.900 Sit Dunaj-Bratislava 24.4. in 15.;21.500 Sit Toskana z Elbo; 24.4. in 30.4.;42.900l Provansa in Ažurna obala 24.4.;65.900 Sit Benetke in Beneške Lagune 1.5.;9.500 Sit Rim-Pompeji-Sorento-Capri 23.4.;59.900 Sit Lugano-Boromejski otoki-Milano 29.4.;47.900 Sarajevo-Mostar-Medugorje 29.4.;33.500 Sit Beograd in srbski samostani 24.4.;48.900 Sit PRVOMAJSKE POČITNICE-2.3.5-dni: na morju, gorah, zdraviliščih; Slovenija, Hrvaška Ciril GOLOUH (vir Uprava RS za varstvo rastlin in semenarstvo) V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2004 Slovenija, Hrvaška, BIH, Grčija, Španija, Egipt, Tunizija, Turčija Mehika, Dominikanska rep., Kuba, Maldivi-KATALOGE vam POŠLJEMO NA dom e-maij: potepuh@siol.net, www.mb-dolinar.sl plačilo na 6 do 10 obrokov Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00,03/713-23 01; fax: 03/713 23 08 ■pSlEši ► Nižje diskontne cene ► Ugodna velikonočna ponudba Delovni čas: Telefon: (01) 8963 230 Kmetijsko gozdarska zadruga Litija od ponedeljka do petka: od 7.00 do 19.30 ure • sobota: od 7. do 12. ure u£|i CENTER ZA iSS RAZVOJ LITIJA LITIJA Novi razpisi - novi izzivi v grozdenju 0 povezovanju oz. o grozdenju smo v Občanu že pisali; gre za intenzivno podjetniško sodelovanje z namenom skupnega nastopa na trgu. Ključne vzvode za razvoj grozdov bi morali iskati v ekonomiji volumna in obsega, ki posledično zahteva poudarke na nabavni in prodajni verigi, trženju, projektnem vodenju in izobraževanju, so zapisali strokovnjaki. Zlasti na pragu vstopa v EU mnoga podjetja v grozdenju iščejo rešitev za svoj nadaljnji razvoj, konkurenčnost in končno tudi obstoj. Zato je pomembno poudariti, da naj bo vključevanje v grozde premišljena odločitev, saj se rezultati ne kažejo tako hitro, kot največkrat pričakujejo udeleženci. Morda je to prav zaradi nejasnih predstav o grozdih, pomanjkanja znanja, premalo usklajenih interesov udeležencev. Tako grozdi ne zaživifb polnega življenja in se začetni zagon zaustavi zgolj pri poslovnih poznanstvih in delnem izobraževanju udeležencev. Na področju občin Litija in Šmartno se je uspešno formiral in tudi zaživel gradbeni grozd za prenovo. Na Centru za razvoj Litija že čutijo, da je klima pravšnja, da se oblikuje nov grozd in sicer s področja kulinarike. Očitno so gostinci: ponudniki hrane in prenočišč začutili, da je povezovanje nujno. Center jim je pri tem pomagal pri razpisih in drugih formalnih obveznostih, inciativa za grozd pa je prišla sama. Predvsem je udeležencem (grozd bomo podrobneje predstavili v eni od naslednjih številk Občana) skupna želja, da obiskovalcem Posavskega hribovja (nastopajo namreč pod to »blagovno znamko«) ponudijo okusno, zdravo in pestro prehrano, ki bo dobra popotnica tako športnikom (na kolesu, peš ali celo na konjskem hrbtu), kakor tudi drugim izletnikom. Seveda se bodo trudili, da njihova ponudba ne bo obsegala zgolj hrane, pač pa bodo ponudili še kaj za potešitev radovednosti duha in duše. Na Centru za razvoj Litija poudarjajo, da bodo posameznim podjetnikom še naprej pomagali pri vzpostavljanju stikov in drugih korakih na poti do povezav, ki prinašajo nove poslovne izzive in seveda širjenje in bogatenje poslovne dejavnosti. Opozarjajo na razpise PCMG-ja, kjer tudi nudijo strokovno podporo obrtnikom in podjetnikom, seveda pa je ključno tudi sofinanciranje določenih faz v nastanku grozda. Računati pa gre tudi na njihovo pomoč in vzpodbude, ko grozdenje pripelje do težav in pasti, ki smo jih opisali v uvodu. Katero področje je naslednje, dovolj zrelo za grozdenje, je seveda odvisno od podjetnikov samih, ki bodo začutili interes po povezavi. Kako razviti sposobnosti, izkristalizirati vrednote, si postaviti ključne cilje in ubrati pravo strategijo, ki bo pripeljala do zastavljenega cilja, pa bodo pomagali odkriti in jasno predstaviti strokovnjaki, za katere bo poskrbel Center za razvoj Litija. A.Š. 20 let je lep jubilej za mladega človeka, hkrati pa lep jubilej za društvo, ki je svoje smernice začrtalo z iniciativnim odborom pred več kot 20 leti. 20-letnica Društva računovodskih delavcev Litija Prvi predsednik, izvoljen na ustanovnem občnem zboru 1983. leta j e bil Andrej KRALJ. Društvo je v letih od 1987 do 1989 malo zaspalo. Nastale so razne spremembe, tako v podjetjih, kjer so delali naši člani, kakor tudi v finančni zakonodaji. Na iniciativo članice Jože GOMBAČ je bil leta 1992 sklican izredni občni zbor. Izvoljeni so bili organi društva, za predsednico je bila izvoljena Vera MAVRIČ. Društvo je ponovno zaživelo, organizirali so se debatni sestanki in posvetovanja, na katerih so člani razpravljali o problematiki zakonov, ki so se z novo državo pokazali tudi v finančni stroki, npr. knjigovodski standardi, revalorizacija, kasneje DDV in ostalo. Od ustanovitve pa je društvo skrbelo ne samo za strokovnost, temveč tudi za kulturno, družabno in drugačno druženje. Namen teh srečanj oz. ekskurzij je bil, da si člani društva po napornih bilancah in obračunih vzamejo nekaj dni tudi za svoj počitek in nabiranje energije za zastavitev novega dela. Tako smo začeli po lepi Koroški, nato Avstriji, Italiji, Franciji, Španiji, Angliji, Grčiji, Švici in Madžarski. Z ogledom lepot teh dežel in pokrajin, njihovih znamenitosti, arhitektur in muzejev, ter njihovih običajev nam je ob vrnitvi napolnite baterije Litijski finančniki na eni izmed strokovnih ekskurzij po Evropi London, v ozadju britanski parlament za novi zagon in delo v finančnih poklicih. Društvo sodeluje tudi na vsakoletnih medsebojnih srečanjih regijskih društev: LJUBLJANA,TRBOVLJE, ZAGORJE, KOČEVJE,GROSUPLJE, DOMŽALE in KAMNIK. Ob ustanovitvi je društvo štelo 7 5 članov iz 11 podjetij in ustanov. Zanimivo je, da so bili vs 1 člani aktivni delavci v računovodski službi brez upokojencev. Kasneje se je društvo povečalo in sicer v L1988, ko je štelo 148 članov. Z ustanovitvijo nove države Slovenije so se začele spremembe v podjetjih in ustanovah in članstvo se je začeto zmanjševati zaradi ste čajev in upokojitev. Kljub temu, da je društvo preživeto vzpone in padce in ima preko 70 članov, aktivno deluje. Sedanja predsednica je Marinka Juvan. Res, da sta dve desetletji kratka doba, če pa društvo ves čas živi, da njeni člani vedo, zakaj plačujejo članarino in da se veselijo medsebojnih srečanj, izmenjave delovnih izkušenj, da se pri vseh teh nalogah in ekskurzijah financirajo v glavnem iz lastnih sredstev in ne obremenjujejo občinskega proračuna, se udeležujejo seminarjev, prebirajo strokovne revije, potem upam, da je društvo opravilo in še opravlja svoje poslanstvo. Z željo, da se v društvo včlanijo mladi, ki delajo v finančni stroki ali imajo veselje do tega poklica, čestitam vsem članom društva ob dvajsetletnem jubileju. Aktivnim članom veliko uspeha pri delu, vsem upokojencem, ki so svoje delo končali z bilancami, pa trdnega zdravja! jQŽa (jomb^Č LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00 Valentinovo v litijskem kinu [—KINO KOT DARILO — Ker je ljubezen tisto, zaradi česar se vse izplača, so štirje litijski podjetniki tudi letos na Valentinovo svoje stranke za zaupanje in zvestobo nagradili z brezplačno kino predstavo. Na pobudo Marjana Planinška iz CVETLIČARNE CIKLAMA so: OPTIKA MANJA, ZLATARNA LEA in NENA BAR odkupili film Dol z ljubeznijo, ki je na prvi pogled morda nenavadna izbira, a je satirična romanca s klasičnim hollywoodskim srečnim koncem navdušila do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Kulturnega centra. Odlična Renee Zellvveger in Ewan McGregor, ki sta upodobila večno trajajočo vojno med spotoma, sta do solz nasmejala in polepšala večer povabljencem. Tako se je dan, ki je, kot so dejali organizatorji lahko tudi praznik prijateljev, prijetno končal ob dobri družbi in brezplačni tekoči dobrodošlici. A.K. MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš nakit bomo popravili, predelali ali ZAMENJALI ZA NOVEGA. fjAžA/AJAJT t , Jv M itija, tel: 899 52 13, ijjujuj. spafirsrl. <=:mail jp. || ■ ' _2|hg 1« OBČNI ZBOR SADJARSKEGA DRUŠTVA LITIJA 20.2-2004 OB 18. uri je v prostorih gostilne Pustov mlin potekal občni zbor združenja SEVER, območni odbor Litija, katerega predsednik je Jože JUVAN. Dne 12.2-2004 ob 16.30 uri je v Kulturnem domu v Šmartnem potekal občni zbor Sadjarskega društva Litija. Na tem občnem zboru niso pregledali samo aktivnosti za preteklo leto pač za aktivnosti 10 letnega delovanja. Namreč, Sadjarsko društvo Litija je bilo ustanovljeno 5. marca 1994 na pobudo iniciativne skupine, v kateri so sodelovali Anton STRUS, Vojko BIZJAK, Viktor DRNOVŠEK, Zvone KONČINA, Janez HAUTMAN, Dušan VIDNJEVIČ, Avgust PETEK, Alojz VIDIC, Rudolf REMEC in Cvetko KOS. SADJARSKO DRUŠTVO LITIJA je bilo ustanovljeno v gostilni Čebin v Litiji, čeprav so priprave o potrebnosti ustanovitve društva vodile že v leto 1993. Franc KOTAR, zasebni svetovalec za sadjarstvo iz Sevnice, Anton ŠTRUS, sadjar iz Litije in Vojko BIZJAK, kmetijski svetovalec iz enote Kmetijske svetovalne službe Slovenije iz Litije, so v pogovoru po predavanju Franca KOTARJA ugotavljali, da je na območju občine Litija v preteklosti bilo razvito sadjarstvo, da sta Kmetijski zadrugi Litija in Gabrovka Dole v šestdesetih letih prejšnega stoletja posadili preko 80 ha sadovnjakov, največ jabolk, hrušk in ribeza in da ima občina ustrezne sadjarske lege ter da se širi krog ljubiteljskih sadjarjev, ki si želijo več znanja iz pridelovanja sadja. Za izobraževanje sadjarjev se je tako pokazala edina prava možnost ustanovitev sadjarskega društva, ki bo zapolnila vrzel po drugi svetovni vojni, čeprav je med vojnama delovalo 11 podružnic, Sadjarsko vrtnarskega društva katera so delovala v takratnem srezu (politični okraj) s sedežem v Litiji. Prvi predsednik novoustanovljenega društva je postal Anton ŠTRUS, za tajnika društva pa so imenovali Vojka BIZJAKA, Člani sadjarskega društva Litija so si med ekskurzijami ogledali tudi sadovnjak »RESJE« pri Podvinu, ki je bil eden največjih in najlepših na gorenjskem. Toda vsi veste.da so v letu 2003 zaradi hrušovega ožiga morali posekati skoraj cel sadovnjak. ki je leta 2002 prevzel funkcijo predsednika. Društvo se je številčno naglo širilo, od prvotnih 46 članov na preko 200 članov. Osnovno vodilo društva in njenega vodstva je bilo strokovno izobraževanje njenih članov, zato so vsako leto organizirali teoretična predavanja, na terenu pa praktični prikaz zimske in letne rezi s poudarkom na seznanjanju o vseh novostih, ki so se spreminjale na tem področju (načini obrezovanja, zaščiti sadnega drevja, posebno še v zadnjem letu kako preprečiti virus hruševega ožiga.) Dejavnost društva se je usmerila tudi spoznavanje sadjarstva širom po Sloveniji. Zato so bile organizirane razne strokovne ekskurzije, katere so bilo številčno vedno dobro zasedene, kjer so spoznavali primorsko sadjarstvo (Slovensko Istro, Goriška Brda) belokranjsko, dolenjsko, gorenjsko, štajersko, prekmursko in osrednje slovensko sadjarstvo. Posebno zanimive so bile ekskurzije poskusnih centrov slovenskega sadjarstva v Mariboru, Novi Gorici (Bilje) in drugih sadjarskih centrih, drevesnice, hladilnice, konec ekskurzije pa zaključevali z raznimi degustacijami pri priznanih zasebnih vinarjih ali pa v večjih kleteh (Goriška Brda, Vino Koper, Vinag, Istenič, Hlebec, Novak in dr.) Ker je bilo letos tudi volilno leto so člani občnega zbora izvolili novo vodstvo, lahko bi rekli potrdili staro vodstvo in nadomestili le enega člana z novim. Ob tej (jubilejni obletnici je predsednik društva izročil posebna priznanja članoma Dušanu VIDNJEVIČU (praporašu društvenega prapora), Francu KOTARJU, ter častnemu članu, bivšemu predsedniku društva Antonu ŠTRUSU, hkrati pa je vsem članom podelil Zbornik sadjarskega društva Litija, ki ga je prav za to priložnost uredil predsednik Vojko BIZJAK. V nadaljevanju so sprejeli pester program strokovnega in teoretičnega izobraževanja 2004, kateri program se že uresničuje na terenu (spomladanska rez sadja in vinske trte) strokovne ekskurzije pa bodo organizirane tekom leta. Spoštovani sadjarji vključite se v Sadjarsko društvo, ne odlašajte, znanje, ki si ga boste pridobili, vam ne bo škodilo. S skupnimi močmi in znanjem do lepšega pridelka. Ciril GOLOUH ORTO PAKET brez MESEČNE NAROČNINE Nokia 351 Oi 4.900 SIT % 'MOKIA ; f H i;Wi I * • barvni zaslon • polifonična zvonjenja • 500 vnosov v imenik • modem zaloge so omejene Samsung SGH-C100 3.900 SIT • infrardeči vmesnik • elegantna vitka oblika • polifonična zvonjenja • kalkulator • koledar • svetovni čas Ekskluzivno! ct Pridružite se zdaj - ponudba je časovno omejena. ODGOVORITE NA VPRAŠANJE IN SODELUJTE V NAGRADNEM ŽREBANJU! NAGRADE: 1. NAGRADA: GSM APARAT HALO 2. NAGRADA: NAHRBTNIK 3. NAGRADA: MAJICA 4. NAGRADA: KAPA NAGRADNO VPRAŠANJE: Kako se imenuje naročniško razmerje brez mesečne naročnine? ODGOVOR:________________________________________ Ime in priimek: Telefon / GSM: Naslov: Izpolnjeni kupon prinesite do 15.4. 2004 v podjetje DOLŠEK & DOLSEK d.n.o., Usnjarska 7, Šmartno pri Litiji. Nagrajenci bodo objavljeni v aprilski številki Občana. DOLSEK & DOLSEK ri ** , fHlUfflKjRB IM , mšKm* li »Ig Predsednik Policijsko veteranskega združenja Ljubljana okolica Emerik PETERKA ter predsednik območnega odbora Litija Jože JUVAN izročata Alojzu LJUBLJU »Srebrni znak osamosvojitve. Litija vabi v svoje članstvo še vse tiste, ki se do danes iz kakršnegakoli vzroka niso včlanili v to združenje. Ciril GOLOUH Preventivna akcija »Slovenija, pripni se« V usmeritvah za delo policije na področju varnosti cestnega prometa za leto 2004 imamo na področju uporabe varnostnega pasu določena dva cilja, in sicer doseči 87 % uporabo varnostnih pasov na sprednjih sedežih ter doseči najmanj 40 % uporabo varnostnih pasov na zadnjih sedežih. Da bi ta cilj dosegli, bo policija v tem letu poleg doslednega ukrepanja zoper kršitelje, izvedla tudi nekatere preventivne aktivnosti. Prva takšna aktivnost bo potekala med 22.03. in 04.04.2004 na območju celotne Slovenije pod naslovom preventivna varnostna akcija »SLOVENIJA, PRIPNI SE«. S to aktivnostjo bo Policija, skupaj s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in nekaterimi drugimi akterji, poskušala opozoriti udeležence v cestnem prometu na pomen uporabe varnostnih pasov in pomen uporabe ustreznih otroških sedežev v motornih vozilih. V preventivni varnostni akciji bodo aktivno sodelovali tudi policisti Policijske postaje Litija, ki bodo ob rednem delu in z dodatnimi patruljami poostreno nadzirali uporabo varnostnih pasov. Vodje policijskih okolišev bodo obiskali osnovne šole in otroške vrtce ter opravili razgovore z vodstvi teh ustanov. Ob ugotovljenih nepravilnostih pri vožnji otrok bodo represivno ukrepali, predvsem pa starše opozarjali na pomembnost uporabe varnostnih pasov in o ustreznih otroških sedežih ter delili brošure »NAJ SE OTROCI VOZIJO VARNO«. Vsem voznicam in voznikom ter potnicam in potnikom svetujem, da med vožnjo v motornih vozilih uporabljajo varnostne pasove in ustrezne otroške sedeže, saj bodo s tem zmanjšali posledice v morebitnih prometnih nesrečah in poskrbeli, da se ob kontrolah policistov ne bo zmanjšal družinski proračun. Policisti bodo z intenzivnim delom na tem področju nadaljevali tudi po izteku te preventivne varnostne akcije. Jože PAVLI KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE RENAULT GOSPETI JOŽE s.p. ¥ RENAULT Odprto: vsak dan od 8.00 do 17.00 ure, sobota: od 8.00 do 12.00 ure Brodarska 7, LITIJA Tel.: 01 8980 820 fax: 01 8980 825 GSM: 040 834 794 e-pošta: renault.gospeti@siol.net PRODAJA novih in rabljenih avtomobilov POPUSTI za vozila z diesel in bencinskimi motorji do 600.000 SIT POPUSTI za gospodarska vozila do 580.000 SIT KREDIT, LEASING PRODAJA originalnih rezervnih delov, Boutigue Renault ^ POOBLAŠČEN SERVIS mehanična dela vseh znamk • Menjava olja ELF (31) in filtra že od 7.716 SIT naprej na vozilih vseh znamk ♦ Menjava olja ELF, filtrov, svečk, tekočin, zavornih oblog... ^ AVTOKLERARSKA DELA (POGODBA Z ZAVAROVALNICO TRIGLAV) ^ VULKANIZERSTVO, LETNE GUME (Continental, Michelin, Sava, Gislaved) 8 ■MU ■■■■■■■■■■■■ N O V I C E Marec 2004 PUSTOVANJE V LITIJI V SLIKI IN BESEDI Znameniti ptujski kurenti so tudi letos na povabilo Turističnega društva Litija v četrtek 19.2.2004 obiskali mesto Litija. Tokrat so prišli kurenti iz turističnega društva KLOPOTEC iz Leskovca v Halozah. Na Valvazorjevem trgu so predstavili bogato kulturno izročilo in šege iz okolice Ptuja, obiskali pa so tudi bližnje lokale ter izganjali duhove, za katere so dejali, da jih je kar precej v Litiji ter prinašali toplejše dneve. Kurente sta pozdravila župan občine Mirko Kaplja in predsednik turističnega društva Litija Jože GODEC ter maloštevilni občani mesta Litije. Skupina znana nam kot Dom starejših občanov »ČRNI LES« s prikazom najmodernejše oskrbe v sodobnih domovih za starejše občane. To priložnost so tudi izkoristili in vabili v dom občane iz Litije ter jim delili propagandni material. Koliko potencialnih kandidatov se je odločilo za dom ni ugotovljeno. Spoštovani občani, brez sodnikov ne gre, to niso Ustavni, pač pa karnevalski, ki so bili zelo lepo oblečeni in ocenjevali pustne skupine. Zadovoljni so bili, ker so bile vse skupine zelo lepo urejene in prikazale realnost današnjega časa, zato so jih tudi nagradili z lepimi nagradami. V Litijo so se vrnili tudi »ODPISANI IN ZBRISANI PREBRISANI« in to kar v starih JLA uniformah ter z zadovoljstvom vihrali s staro jugoslovansko zastavo, hkrati pa novačili nabornike z edinim pogojem, »poznavanje slovenačkog jezika«. Na pustnem karnevalu mora skrbeti nekdo za red. To delo je upravljala skupina z zastavonošem. Delo so opravili v zadovoljstvo vseh brez napak, saj se v času povorke ni pripetila nobena nesreča. Kot zanimivost pa objavljamo tudi fotografijo vstopnice karnevala v Litiji iz leta 1973. Ciril GOLOUH Vabimo vas na REDNI LETNI KONCERT Ženskega pevskega zbora Kresnice. Prireditev bo v SOBOTO, 27. MARCA 2004 ob 19. uri v kresniški dvorani. Pevski nastop bo popestrila tolkalna skupina PERKAKŠNS iz Litije. Vabljeni v Kresnice! | nadaljevanje s 1. strani \ Pustni karneval v Litiji V povorki so sodelovale še druge skupine »Ekološka skupina osnovne šole Gradec«, šola s prilagojenim programom Litija, skupina, ki je predstavljala Levstikovo pot (Ne do Moravč pač pa do Čateža«), Ekološki tehnični pregledi, skupina »Sonce« in prikaz najsodobnejše gasilske opreme skupine iz sosednje občine Javorje. Pomembno je tudi, da se je letos, kot že nekaj let nazaj, povorke udeležil kubanski predsednik »Fidel KASTRO« s spremljevalcem. Ob zaklj u č ku pa je Valvasor opozoril občane Litije na zelo čuden odnos Občine in Komunale, ki sta podražila odvoz odpadkov skoraj za 100 % na Širjavo, poleg tega pa zmanjšala število iz dvakratnega na enkraten odvoz na teden. Z začudenjem ugotavlja VALVASOR in predvideva, da bodo ob naslednji podražitvi nehali pobirati komunalne odpadke. Po zaključnem govoru je predsednik ocenjevalne komisije podelil nagrajenim skupinam denarne nagrade, katerih sponzorji so bili Mestna skupnost Litija, Turistično društvo Litija in drugi. Ciril GOLOUH Finančno pomoč so prispevali naslednji donatorji in sponzorji: Zlatarna Lea, Urarstvo Big - Ben, TC Merkur, Tiskarna ACO, Maros d.o.o., Uroš Dobravec, Gradišek, Gost. pri Tončku, Povše Irena, Hauptman, Cvetličarna Vijolica, Cvetličarna Ciklama, Kimovec Simona, Žibert Anton, Kres Marko, Mrva, Borišek Natalija, Kreativ Kres Gvido, Vitalis Kodrman, Nena bar, Mona Liza, Tomobil Kralj Tomaž, Dobravec Lado, Planinšek Roman, Grošelj TRAN, Majcen Igor, Dobravec Jože, Zavrl Roman, Sevljak Jože, Sevljak Stane, Hauptman Janko, Rudi Grm, Kastelic Damjan, Hribar Rudi, Verbe Borut, Bolte Nataša, Boltin Majda, Vodnik Emerson, Savinšek Dinka, Pohar Fani, Otmar Medved, Marjan Poglajen, Zdravko Kastelic, Martina Kastelic, EKO-čistilni servis __________________________________________ Pust, tudi letos v Polšniku masten okrog ust... Društvo podeželskih žena in deklet (DPŽD) v Polšniku ne ntlrule. Program dela, za letošnje leto, ki je bil sprejet na nedavnem občnem zboru, se je že začel izpolnjevati. V soboto, 21.februarja, so članice letos ponovno priredile pustno rajanje. Potekalo je v lovski koči v Polšniku, kjer so lovci prepustili prijetno ogrevan prostor pustnim šemam, ki jih ni manjkalo. Mize so bile obložene s pustnimi dobrotami, ki so jih napekle neutrudne č lanice društva. To je pomenilo, da so se maškare lahko podkrepile s krofi, a hkrati pri veselem rajanju sproti topile vso maščobo. Molčeče šeme so vse do razglasitve poskušale skriti svojo identiteto, kar pa jim je bolj ali manj tudi kar dobro uspevalo. Po ocenjevanju skupin in posameznikov pri plesu, je sledila razglasitev od petega do prvega mesta, ter tolažilne nagrade s posebnimi zavitki za najmlajše. Z zmago je letošnje pustovanje zaključila skupina pujskov, dame v zelenem in mehikanca z ogromnim klobukom. Lepo presenečenje so bili narezki, ki so priromali na mize, ko se maškaram ni bilo več treba skrivati pod vročo plastiko. Ves večer in do jutranjih ur je za zabavo skrbel harmonikar Pavle. Tako, tudi letos smo lahko za dan ali dva postali nekdo drug ali pa morda končno mi sami, kdo ve. Zdaj pa spet resno na delo do naslednjega pusta. Laura HORVAT AVTOUCARSTVO in VLEČNA SLUŽBA NON STOP V ČASU POPRAVILA VAM NUDIMO NADOMESTNO VOZILO Graška cesta 33,1270 Litija Tel.: 0I/8983-685 Roman PLANINŠEK s.p. GSM: 04I-G8G-05I (Roman) itija |\ GSM: 04I-G0G-020 (Blaž) H Mercator Mercator Sava - Pohištvo Litija Valvazorjev trg 15, Litija Tel.: 01/ 89 62 908 tPofiinšfi®® ODPRTO: po-pe 8.00 -19-00 ure, sobota od 8.00 do 12.00 ure AKCIJA SVETILA IN PREPROGE od 18.3. do 17.4.2004 ► Dobavitelji svetil: •KAIJ • LUM EN • MASSIVE • SIJAJ ► Dobavitelji preprog: •EFCOM • IMPOS • KEMOPLAST • USNJARSTVO JEKOVEC • VELETEKSTIL C ! . A Plačilni pogoji: • 5% popust za gotovinsko plačilo ob nakupu nad 20.000 SIT • Brezobrestna prodaja na 12 obrokov z Mercator Pika kartico • Možnost nakupa na 1+5 obrokov na čeke brez obresti • Možnost nakupa na potrošniške kredite in kreditne kartice V__________________________J Mentorska mreža šol na OŠ Gradec Že peto leto na OŠ Cradec izvajamo program 9-letne osnovne šole in dodobra smo občutili tudi vse njene pomanjkljivosti in hkrati se zelo trudimo, da vse dobro, kar devetletka zagotovo prinaša, ponudimo svojim učencem. V tem šolskem letu, ko je vstopila v prenovljeni program vsa Slovenija, je namreč mogoče v različnih medijih prebrati, slišati ali videti predvsem negativna mnenja staršev in tistih učiteljev ali celo ravnateljev, ki morda niso bili na ta prehod dovolj pripravljeni ali ne razumejo, da je šola resna stvar, da se je celotno naše življenje močno spremenilo in zahteva od vseh nas večjo fleksibilnost. Vsaka sprememba prinaša novosti, dobre ali manj dobre, ki jih ni moč prisvojiti čez noč. Zato je potreben čas, zato je potreben napor, zato je potrebna volja vseh vpletenih, kar pa seveda ne pomeni, da je v novem programu tudi nam, ki stvari že dodobra poznamo, vse lepo in prav. Imamo vrsto utemeljenih pripomb, ki pa morajo dobiti širšo podporo strokovne javnosti in tudi staršev. In prav zato smo učitelji OŠ Gradec sprejeli ponujeno novo dodatno nalogo in prevzeli mentorsko mrežo šol za področje Zasavja za 1. in Z.triado in večino predmetov za S.triado, kamor je vključen tudi del ljubljanske regije. In kaj to pomeni? Trikrat letno prihajajo na našo šolo učitelji posameznih učnih področij, kar pomeni 16 različnih študijskih skupin, na nekaj urni študijski posvet, ki ga vodijo naši učitelji (pomagata še dva učitelja OŠ Gabrovka, ki imajo enake izkušnje kot mi) pod okriljem Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Del posveta je namenjen poglabljanju strokovnega pristopa k novostim, kjer se od učiteljev, ki vstopajo, resnici na ljubo zahteva kar nekaj dodatnega izobraževanja in hkrati novega dodatnega dela, zato je odziv različen. Drugi del temelji na izkušnjah, do katerih so učitelji naše šole, ob predhodnem 4-letnem dodatnem izobraževanju, prišli na osnovi lastnega dela, tako v razredu z učenci, kot dela v timu učiteljev, ki je v novem programu obvezen. Timsko delo pomeni, da se učitelji istih razredov ali istih predmetnih skupin zelo pogosto srečujejo, dogovarjajo, posvetujejo in dogovorijo, kako bodo določeno nalogo izpeljali oz. kako jim je uspela. Glas In mnenje posameznika danes velja le še v skupini. To je za kolektiv sicer naporno, vzame kar nekaj časa, daje pa dobre rezultate in omogoča enakovrednejši pristop do učencev. Tudi takšnega dela se je treba učiti, saj smo tudi učitelji le ljudje, ki imamo vsak svoje znanje, izkušnje, osebni pogled in mnenje, ne glede na to, če gre za isto stroko. In kaj sem želela povedati?. Predvsem to, da ničesar ne pride samo od sebe, ne pri učiteljih, ne pri učencih. Čeprav so učitelji v šoli zaposleni, za učence pa je šola obvezna, je treba vedeti, da se vsako delo opravi tako ali drugače. Mi vsi se trudimo, opraviti ga drugače, dobro in po novih programih, ki so vsem polemikam navkljub prijaznejši, kar pa ne pomeni manj dela, manjše obremenitve in podobno. Svet okrog nas je neizprosen in vsak dan terja od vsakega posameznika ne samo več, pač pa tudi kakovostnejše znanje. Učiti se po novem je prijazno, ni pa enostavno in zahteva sprotno učenje in zahteva čas, zahteva dobre učitelje. Torej, v devetletki smo učitelji delavni in zagnani. Naše izkušnje so tiste, ki jih ostali okrog nas potrebujejo in na to smo ponosni. Otroški parlament »ZDRAVA SPOLNOST IN HUMANI MEDOSEONI ODNOSI« V petek, G. februarja 2004, je v veliki sejni sobi Občine Litija potekal 14. regijski otroški parlament, kjer so mladi parlamentarci zrelo in brez zadržkov razmišljali o ljubezni, spolnosti, vrednotah, odnosih med vrstniki, o odnosih v družini... Mladi parlamentarci iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Šmartna in Lilije, so opozorili, da je med sovrstniki prisotno otipavanje -spolno nasilje, verbalno nasilje in fizično nasilje. »Odrasli ne znajo odkrito in brez zadržkov govoriti o spolnosti. Za njih spolnost in spolno nasilje ostajajo tabu tema«, so ugotovitve 10-14 letnikov na otroškem parlamentu. Kako pa o tem razmišljajo oni - osnovnošolci? ZDRAVA SPOLNOST 1. bistvo spolne vzgoje je tudi vzgoja za humane odnose med spoloma, 2. z odraslimi, predvsem s starši, bi radi več govorili o zdravi spolnosti, 3. ljubezni se je treba (na)učiti s pomočjo starejših in okolja, 4. o ljubezni učimo svojo okolico, 5. zdrava spolnost pomeni: - da smo pripravljeni sprejeti posledice, - ko se fant in dekle oba strinjata glede spolnih odnosov, sta zaščitena in ustrezno ozaveščena, - smo duhovno dovolj zreli za spolne odnose. HUMANI MEDOSEBNI ODNOSI 1. za humane medosebne odnose smo odgovorni sami, s pomočjo starejših pri reševanju konfliktov, 2. vsi smo dolžni razvijati zdrave medosebne odnose in zdravo komunikacijo, 3. mediji (TV, računalnik) nas odtujujejo; z več različnimi prireditvami bi lahko rešili veliko problemov, 4. vzemimo si čas za pogovor, 5. postavimo si pravila obnašanja, 6. ne tekmujmo preveč z drugimi, raje pomagajmo slabšim, 7. spoštujmo soljudi, živali in okolje - začnimo s pozdravljanjem, 8. hočemo biti enakovredni sogovorniki starejšim, 9. vzgajajmo za medije, 10. spoštujmo sebe in druge, 11. naredimo okolje strpno in zaupanja vredno. Mladi parlamentarci so opozorili na naslednji dve stvari: 1. Zavedajmo se pravic in dolžnosti, tako bomo lahko učiteljem vrnili avtoriteto. 2. Odkrito se pogovarjajmo o spolnem, verbalnem in fizičnem nasilju. Trije najboljši predstavniki regijskega otroškega parlamenta so se udeležili nacionalnega otroškega parlamenta, ki je bil 1. marca 2004 v Državnem zboru RS. To so bili mladi parlamentarci jz naslednjih osnovnih šol: OŠ Šmartno pri Litiji, OŠ Ivan Skvarča Zagorje in OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik. Mlada parlamentarka iz OŠ Trbovlje pa je bila imenovana v otroško vlado, ki bo pričela z delom v mesecu marcu. Tina NAGLIČ V okviru grozda izobraževalno-informacijskih podjetij CIK - CEC bo aprila zaključen prvi krog izobraževanja za nov poklic: v Sloveniji bomo dobili prve uradne »oblikovalce spletnih strani« Razvoj kreativnih programov informacijskih komunikacijskih tehnologij v LUR Ljubljana, 12. marec 2004 - Na današnji novinarski konferenci sta izobraževalno podjetje Much, d.o.o. s partnerji: FRI, ŠKL, Minet, Inštitut in akademija za multimedije, podjetje Logon in TSE Trade ter Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) predstavila aktivnosti v okviru projekta »Razvoj kreativnih programov na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij«, ki sta ga septembra 2003 prijavila na javni razpis Službe Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj za sofinanciranje pilotnih inovativnih projektov. Od skupaj dvanajstih na razpis prijavljenih projektov je bilo sedmim odobreno sofinanciranje, med njimi tudi omenjenemu projektu podjetja Much in RRA LUR. Kot poudarja Dunja Simšič, svetovalka direktorja In vodja izobraževanja v podjetju > Much, je med temeljnimi cilji projekta, katerega izvajanje se je začelo v začetku letošnjega leta, ustanovitev in učinkovito delovanje grozda podjetij s področja izobraževanja, multimedijskih tehnologij, računalništva in informatike. Grozd so poimenovali CIK - CEC (Center za izobraževanje in kreativnost, Center for Educa-tion and Creativity) »Tak grozd bo v povezavi z raziskovalnimi in akademskimi ustanovami ter lokalnimi skupnostmi prispeval k združevanju in spodbujanju znanja ter bo nedvomno pozitivno vplival na razvoj človeških virov v Ljubljanski urbani regiji, kasneje pa tudi širom po Sloveniji,« je prepričana Dunja Simšič. V okviru projekta so si zadali tudi izobraževanje za nov poklic (pridobitev uradnega naziva »oblikovalka/oblikovalec spletnih strani«). Do konca letošnjega leta nameravajo izobraziti 50 mladih in strukturno brezposelnih oseb, do konca leta 2005 pa še 140 posameznikov. Kot poudarja Simsičeva, bo mogoče s pridobljenim novim poklicem že v letošnjem letu na novo zaposliti najmanj 12 oseb, v letu 2005 pa najmanj 40 oseb. Prva skupina desetih udeležencev bo 210-urno izobraževanje na področju oblikovanja spletnih strani, ki traja štiri mesece, končala predvidoma že v začetku aprila letos. Spodbujanje inovativnosti in razvoj človeških virov ter vzpostavljanje pogojev za ustvarjanje novih poklicev pa so tudi cilji, ki si jih je v Regionalnem razvojem programu Ljubljanske urbane regije (RRP LUR) zadala Regionalna razvojna agencija LUR (RRA LUR). »Projekt, ki smo ga pripravili in prijavili v sodelovanju s podjetjem Much, pomeni uresničevanje enega od treh strateških ciljev Ljubljanske urbane regije, to so ustvarjalni ljudje in uspešna podjetja. Eden ključnih pogojev za vzpostavitev primernega konkurenčnega okolja za rast in razvoj regije pa je seveda zagotavljanje znanja,« je povedala Lilijana Resinovič, direktorica RRA LUR. Med dolgoročnimi cilji projekta razvoja kreativnih programov na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki bodo izvedeni v naslednjih fazah, pa so tudi ustanovitev centrov izobraževanja in kreativnosti (CIK) v občinah LUR in nato tudi drugod po Sloveniji, razvijanje novih programov za potrebe gospodarstva na lokalni in regionalni ravni ter promocija novih poklicev, predvsem tehničnih in povezanih s sodobnimi informacijsko - komunikacijskimi tehnologijami. Much, izobraževanje, d.o.o. (www.much.sn. je podjetje za izobraževanje, ustanovljeno leta 1990. Podjetje razvija, ponuja, organizira in izvaja Izobraževanje za različne ciljne skupine otrok, mladine in odraslih. Pripravlja in izvaja izobraževalne programe, predvsem s področja računalništva in informacijsko - komunikacijskih tehnologij, poslovnih in strokovnih izobraževanj, tujih jezikov itd. Aktivno se vključuje v domače in mednarodne projekte. Much, d.o.o., je Microsoft Certified Partner in avtoriziran kot testni center za spričevala EDCL (European Computer Driving License). Ima pet redno zaposlenih z visokošolsko izobrazbo, sodeluje pa z več kot 250-imi zunanjimi sodelavci iz vse Slovenije. Pri projektu »Razvoj kreativnih programov na področju informacijsko -komunikacijskih tehnologij« sodeluje z naslednjimi partnerji: Fakulteta za računalništvo in informatiko, Ljubljana, Inštitut in akademija za multimedije (IAM), Ljubljana, Logon, Trzin, Zavod SKL, Ljubljana, TSE Trade, Ljubljana in Minet, Ljubljana. Kontaktna oseba za dodatne informaciie:Dunia Simšič. dunia.simsicOmur.h si JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/898-74-72, fax: 01/898-71-81 ODPRTO: SOBOTA OD T° DO 1800 OD 700 DO 1200 Trgovina z gradbenim materialom toplovodno, vodovodno in elektroizolacijo z barvami in železnino Prodajna akcija TD tOpClOIT) od 19.03.04 do 10.04.04 Preko 100 artiklov po izredno ugodnih cenah! AKCIJSKE CENE TRGOVINE BeTONsI4 MONTAŽA BREZPLAČNO i 4 kosi ALU PLATIŠČ + 4 kosi PNEVMATIK 15" (195/50 R15) že od 112.272 SIT Tehnologija, varnost, estetika. Kvalitetne pnevmatike nemškega proizvajalca! 14" (185/60 R14) že od 97.876 SIT 16" (205/55 R16) že od 157.832 SIT 17" (235/45 R17) že od 218.760 SIT VZFULDA SEMPERIT ® MATADOR 'iSTn.-MIhA HANtCCK rm IuniroVali DIMENZIJA PNEVMATIK 9EBICA nokian GOODfrCAR 155/70 R13 5.750 6.749 6.700 8.450 9.550 165/70 R13 6.250 7.714 7. 700 9.850 11.300 165/65 R13 6.980 8.410 8.400 10.250 12.400 175/70 R13 6.600 7.792 7.800 10.350 11.550 175/65 R14 7.600 9.599 9.600 11.800 13.950 185/60 R14 8.650 1.0791 9.600 13.750 14.250 185/65 R14 8.350 10.162 10.400 13.100 13.700 195/65 R15 7.900 13.023 13.400 16.450 18.000 205/60 R15 / 14.704 15.300 19.800 21.300 205/65 R16 / 21.130 22.000 23.400 27.740 Vse cene so v SIT in vsebujejo DDV ter veljajo pri gotovinskem plačilu. Na zalogi imamo tudi ostale dimenzije različnih znamk po akcijskih cenah. Za napake v tisku se opravičujemo! PESTRA IZBIRA ALU PLATIŠČ! 14" P16 že od 16.269 SIT 15" P16 že od 17.028 SIT 16" P4 že od 21.958 SIT 17" P14 že od 24.990 SIT MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT do 12 OBROKOV! Uspeh litijskega taekvvondoja na Hrvaškem Taekvrondo klub Litija se je 14. februarja 2004 udeležil mednarodnega taekvvondo prvenstva v borbah, ki je potekalo v Vrbovcu v sosednji Hrvaški. Na tekmovanju je sodelovalo 34 klubov iz 5 držav in skupno 347 tekmovalcev. Iz litijskega kluba se je tekmovanja udeležilo 8 tekmovalcev, tekmovanja so se udeležili v spremstvu trenerja Francija Širclja. Tudi to prvenstvo je bilo uspešno za litijski klub, saj so naši tekmovalci tudi tokrat dosegi dobre rezultate. Zal tokrat zaradi bolezni ni nastopila naša najboljša mladinka Spela Šinkovec, ki pa se bo zagotovo udeležila naslednjega tekmovanja z litijsko ekipo, ki bo 13. marca 2004 v Avstrijskem Gradcu. V Vrbovcu se je tokrat izkazala Manca Vidmar, saj je gladko premagala nasprotnice. Rezultati naših članov so naslednji: 1. mesto Manca Vidmar juniorka -59 kg 2. mesto Karolina Aškerc kadetinja -36 kg 3. mesto Kristjan Učakar Trentelj kadeti -43 kg 3. mesto Manca Kolar kadetinja -33 kg 3. mesto Gašper Repina kadet -51 kg ■h Pohvale tudi ostalim trem tekmovalcem, ki jim kljub dobri borbi ni I uspelo priti med prve tri Maši Koprivnikar, Nerminu Rekanoviču ter Lari I Amršek. Vsem skupaj še enkrat čestitamo! Franci ŠIRCELJ NK Litija pred nadaljevanjem nogometne sezone 2003/04 V mesecu februarju so s pripravami na drugi del tekmovalne sezone pričeli tudi nogometaši NK Litija. Cilji pred nadaljevanjem ostajajo visoki; tako člani kot tudi mladinska in kadetska ekipa merijo na sam vrh lestvic v svojih kategorijah, ki bi lahko pomenile uvrstitev v višji rang tekmovanja. Čeprav bi se tovrstna uvrstitev lahko letos izmuznila iz rok, pa ie-to ostaja primarni cilj za bližnjo prihodnost. Prihajajoče obvezno licenciranje klubov po vsej Sloveniji postavlja pred upravo kar veliko nalog, katere bo potrebno narediti, saj v nasprotnem primeru Nogometna zveza Slovenije ne bo izdala licence za nastopanje v okviru svojega tekmovanja. V klubu verjamemo, da bomo v sodelovanju z Občino Litija kos tudi tem nalogam, s katerimi bi zagotovili boljšo in lepšo prihodnost vsem, katerih ohranjanje zdravja je povezano tudi z igranjem nogometa. Da smo v tem pogledu v klubu tudi že nekaj storili, je vidno ob obisku igrišča. Prepotrebni aluminijasti goli za najmlajše so dobro vidni vsem, kot tudi bazen za namakanje igrišča. Tega bomo skušali nogometni zanesenjaki v prihajajočem letu ograditi ter na igrišču namestiti razpršilce, kateri bi omogočili nogometašem tako rekoč idealne pogoje za vadbo in igranje tekem. Posebno skrb skušamo v klubu posvečati svoji mladinski šoli. Se pred nekaj leti utopično razmišljanje o 7 selekcijah je sedaj postala realnost. Obstoječim selekcijam članov, mladincev, kadetov, starejših in mlajših pionirjev ter dečkom U-10 se v novi sezoni pridružujejo tudi dečki U-8, kateri pa bodo z uradnim tekmovanjem pričeli v sezoni 2004/05. Da bi nogometna šola lahko nudila dovolj strokovnega znanja, klubska uprava namenja del sredstev tudi za izobraževanje trenerjev. Poleg tega smo v klubu k sodelovanju pritegnili tudi trenersko legendo litijskega nogometa, prof. Rajka Kneževiča, kateri naj bi svoje bogato nogometno znanje predajal vsem svojim naslednikom. Z namenom popularizacije nogometa in športnega sodelovanja je vodstvo kluba vzpostavilo stike tudi s prvoligaškim klubom NK ERA ŠMARTNO, ki je gostovalo na prijateljski tekmi v Litiji in seveda zasluženo slavilo z rezultatom 11:2. V moštvu gostov smo lahko zasledili tudi takšna imena, kot sta Dalibor Filipovič, katerega predstave smo v dresu NK MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO lahko spremljali tudi v razvpiti Ligi prvakov, ali pa prihajajočega zvezdnika Miša Brečka, kateri naj bi svojo nogometno pot nadaljeval v sloviti Bundesligi pri moštvu Hamburg. Vsekakor lepa izkušnja za mlade litijske nogometaše, da preverijo svoje nogometno znanje s tistimi, kateri od tega tudi živijo. Da so bili z gostovanjem v Litiji zadovoljni tudi v upravi NK ERA ŠMARTNO priča tudi dejstvo, da smo Litijani že dobili povabilo za gostovanje v Šmartnem v mesecu aprilu. V prihodnjih dneh litijski nogometaši odhajajo tudi na mini priprave v hrvaški Novigrad, kjer vladajo v nasprotju z razmerami pri nas prav idealni, pomladanski pogoji za vadbo. Del sredstev bodo fantje zbrali sami, kar vsekakor govori o pozitivnem vzdušju v moštvu. Upamo le, da bo ta klima vidna tudi na igrišču ob začetku spomladanskega dela tekmovalne sezone 2003/04. Želimo si, da bi v čim __ višjem številu prišli spodbujat naše nogometaše tudi gledalci, tako 1 uprava kluba kot nogometaši pa vam obljubljamo, da se bomo potrudili I I po svojih najboljših močeh. IAI UO NK LITIJA Maci v slovo Petinsedemdeset dni je minilo, ko je kruta usoda iz naših vrst strgala vratarja Jožeta Pavška. Ko se človek sprijazni, da je pač tako moralo biti, je usoda ponovno stegnila svoje lovke. Tokrat je k sebi vzela našega soigralca in prijatelja Elvirja Macanoviča. Pred dnevi (3. 2.) je napolnil 21 let. Ves vesel je zrl naprej, kjer je bilo obzorje za katerim se je skrivala njegova skrita želja, za katero je vedelo le malo njegovih prijateljev, soigralcev: zaigrati za izbrano slovensko vrsto. Ta cilj je želel uresničiti pri 25-ih letih. Zal jih je učakal le 21. Kljub mladosti je bil s svojo ekipo najboljši v državi. Začel je kot večina malonogometašev, na travi in se v sezoni 97/98 priključil naši mladi vrsti. V treh sezonah so skupaj z Dejanom Simičem in Darkom Tokičem, zdajšnjima reprezentantoma Slovenije, kot gonilna sila mlade vrste postali trikratni državni prvaki. Nadaljevanje poti je seveda sledilo v članski vrsti, kjer pa neučakan kot je bil, ni bil zadovoljen s ponujeno minutažo in je odšel v KMN Sevnica. Vendar pa je kmalu spoznal, da je njegovo srce zapisano litijskemu malemu nogometu. Vrnitve ni obžaloval nikoli. Iz tekme v tekmo je dobival več priložnosti in skupaj s soigralci v zadnjih treh sezonah osvojil prav toliko naslovov najboljše ekipe v državi in debitiral tudi na evropski sceni. V petkovem prvenstvenem srečanju, bili pa smo trinajstega, proti ekipi Dobovca je odigral 65. uradno srečanje. Za svoj klub je na uradnih srečanjih dosegel sedem zadetkov. Da je v letošnji sezoni dobival vse več priložnosti pove podatek, da je samo v jesenskem delu dosegel štiri zadetke. Zadnji, ki se je »srečal« z njim iz oči v oči je bil sodnik petkovega srečanja, ki mu je nekaj minut pred koncem srečanja pokazal rumeni karton zaradi preostre igre, sploh drugega v malo nogometni karieri. Mali nogomet je imel rad in igral ga je tudi takrat, ko ni imel klubskih obveznosti, nazadnje s svojo klapo v soboto zvečer v litijski športni dvorani, kjer je doživel svetle trenutke svoje kratke in uspešne športne poti. Onemeli in z bolečino v srcu smo se v sredo 15.2.2004 poslovili še od enega soigralca pred katerim je bila lepa malonogometna prihodnost. Maca, ne bomo ti rekli adijo temveč nasvidenje, kajti tam nekje se bomo nekoč srečali I Km n Svea Lesna Litija ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV OBMOČNO ZDRUŽENJE LITIJA Litijski častniki in podčastniki osvojili Medvedje Brdo Vsakoletni tradicionalni pohod na Medvedje Brdo, ki ga je organiziralo Območno združenje slovenskih častnikov Logatec ob pomoči Zveze slovenskih častnikov je bil tokrat odpovedan. Litijski častniki in podčastniki so se s svojimi družinskimi člani že veselili, da bodo ponovno, tokrat že četrtič osvojili to prelepo planoto nad Hotedršico. Kljub odpovedi pohoda niso vrgli puške v koruzo in so ob vztrajnosti predsednika g. Ladislava Muzge in sekretarja g. Antona Plankarja pripravili in izpeljali pohod sami. Še v soboto je kazalo, da bo nedelja 29. februar 2004 turobna in snežena. Na poti proti Hotedršici je snežilo kot za stavo. V avtobusu je bilo slišati posamezne vzdihljaje, kaj in kako bo na poti proti cilju. Toda hrabri imajo srečo in rodil se je čudovit zimski dan. Narava je bila odeta v zimski plašč in pogled na to zimsko idilo je dajal novih moči. Pohodniki in pohodnice so brez strahu vzeli pot pod noge. Toda najhujše jih je še čakalo. Po spluženi poti je šlo kot po maslu, potem nenadoma sneg, visok tudi do enega metra. Vendar tudi ta problem za litijske častnike ni predstavljal večje ovire. Pogumno so se ob menjavanju v prvi bojni vrsti vzpenjali proti vrhu in ga po treh urah tudi osvojili. Zadovoljni in srečni, da so premagali oviro so se zasluženo napotili v gostilno Škerjanc na kosilo. Gostje in gospodar gostilne so bili nemalo začudeni ob prihodu skupine, ki ni prišla z avtomobili. Kar nekaj časa je bilo potrebno, da so verjeli, da je skupina prišla peš. Po obilnem kosilu je čakala še vrnitev v dolino, ki je prav tako minila brez težav ob obujanju spominov na predhodni vzpon in dogodivščine iz vojaškega življenja. V dolini je že čakal avtobus, ki je pogumne pohodnike odpeljal nazaj v Litijo. V avtobusu je padla še zadnja soglasna odločitev: litijski častniki prihodnje leto ponovno osvojijo Medvedje Brdo. Anton PLANKAR NOGOMETNI KLUB COCKTA KRESNICE Kresniški nogometaši dobro pripravljeni za novo sezono Konec marca se prične spomladanski del sezone 2003-2004 za nogometaše v Medobčinski nogometni zvezi Ljubljana, kjer tekmujejo tudi ekipe NK COCKTA KRESNICE. Člani in mladinci so pričeli s pripravami že v začetku meseca februarja in odigrali več prijateljskih tekem. Prva tekma je bila 15.2. z NK Kamnik in izgubili so jo z rezultatom 2:3. Naslednja tekma je bila z NK Ihan na igrišču iz umetne trave v Domžalah in zmagali so z rezultatom 1:0.Tik pred novo zapadlim snegom pa je bila odigrana tekma na igrišču v Jevnici z NK Dobrava, ki se je končala z rezultatom 4:4. Snežne padavine pa so preprečile nadaljnje tekme, ki so bile dogovorjene. Nadaljevanje priprav za spomladanski del tekmovanja pa je kombinirana ekipa članov in mladincev opravila v prijetnem zimskem okolju Planice. Poudarek je bil na kondicijski pripravi igralcev. Štiridnevno druženje je povsem uspelo in vsi zadovoljni so pričeli z rednimi treningi v domačem okolju. Članska ekipa se je okrepila s prihodom Grega Židana, bivšim odličnim nogometašom in reprezentantom, ki bo mlajšim igralcem za vzgled in podporo. V klub sta se vrnila domača igralca Vehovec Mitja in Sašo, ki bosta pomagala ostalim igralcem za čim višjo uvrstitev na lestvici.V klubu je registriranih 112 igralcev od najmlajših do članov. Poleg članov tekmujejo še: cicibani, starejši dečki, mladinci; v jesenskem delu tekmovanja se bodo vključili še kadeti. Za strokovno delo pa skrbijo trenerji: Pepelnak Stane, Bajrektarevič Senad, Nejedli Joško in Kos Iztok. Upravo kluba vodi prekaljeni maček Kos Franc s sodelavci. Klub ima visoke cilje tako pri tekmovanju kot pri razvoju kluba s posebnim poudarkom na razvoju infrastrukture. V letu 2004 načrtuje asfaltiranje večnamenskega otroškega igrišča (27m x 35m), ki bo namenjeno za igranje košarke, rokometa, nogometa, v zimskem času pa bo urejeno drsališče. Pripravlja se projekt za sanacijo glavnega igrišča (niveliranje, drenažni sistem) na katerem bo možno igrati bolj zahtevne tekme. Za prihodnost pa se planira izgradnja pomožnega igrišča (90m x 50m )in izgradnja tribune. Velikega pomena za klub in Kresnice je večnamenska dvorana, v kateri se odvijajo razne dejavnosti predvsem v zimskem času, treningi in rekreacija krajanov. V letu 2002 je bila dvorana obnovljena (zamenjan parket In stenske obloge). Sredstva za obnovo je prispevala občina, lastna sredstva in prostovoljno delo.Vrednost del je bila 5 mio SIT. V letu 2003 je aktiviran improviziran sistem namakanja igrišča, brez katerega si danes ne moremo zamisliti vzdrževanja igrišča. Investicija je vredna 2.5 milj SIT in tudi tu je pomagala občina. Sistematična izgradnja infrastrukture pripomore k kvalitetnejšemu delu v klubu, privlači več mladih in zagotavlja hitrejši razvoj. Klubu pomagajo simpatizerji kluba, sponzorji, donatorji in lokalna skupnost (občina), katerim smo hvaležni za njihov prispevek, da klub lahko opravlja svoje I poslanstvo. Posebno pa smo hvaležni našemu sponzorju Kolinski, ki nas spremlja s svojo blagovno znamko »COCKTO« že vrsto let. ■■M Jože KOVIČ TRGOVINA 'SA rmils živali SooNAHA Odprto pon - pet: 9.00-12.00 15.00-19.00 sob: 9.00- 12.00 Mateja Šimenc s.p. 1270 LITIJA, VALVAZt Tel.: 01/8981-005] DRJEV TRG 19 PLANINSKI KOTIČEK 8. spominski planinski pohod Franca Štrusa Pohoda se je 28.2.2004 udeležilo 97 pohodnikov. Še dan pred odhodom so neprestano zvonili telefoni, planinci iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz Hrvaške, so spraševali ali bomo pohod odpovedali zaradi obilnega sneženja. Seveda ga nismo: Pohod se od običajnega izleta razlikuje ravno v tem, da se ga opravi ne glede na vreme. Nad udeležbo smo bili prijetno presenečeni, saj smo računali, da bo sneg odvrnil več pohodnikov. Tako pa smo se na startu lahko razveselili starih znancev s prejšnjih pohodov. Seveda je tudi tokrat bilo največ domačih, .litijskih planincev. Mnogi med njim so 24.2.1996 po isti poti hodili s Francem Štrusom, ne da bi takrat vedeli, da so zadnjič skupaj na planinski poti. Z nami je bila tudi njegova Leni, pa sin .Iztok z Vesno in vnukom Mihom, pa Demi Vrhovec z Natašo in Tjašo ter Beno Štrus z Meto. Prišli so štirje planinci iz Zagreba z Zdenkom Jurinčičem na čelu, pa za dva avtomobila planincev iz Kočevja z Vido Ofakom, Silvom Škufco in Viktorjem Debelakom, ki sta litijske planince vodila po kočevski planinski poti. Iz Celja je prišla Vera Radi, iz Krškega Janko Medvešek, iz Logatca Rado Pohleven, iz Grosuplja Janez Štrumelj in še bi lahko naštevali, planince iz vse Slovenije, ki so ravno preko tega pohoda postali pravi prijatelji našega društva. Osnovna ideja pohoda, da hodimo skupaj in s tem krepimo planinsko tovarištvo, je tokrat prišla še bolj do izraza, saj je bilo potrebno že takoj na začetku pohoda gaziti v celec. Simbol pohoda so zvončki, upodobljeni so na dnevniku pohoda in značkah. Prepričani smo bili, da jih letos prvič med pohodom ne bomo videli. In vendar je bilo pod podrto bukvijo pod Oklim ravno toliko kopnega, da sta ven pokukala dva zvončka in tako povedala, da pomlad vendarle prihaja. Lojze Hauptman je v Zagorici pritisnil zadnji žig v svoj stoti dnevnik Badjurove krožne poti. Tudi na Oklem je bilo slovesno, saj letos mineva 60 let od spopada, v katerem je padlo 72 borcev kamniško-zasavskega odreda. Ob zaključku pohoda v Ihanu so pevci planinske sekcije DU zapeli vodji pohoda Viktorju Čebeli, ki je ravno dan poprej slavil rojstni dan. Borut Vukovič je sodelujočim v akciji Prijatelji Janč - janški prijatelji podelil priznanja za leto 2003. Borut VUKOVIČ □ Zimski tečaj Okrešelj 2004 V petek 13. februarja se je na tečaju zimske tehnike zbrala večina udeležencev alpinistične šole Litija. Letos so se nam pridružili tudi tečajniki in alpinista iz AO Trbovlje. V šoli je vsako leto število udeležencev višje, letos se nas je zbralo že 50. Iz AO Litija se je izobraževalo 10 tečajnikov: Aljaž Zupan, Miha Mohar, Matic Podmernik, Urška Železnik, David Pavlovič, Mirko Lukač, Branka Vodenik, Rok Murgelj, Barbara Malovrh, Matej Ceglar. Gostili smo 3 tečajnike iz AO Trbovlje ter 8 zunanjih tečajnikov, ki so se prijavili na razpis. Pri programu je sodelovalo 9 alpinističnih inštruktorjev in alpinistov. Na tečaj smo povabili znanega alpinista in pisca planinske in alpinistične literature, g. Bineta Mlača, ki nam je dva večera predaval o zgodovini alpinizma in prehrani v gorah. Ob diapozitivih smo preživeli dva zanimiva večera, v soboto je s svojimi bogatimi izkušnjami pomagal pri praktičnem prikazu ledeniške tehnike in reševanja iz ledeniških razpok. Po predavanju so nas dekleta pogostila s sladkimi dobrotami. V soboto 14.2. smo začeli s praktičnimi vajami po programu alpinistične šole na snežnem poligonu pod Mrzlo goro. Tečajniki so bili razdeljeni v 7 skupin s tremi udeleženci. Vsako skupino je alpinistični pripravnik vodil po poligonu na določeno mesto, na katerem je inštruktor prikazal določeno temo, ki so jo morali tečajniki tudi izvesti. Vaje so se končale ob 16. uri in po vrnitvi v kočo je sledila večerja in predavanje Zgodovine alpinizma. Po predavanju je Karmen pokazala diapozitive iz Egipta. Ob 23. uri smo se vrnili na poligon in začeli z izdelavo zimskih bivakov, ki so bili po oceni Marjana kvalitetno izdelani. Del tečajnikov je prespal do jutra v bivakih. V nedeljo 15.2. smo se razdelili v skupine za turno smučanje, turo na Savinjsko sedlo, plezanje po zaledenelih slapovih v Logarski dolini in plezanje Čadove smeri na Tursko goro. Tečaj smo končali v nedeljo 15.2. ob 14.30 uri. Zahvaljujem se Marjanu, Frenku, Edgarju, Janezu, Perotu, Karmen, Binetu, Korlu, Duletu in pripravnikom, ki so mi pomagali pri izvedbi tečaja. Vito BUKOVŠEK, vodja alpinistične šole Obstanek v l.tt ligi zagotovljen ---- Članska ekipa Košarkarskega kluba je v zadnjih dveh krogih OH' dosegla dve zelo pomembni zmagi in se že zelo približala glavnemu cilju v tej sezoni, obstanek v 1 ,B SKL. Premagala je ŽKK Maribor in KK Ajdovščino, to je moštvi, ki sta na lestvici tik za Litijani. Poudariti velja, da jedro članske ekipe KK Litija predstavljajo domači igralci, vzgojeni v litijskem klubu pod vodstvom trenerja Džema Ibišija. REŽULTATI zadnjih štirih krogov: LITIJA : ŽKK MARIBOR 74 : 62; MARIBOR BRANIK : LITIJA 114 : 77; LITIJA : AJDOVŠČINA 94 : 88; LOKA KAVA : LITIJA 100 : 71 LESTVICA PO 20. KROGU : 1.Parklji Bežigrad in 2. Loka kava TCG po 37 točk, 3. Maribor Branik 36 točk, 4. Nova Gorica in 5. Fragmat po 32 točk, 6. Radenska Creativ, 7. Banex in 8. Hrastnik po 31 točk, 9. Rudar 29 točk, 10. Litija 27 točk, 11. ŽKK Maribor 24 točk, 12. Ajdovščina 23 točk, 13. Union Olimpija mladi 21 točk in 14. Radovljica 20 točk. Napoved tekem doma: LITIJA : RADOVLJICA, sreda 17. marec 2004 ob 20. uri, LITIJA: FRAFMAT, sobota 17. april 2004 ob 20.15 uri. Marko GODEC □ SAVUS OSMI MAREC, MEDNARODNI DAN ŽENSK T eta 1977je generalna sk upščina OZN z resolucijo Ju določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Zamisel o mednarodnem dnevu žensk je nastala na začetku 20. stoletja v socialističnih smereh kot poziv k enakopravnosti žensk. Ženske namreč še niso imele volilne pravice, pačpa so jo v večini držav že imeli moški, ki so svoj dan praznovali 1. maja. Danposvečen ženskam seje sicer od začetka 20. stoletja praznoval skoraj vsako leto, vendar do leta 1977 ob različnih datumih. 8. marec je bil povod za zborovanja, na katerih ženske zahtevajo pravice in sodelovanje v političnih in gospodarskih procesih. Zadnja država v Evropi, kjer so volilno pravico dobile tudi ženske, je bila Švica 1971 leta. V večini držav ženske imajo volilno pravico, vendar mednarodni dan žensk za mnoge še danes odraža napredek boja za pravice žensk in zahteva spremembe za ženske vsega sveta. V 19.stoletju so imele ženske volilno pravico le na Švedskem, na začetku 20. stoletja pa na Novi Zelandiji, Finskem, Danskem, Islandiji in deloma v ZDA. V Nemčiji in A vstro-Ogrski, katere del so bile tudi slovenske dežele, se ženske niso smele nitipolitično udeleževati. Pobude za mednarodni dan žensk naj bi prihajale od ameriških socialistov, kasnejepa so joprevzele nemške socialdemokratke. Te so leta 1910 z izjavo dobčile mednarodni dan boja socialistk za politične in socialnepravice. Pobudo za praznovanje 8. marcaje dah KLARA ZETKIN, komunistka, ki se je odleta 1889 borila za pravice žensk. Na začetku je bilo moške »Dneva žensk« strah, ker je konkuriral demonstracijam ob 1.trnju. Dneve žensk so po svetu praznovali praviloma v marcu, medtem seje datum spreminjal vse do 1977, ko je OZN določi h 8. marec za »Dan žena«. T)ri nas se je »DAN ŽENA« praznoval vsako leto vse Ji od osvoboditve 1945 do osamosvojitve teta 1991 v zelo veselem inprazničnem vzdušju. To ni bil samo dan žena, pačpa tudi moških, ki so z ženami delili radost in veselje. Toda časi se spreminjajo, po prihodu demokracije (slovenske spomladi) v našo (ne) samostojno Slovenijo, pa so se razmere v toliki meri poslabšale, da danes ni razloga za burnoprazno vanje »Dnevažena«. Naša družba bizopetpotrebovala smele vodje delavskega gibanja, ki bi združeval delavske množice v borbi za osnovne pravice proletariata. Tako pa smo priča, da zaenkrat teh ni, delujejo številni sindikalni voditelji, kipa vlečejo voz vsak po svoji poti, zato so delavci in delavke prepuščeni sami sebi. Ženske kot nosilke novih generacij so zapostavljene posebno kot matere na delovnih mestih: odpuščanje z delovnih mest po porodu, nezaposlovanje iz istih razlogov, premeščanje na nižje plačano delovno mesto, prve so na udaru pri odpuščanju zaradi odvečne delovne sile, največ likvidacij podjetij je prav v gospodarstvu, kjer je največ alipretežno zaposlenih žensk, v katerihje bil zaslužek za boropreživetje, sedaj pa še tega ni inje borba za eksistenčno preživetje kot vsakodnevnipojav v mnogih družinah. A Ta drugi strani pa bogatijo cele skupine (ne-1V zaslužnih ljudi) z milijonskimi mesečnimi plačami (delavec milijon v letu, eminentni posamezniki celo J.400.000 na mesec), k temupa pripomore še država, ki delavski proletariat ožema z novimi davki, taksami in drugimi dajatvami ter prispevki, le ta sredstva pa troši za bohotno državno administracijo Zato se danes ni čuditi, daje 8. marec»Dan žena« minil tako neopazno, kajti to ljudstvo je razočarano, ponižano zaradi kratenja človekovih pravic, pravice do dela, pravice do dostojnega življenja. Vsi smo enaki pred Bogom in zakonom, vendar se s to deklarirano enakostjo ne da živeti. O tako popotnico stopamo v Evropsko skupnost, tj katere temelji naj bi bili večje blagostanje, vse pa kaže na druge smernice »čimveč za oborožitev«, bohotno administracijo, čimmanj za blagor delavskega proletariata (socialo, zdravstvo, pokojnine). CIRIL GOLOUH Zdravje Ambulanta za anlikoagulacijsko zdravljenje V okviru Zdravstvenega doma Litija dobri dve leti deluje Ambulanta za antikoagulacijsko zdravljenje, namenjena pacientom, ki prejemajo zdravila proti strjevanju krvi. Vodita jo zdravnici Petra Jeretina (torek popoldan) in Tadeja Hauptman (petek dopoldan). Pacienti so v to ambulanto napoteni iz Trombotičnega dispanzerja na Polikliniki v Ljubljani ter iz specialistične internistične ambulante dr. Koprive v ZD Litija. V okviru Zdravstvenega doma Litija dobri dve leti deluje Ambulanta za antikoagulacijsko zdravljenje, namenjena pacientom, ki prejemajo zdravila proti strjevanju krvi. Vodita jo zdravnici Petra Jeretina (torek popoldan) in Tadeja Hauptman (petek dopoldan). Pacienti so v to ambulanto napoteni iz Trombotičnega dispanzerja na Polikliniki v Ljubljani ter iz specialistične internistične ambulante dr. Koprive v ZD Litija. Trenutno jo obiskuje 150 pacientov, število pa se iz meseca v mesec povečuje. Pacienti so večinoma starejši od 65 let in bodo zaradi svoje bolezni (motnje srčnega ritma) zdravila proti strjevanju krvi prejemali vse življenje. Namen zdravljenja je preprečevanje nastanka možganske kapi, za katero pri teh pacientih obstaja povečano tveganje. Večina bolnikov prejema antikoagulacijsko zdravilo z imenom Marivarin®. Zdravljenje je potrebno skrbno nadzorovati, saj prekomerno učinkovanje zdravil lahko vodi v zaplete, ki se največkrat pokažejo kot krvavitve. Na učinek zdravil vplivajo številni zunanji dejavniki, kot so prehrana, spremljajoče bolezni, alkohol, sočasno MONTAŽA KRAMBERGER Uroš Kramberger s.p. azvedmlo 23. ČRKA ABECEDE ► SNOV ZA NETENJE CENKAR TONE SESTAVIL JOŽE VIZLAR NAPRAVA, PRIPRAVA POKRAJINA V JUŽNI FRANCIJI MESTO NA KRETI SLOVENSKI PISATEU (VITAN) JAPONSKA ISKALKA BISEROV CELJE TENIŠKI UDAREC (FONETIČNO) TUBER- KULOZA GOROVJE V BURMI OŽIVLJANJE, SBOD-BUJANJE SPREME- NLJIVO ŠTEVILO HRIB PRI BEOGRADU OČKA, ATEK TOVARNA V KAMNIKU POTOČNA ŽIVAL (ŠKARJE) REKA V ŠPANIJI SKALNAT OTOK V JADRANU VITAMIN B1 PREBIVALKA ARLESA SLOVENSKI PESNIK IN JEZIKOSLOVEC JAPONSKI OGNJENIK ANTON NOVAČAN ZDRAVILNA GORSKA CVETICA FRANCOSKI FILOZOF GLAVNA ŽILA SLOVENSKI KIPAR (BORIS) OSTRA RESA PRI KLASU FRANCO- SKI FILOZOF (MAURICE) VRSTA NAREZANIH LEPUIVIH ČRK JEZERO NA FILIPINIH NARODNI ODBOR REKA V SEVERNI ITALIJI (PO) FRANCOSKA REKA DEL CERKVE IVAN TAVČAR MANJ KOT ENA SMUČARKA (URŠKA) PRIJETNE PRAZNIKE PIRHOV PTIČ PEVEC ZDRAVILO PROTI MRZLICI TUJE ŽENSKO IME GRŠKA ČRKA PORCELAN. GLINA IGRALEC RANER RUSKA UMETNOST. DRSALKA NADALJE- VANJE GESLA GRŠKI POLITIK IN PESNIK GENERAL. SEKRETAR OZN TEŽJE BESEDE: TAINE, RENAN, RITERN, JARNIK, TAAL, ANIMACIJA SESTAVIL: JOŽE VIZLAR jemanje drugih zdravi in podobno, zato so potrebne stalne kontrole in prilagajanje sheme jemanja zdravil. Pacienti tako obiskujejo ambulanto na 2 do 6 tednov, odvisno od rezultata meritve (opravimo jo iz kapilarne krvi iz prsta). Spodbujamo jih, da pri zdravljenju čim bolje sodelujejo, da se držijo predpisane sheme, da poznajo možne zaplete zdravljenja in se v primeru le teh takoj javijo zdravniku, da poznajo zdravila, ki jih lahko jemljejo ob Marivarinu®... Z namenom, da bi paciente še bolj izobrazili, smo v ZD Litija 2. marca organizirali srečanje z naslovom »Antikoagulacijsko zdravljenje - kaj morajo vedeti pacienti, ki prejemajo Marivarin®”. V predavanju, ki ga je pripravila zdravnica Petrajeretina, smo slišali o pomenu rednega jemanja Marivarina, o vplivih prehrane in drugih zdravil na zdravljenje, o postopkih pred operativnimi posegi, o možnih zapletih antikoagulacijska zdravljenja in še o čem drugem. Približno štiridesetim udeležencem je predstavnica podjetja Roshe Diagnostic na kratko predstavila njihov proizvod, aparat Coagucheck - ki ga v _________________ ambulanti uporabljamo za izvajanje meritev. Diskusija je bila kratka, vendar zanimiva. Podjetje Roshe Diagnostic je omogočilo tudi manjšo pogostitev ob koncu srečanja. ZD LITIJA NAGRADE PRISPEVA Tiskarna ACO Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.4. 2004 naslov uredništva. Izžrebali bomo tri reševalce, ki bodo prejeli knjigo Boj za Lastno zdravje, avtorja Joška Bajta. Ime in priimek: Ulica: Pošta: Tel.: IZŽREBANCI FEBRUARSKE KRIŽANKE: 1. Renata KRISTAN, Vače 2. Ivi GORIŠEK, Litija 3. Jožica KOKOŠAR, Litija L AVTO - ŠOLA Sl ° CAR sveti č C.D.K.35, 1270 Litija GSM: 031/632-962, FAX: 01/898-44-56 • PVC in ALU okna, vrata • rolete, žaluzije, senčila police PREDSTAVNIŠTVO ZA: 9 • ujš. \ ’ aluminij montol kamen BALEIA Okna z razgledom Nudimo vam kvalitetno vgradnjo ter ostala zaključna dela. ''"javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporednol številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39,1270 Litija, tel.: 01/898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija; Naklada: 6.700 izvodov____________________________________________________________J -ar I^TERALTfl EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM www.inleralta.si PVC OKNA IN VRATA SISTEM X LINE patent zaščitne X-komore za izjemno izolativnost in trdnost OKNO LUXURY- z njim boste drugačni Izboljšan 5 komorni sistem za največjo možno izolativnost U(k) vrednost profilov = 1.1 W/m2 K za prihranek energije Povečana protivlomna varnost za varno bivanje in počutje Nižji profil za več svetlobe v prostoru, siva tesnila za lepši izgled PE Ljubljana............01/51-11-624 PE Litija...............041/770-298 VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 6. 4. 2004 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 ZOBOTEHNICNI LABORATORIJ Zinka Tori Ul. Luke Svetca 1, Litija GSM: 031 639 178 KLIMATSKE NAPRAVE Prodaja in montaža Možnost plačila na 12 obrokov Dominator d.o.o. Tel.: 051 359 555 Dominator Ib d.o.o Marec2004,št.3,leto5 NOVICE IZ OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI www.litiia.nel/tiskarna-aco Varnostni sosvet je začel z delom V decembru ustanovljeni varnostni sosvet občine Šmartno pri Litiji in policijske postaje Litija, ki je ustanovljen v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o policiji, je imel svojo prvo sejo. Člani sosveta so se prve seje udeležili v polnem številu, kar kaže tako na zainteresiranost za sodelovanje v delu sosveta kot na zavedanje pomena njegove vloge. Čeprav že naziv govori o svetovalnem organu, so njegove naloge zelo konkretne. To se je pokazalo že na prvi seji, saj so člani z zanimanjem prisluhnili podatkom, s katerimi je postregel komandir Policijske postaje Litija Jože Pavli. Slika na področju prometne varnosti ni nič kaj rožnata, pa tudi število kaznivih dejanj je zaskrbljujoče. Posebej so se člani posvetili problematiki vlomov, ki ostajajo žal pretežno neraziskani. V bodoče bo ta problematika najbrž še bolj prisotna, zato ni odveč opozorilo, da se temu primerno samozaščitno obnašamo. Odklenjena vrata pogosto kar vabijo nepridiprave. Na seji so spregovorili tudi o pojavih nasilja med mladimi, česar v naši občini k sreči ni veliko. V razpravi so se člani osredotočili tudi na pojave vandalizma ob koncu tedna v okolici vrtca v Šmartnem in pogoste vlome v avtomobile pri pokopališču v Šmartnem. Spregovorili so tudi o sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na področju prometne varnosti. V bodoče se bo delo sosveta dopolnjevalo tudi z ureditvijo, ki prinaša novi zakon o občinskem redarstvu, ki je v postopku. Sosvet je na prvi seji sprejel tudi poslovnik, s katerim ureja svoje delovanje. Iz razprave članic in članov sosveta je bila zaznavna želja, ne samo sprožati problematiko, temveč tudi sodelovanje pri njeni razrešitvi. Končno je to tudi cilj delovanja varnostnega sosveta poleg seznanjanja in obravnavanja varnostnih razmer tudi predlaganje ukrepov za njihovo odpravo. Pri tem želijo sodelovati z vsemi dejavniki v lokalni skupnosti od šol in javnih zavodov, do podjetij, društev in posameznikov. Posebno pozornost bodo v sodelovanju s policijo posvetili obveščanju javnosti o varnostni problematiki in ozaveščanju občanov. Sosvet vabi občane, ki v svojem okolju opažajo problematiko, ki jo lahko sosvet pomaga reševati, naj to sporočijo pisno na naslov: Občina Šmartno pri Litiji Sosvet policijske postaje in občine Šmartno pri Litiji Tomazinova 2,1275 Šmartno pri Litiji. V zvezi z delom sosveta ali problematiko lahko pokličete tudi na telefonsko številko Občine Šmartno pri Litiji 8962770. Ernest MARGON Ustanovljeno društvo rejcev drobnice »PASTIRCI« Na območju občin Litija in Šmartno pri Litiji se je v zadnjem času povečalo število rejcev drobnice, katerih čreda šteje 700 živali. Tako je bil na pobudo iniciativnega odbora v soboto 28.02.2004 uspešno Izveden ustanovni občni zbor novega društva, ki se imenuje DRUŠTVO REJCEV DRORNICE, Litija-Šmartno, “PASTIRCI ”. Kljub neugodnim vremenskim razmeram je bilo prisotnih kar lepo število zainteresiranih rejcev drobnice. Izvoljen je bil sedem - članski upravni odbor, ki je sestavljen iz članov - rejcev drobnice, ki pokrivajo celotno območje obeh občin. Za predsednika je bil izvoljen Franc MOŽINA, ki si že vrsto let prizadeva za večje povezovanje rejcev drobnice in njihovo prepoznavnost v našem okolju. Namen ustanovitve je dolgoročno pokrivanje potreb trga po ovčjih in kozjih proizvodih, saj se je izkazalo, da je trg za tovrstno proizvodnjo hrane dovolj odprt. Večjih sprememb tudi po vstopu v EU ni pričakovati, če se bodo upoštevali že sprejeti meddržavni dogovori in glede na dejstvo, da te vrste proizvodov tudi na evropskem trgu primanjkuje. Za rejce je pomembna tudi ohranitev podeželja v prijazni obliki so-bivanja z naravo. To pa od vseh nas zahteva višje oblike povezovanja med uporabniki narave, kjer bomo tudi mi rejci prispevali svoj delež. Društvo je odprto za vse, ki vas reja drobnice zanima. Sedež društva je v prostorih kmetijske svetovalne službe, Valvazorjev trg 3, 1270 Litija. Vse informacije pa so vam na voljo pri predsedniku na teL 041 6ll 245. Pristopne izjave za včlanitev v društvo je možno dobiti na sedežu Društva, pri tajniku Urankar Boštjanu iz Kresnic in blagajniku Zaman Ludviku iz Velike Kostrevnice, kjer lahko poravnate tudi članarino. Na ustanovnem občnem zboru je bil naš gost predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije gospod Boris Grabrijan, ki nam je orisal delo zveze, ki se močno prizadeva za primerno promocijo reje drobnice in izdelkov na našem trgu. Po tej predstavitvi smo tudi sprejeli sklep, da se naše Društvo včlani v Zvezo. Z velikim veseljem pričakujemo, da bo v prihodnosti mnogo več sodelovanja med nami rejci in vami potrošniki, predvsem zaradi bolj pestre ponudbe naših proizvodov in zaradi vašega zadovoljstva ob bolj zdravi hrani. V XZ V ŠMARTNEM TEČEMO NA SMUČEH Ko je že kazalo, da letos ne bo snega, je tudi tega zapadlo dovolj, da smo se v OŠ Šmartno pri športni vzgoji odpravili na tekaške smuči. Ze lansko leto so bili učenci predmetne stopnje tako navdušeni nad to dejavnostjo, da letos kar niso mogli dočakati dneva, ko se bodo ponovno, nekateri pa celo prvič, preizkusili v teku na smučeh. Na travniku za šolo je bilo letos narejenih nekaj več tekaških prog, tako da so imeli učenci možnost večje in bolj pestre izbire poti. Učenci naše šole so se tudi letos udeležili (v okviru društva Prosti čas) Pokljuškega maratona. Kot nagrado za množično udeležbo si vsako leto prislužijo kakšen par tekaških smuči in čevljev. Zato smo lahko letos pri uri športne vzgoje na smuči peljali kar cel razred hkrati (do 28 učencev). Veselje in motivacija pri učencih je bila tako še večja, ura pa bolj zanimiva in vesela. Služilo nam je tudi lepo vreme in tudi za prihodnjo zimo si želimo veliko snega, sonca in tekaško navdušenih otrok. Sandra ŽILAVEC Društvo »Prosti čas« aktivno tudi pozimi 0b uspešno izpeljani zadnji akciji v preteklem letu, pohodu z baklami in občnim zborom na Javorju, smo člani predsedstva ugotovili, da je za nami sicer uspešno leto, da pa nas to ne sme uspavati. V obdobju od jeseni do pomladi teče več naših programov: plezanje na steni, rekreacija za osnovnošolce in dijake, rekreacija za ženske. Od novega leta dalje pa je po začetnih težavah steklo tudi rekreativno plavanje v novem bazenu šmarske šole. To poteka za otroke ob petkih popoldne (od 16.-18. ure) in ob sobotah dopoldne. Med tednom so nekaj terminov zakupila različna društva in posamezniki. Želimo si, da bi bil bazen še bolj izkoriščen, a se ob tem srečujemo tudi z različnimi težavami. Trenutno nas najbolj pesti pomanjkanje strokovnega kadra, saj mora biti na bazenu ves čas prisoten vaditelj plavanja oziroma reševalec. Nekaterim članom je društvo omogočilo opravljanje ustreznega izpita, tako da bomo kmalu lahko ponudili več terminov. Zadnjo soboto v januarju je potekal tradicionalni Pokljuški maraton, ki se je uveljavil kot odlična oblika popularizacije smučarskega teka med osnovnošolci, pedagoškimi delavci in starši. Okoli 40 udeležencev iz Šmartnega je uživalo v lepem vremenu in tekmovalnem vzdušju. Med zimskimi počitnicami je društvo organiziralo zimovanje oziroma smučarski tečaj na Koroškem. Dvanajst otrok, smučarska učitelja Jani in Jernej ter spremljevalka Polona so bili nastanjeni v domu CŠOD Peca v Mežici. Smučarsko znanje pa so osvajali na smučišču v Črni. Seveda pa nas v tem letu čaka še vrsta aktivnosti. Omeniti velja zlasti poletna letovanja, ki jim bomo tudi letos namenili posebno pozornost. Razpis bo izšel v mesecu aprilu, ko bodo dokončno znane lokacije, točni termini in cene. Tudi letos bomo soorganizatorji najbolj množične prireditve v naši občini - Dnevnikovega ekipnega šolskega krosa, ki bo v soboto, 8. maja. Upamo tudi, da bomo v okviru vseslovenske akcije Hura, prosti čas pridobili ustrezna sredstva za osvetlitev igrišč ob OŠ Šmartno. Dela in ustvarjalnih izzivov v društvu ne zmanjka. Želimo pa si, da bi pridobili čim več mladih, zagnanih in sposobnih kadrov, ki bi pomagali pri realizaciji naših načrtov. Danica SEDEVČIČ NOVI Michelin Energy Nudi popolni nadzor kilometer za kilometrom Ima najboljši oprijem in predstavlja novo referenco za dolgo živi jensko dobo in varčevanje goriva. MICHELIN Najboljše lastnosti so tiste, ki trajajo Tomazinova koča -pozabljen spomin? Priljubljena planinska in izletniška Zasavska sveta gora (852 m) z znamenito romarsko cerkvijo sv. Marije in gostoljubnim planinskim domom ima pomembno sporočilo iz polpretekle zgodovine. avtotehna W0S in Mahkovic Spodnji log 27 pri Litiji Tel.: 01/8974-888 V bližini sedanjega doma je bila v letu 1931 postavljena planinska koča. Pred tem je bilo na Gori od 1927 planinsko zavetišče. Novo kočo je že po dobrih desetih letih doletela žalostna usoda vojne vihre in je bila 15.5.1943 požgana. Na prostoru nekdanje koče so še vidni ostanki zidov. Imenovala se je Tomazinova koča - po prizadevnem organizatorju in načelniku litijske podružnice Slovenskega planinskega društva Ferdu Tomazinu iz Smartna. Drugo leto naše planinsko društvo praznuje 100-letnico delovanja. Prav je, da se ob naši obletnici spomnimo ob drugih dogodkih iz minulega obdobja tudi predhodnice sedanjega doma na Gori. S tem bomo pokazali, da znamo ceniti delo naših prednikov in dokazali naše spoznanje, da se zgodovina ne začne danes, ko jo ustvarjamo aktualni akterji, ampak že mnogo prej. Zato bi bilo primerno, da s skromnim obeležjem označimo mesto, kjer je bila nekdanja priljubljena koča. Ob cesti bi postavili smerno planinsko markacijo, ki bi nas vodila na mesto minulih planinskih spominov. Jože DERNOVŠEK, član PD Litija Prispevke pošljite do 10. APRILA 2004 na naslov: TiskarnaACO, C.D.K. 39,1270 Litija ali L pofaxu: 01/899-53-54, oziromapo e-pošti: tiskarna.aco@sioInet J Prosvetno društvo Šmartno vabi na kulturno prireditev »Ob materinskem dnevu« v četrtek, 25. marca ob 19- uri v kulturni dom v Šmartno. Sodelujejo.-otroški zbor Žvrgolevčki in moški zbor Fantje od fare. Vabljeni, da s svojo udeležbopokažemo svojo hvaležnost vsem mamam in ženam. Naj bo velika noč za vse praznik spokojnosti in miru, vsem verujočim pa želimo božjega blagoslova in luči, ki naj razsvetlita ta največji krščanski prazniki Uredništvo Občana v v BANCERL 11. seja občinskega sveta občine Šmartno pri Litiji Svetniki so 26.02.2004 najprej potrdili zapisnik minule seje, nato so razpravljali o točkah dnevnega reda. AD1). Obravnava Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šmartno pri Litiji - predlog za drugo branje. Svetniki so sprejeli sklep s 15 glasovi »za« in 0 glasovi »proti«. Ob glasovanju je bilo prisotnih 15 svetnikov. SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema predlog Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šmartno pri Litiji. AD 2). Obravnava predloga Odloka o denarni pomoči za novorojence v Občini Šmartno pri Litiji - hitri postopek. Na predlog Komisije za statut in pravna vprašanja so svetniki sprejeli sklep z 12 glasovi »za« in s 3 glasovi »proti«. Ob glasovanju je bilo prisotnih 16 svetnikov. SKLEP: V 9. členu Odloka se spremeni besedijo in zamenja z naslednjim besedilom: Višina starševske pomoči v Občini Šmartno pri Litiji se oblikuje skladno z višino državne pomoči po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki se letno objavlja v Uradnem listu RS. Svetniki so sprejeli sklep s 15 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti. Ob glasovanju je bilo prisotnih 16 svetnikov. SKLEP 1 : Občinski svet sprejme Odlok o denarni pomoči za novorojence v občini Šmartno pri Litiji- prvo branje. Svetniki so sprejeli sklep s 15 glasovi »za« in 0 glasovi »proti«. Ob glasovanju je bilo prisotnih 16 svetnikov. SKLEP 2:_Občinski svet sprejme Odlok o denarni pomoči za novorojence v občini Šmartno pri Litiji. AD 3). Obravnava Odloka o izvrševanju proračuna Občine Šmartno pri Litiji - predlog za drugo branje. Svetniki so z 11 glasovi »za« in s 5 glasovi »proti« sprejeli sklep. Ob glasovanju je bilo prisotnih 16 svetnikov. SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema predlog Odloka o izvrševanju proračuna Občine Šmartno pri Litiji. AD 4). Obravnava Odloka o organizaciji ter delovanju zaščite in reševanja v Občini Šmartno pri Litiji - predlog za drugo branje. Svetniki so sprejeli sklep s 16 glasovi »za« in 0 glasovi »proti«. Ob glasovanju je bilo prisotnih 16 svetnikov. SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema predlog Odloka o organizaciji ter delovanju zaščite in reševanja v Občini Šmartno pri Litiji. Pester program v društvo upokojencev privablja nove člane Letošnjemu občnemu zboru šmarskih upokojencev, ki Je potekal 23. februarja v kulturnem domu, je prisostvovalo 120 članov; udeležil pa se ga je tudi šmarski župan Milan Izlakar. Po poročilih predsednika, tajnika in nadzornega odbora so prisotni ugotovili, da je bilo minulo leto zelo uspešno. Na vseh dejavnostih so našteli 1410 udeležencev, kar je za skoraj 300 članov veliko. V zadnjih dveh letih je število članov poraslo za dobro tretjino. Tudi letošnji program je zelo raznovrsten in prinaša kar nekaj novosti. Za upokojence, ki ne prenesejo celodnevnih izletov zaradi predolge vožnje, so pripravili dva krajša, poldnevna izleta, veliko pa je zanimanje tudi za obiske predstav v ljubljanskih gledališčih. V marcu so začeli z rekreativnim plavanjem enkrat tedensko v bazenu OŠ Šmartno, za oktober pa pripravljajo bogato razstavo ročnih del, kjer bodo predstavili še dediščino domačih mojstrov in obrtnikov. K sodelovanju vabijo vse upokojence, tudi nečlane. Šmarčani so se odzvali vabilu Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je lani začelo z izvajanjem projekta »Se družimo, hodimo, se veselimo«, namenjen pa je upokojencem, starim nad 75 let. Izbrali so 14 društev v Sloveniji, med katerimi je tudi šmarsko. Skupina bo pričela z delom sredi tega meseca. Odbor je prepričan, da bo pester program, ki so ga vsi člani prejeli z vabilom za občni zbor v obliki zloženke, privabil še marsikaterega, da se jim bo pridružil. V marcu pripravljajo še zadnji obisk v tej sezoni v Mestnem gledališču ljubljanskem (29.3.04), kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali znano komedijo »Pigmalion«, ki je doživela že nad 180 ponovitev, tri dni pozneje pa prvi letošnji izlet v Lenti na Madžarskem (1.4.04). Upravni odbor še prosi vse člane, da poravnajo letošnjo članarino do konca meseca marca. Boris ŽUŽEK _ Izredna seja v Šmartnem pri Litiji Na 7. izredni seji Občinskega sveta Občine Šmartno pri Litiji, ki je bila 19.02.2004, so se svetniki zbrali zaradi obravnave in višine cene komunalnih odpadkov za leto 2004. Svetniki so sprejeli sklep z 12 glasovi »za« in 0 glasovi »proti. Ob glasovanju je bilo prisotnih 12 svetnikov. SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema ceno ravnanja s komunalnimi odpadki za gospodinjstva v Občini Šmartno pri Litiji v višini 4.950,00 SIT/m3 (990,00 SIT/osebo) na mesec brez vračunane takse in DDV-ja. AD 5). Obravnava predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne - predlog za prvo branje. Svetniki so sprejeli sklepa v paketu z 9 glasovi »za« in s 7 glasovi »proti«. Ob glasovanju je bilo prisotnih 16 svetnikov. SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema predloženi Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne v prvem branju sjiodano pripombo. SKLEP 2: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Sklep o ustanovitvi skupnega organa občin Kamnik, Domžale, Litija in Šmartno pri Litiji za izvajanje ustanoviteljskih pravic javnega zavoda Mestne Lekarne. Odlagališče trdnih odpadkov Novo, vendar začasno odlagališče trdnih odpadkov, bo na začetku Širjave. Do njega boste prišli tako, da se pred železniškimi zapornicami zapeljete po cesti, ki pelje med železnico in Savo. Novo začasno smetišče bo obratovalo pod znatno strožjim režimom kot je sedanje na koncu Stavb. Samoupravna komunalna skupnost pa je dolžna v letu 1980 odpreti novo stalno odlagališče. Tako so zapisali v majski številki Glasila občanov leta 1979. Ob srebrnem jubileju te informacije je vsekakor prav, da se nanjo spomnimo, oziroma opozorimo nato, kako se politika in oblast norčuje iz svojih občanov. Spominjam se obdobja 1990-94, ko je občina z razpisi iskala ponudnike zemljišča za odlagališče odpadkov, vendar neuspešno; ljudje so postali ekološko »osveščeni«. Že takrat sem predlagal, naj se določi vsaj začasna lokacija, kamor bi ljudje lahko odložili odpadke, kot so stare avtomobilske školjke, neuporabne gospodinjske stroje in podobno, a za to s strani pristojnih ni bilo nobenega posluha in ne volje. Tako je ogromno teh predmetov končalo v različnih grapah in gozdovih. O ločenem zbiranju odpadkov na izvoru se govori že lep čas, a se je to zgodilo šele z letošnjim letom. Koliko manj odpadkov bi lahko končalo na deponiji, če bi to uvedli vsaj pred desetletjem?! Ločeno zbiranje odpadkov pa po novem pomeni tudi ločeno odvažanje za občino Litija in občino Šmartno. Šmarski svetniki so se kar nenadoma odločili, da občina ne pristopi k projektu regijskega odlagališča Unično. Koliko je bila ta odločitev premišljena in strokovno podprta, bodo morali občanom še pojasniti. Problem odpadkov je pereč in ni od včeraj, zato presenečajo ad hoc rešitve, ki utegnejo imeti negativne posledice za občane. Občani ne bodo več pristajali na vsakršne rešitve, kar je vidno tudi iz revolta krajanov Jablaniške doline, ki so v okviru krajevne organizacije Rdečega križa zbrali 266 podpisov proti deponiji in reciklaži gradbenih odpadkov ter zbiralnici in sortirnici komunalnih odpa_dkov Kmetov pruh. Zagotovo bi bila to naloga krajevne skupnosti, a jih je občina Šmartno ukinila. Ljudje se tudi vedno bolj sprašujejo, zakaj moramo naše odpadke odvažati na oddaljene lokacije. V Rakovnik, ki je v neposredni bližini samega šmarskega jedra pa iz Industrije usnja Vrhnika, torej tisti, ki jih je država pooblastila za zaprtje, uničenje in izropanje šmarskega obrata Usnjarne nemoteno in brez vsakršne odškodnine vozijo svoje (?) odpadke. Naj končam še z enim citatom iz lanskoletne desete številke Litijskega občana: ZAKAJ ODPADKE ZBIRATI LOČENO? • Zmanjšanje količine odpadkov, ki bodo končali na odlagališčih, • uporaba odpadkov kot sekundarne surovine, • znižanje cene ravnanja s komunalnimi odpadki O predlogu cen, ki jih bodo plačevali občani Litije smo lahko prebrali v februarski številki Občana. Za občane Šmartna pa informacija ni bila celovita in popolna, popolnejšo bomo dobili s položnicami. Znaten delež bomo menda primaknili iz občinskega proračuna. Morda nas bodo izkušnje kaj naučile?! Rudi VIDIC Svetniki so sprejeli sklep s 6 glasovi »za« in s 4 glasovi »proti. Ob glasovanju je bilo prisotnih 12 svetnikov. SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji pooblašča župana, da z Javnim podjetjem Komunalno stanovanjskim podjetjem Litija podpiše pogodbo, s katero se Občina Šmartno pri Litiji zavezuje, da bo javnemu podjetju Komunalno stanovanjskemu podjetju Litija poravnala razliko (v kolikor bo do nje prišlo) med zaračunanimi stroški deponiranja na Ostrem vrhu in v ta namen zbranimi sredstvi od uporabnikov storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. VRAČILO VLAGANJ^ TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI Komisija za sestavo seznama upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Šmartno pri Litiji ponovno poziva vse svoje občane, ki so preko takratnih krajevnih skupnosti vlagali v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja, da do 10.04.2004 na občino predložijo vso razpoložljivo dokumentacijo, s katero dokazujejo obstoj pravice do vračila preplačanega telefonskega priključka (pogodbe s KS, dokazila o plačilu ...). Občane, ki ste sklepali pogodbe direktno s takratno PTT, brez sodelovanja KS, pa obveščamo, da morate sami vložiti zahtevek za vračilo na Državno pravobranilstvo Ljubljana do 06.06.2004. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Občino Šmartno pri Litiji tel. št. 8962-770 VABILO NEZNANCU Ne vabim vas na kavo, niti na kozarček vina, pač pa na odkrit razgovor. O vas ne vem ničesar -le to,da niste šolar (v tem primeru vas starši ne bi pustili ponočevati), da niste še povsem odrasli (ker bi se sicer vedli bolj zrelo), da pa imate močno roko in veliko »nočne korajže«. Saj se spominjate: vnoči od sobote, 28. febuarja na nedeljo, 29. februarja letos ste razbili dvoje stekel na mojem oknu ob cesti. Snežena kepa, pomešana s peskom je dosegla, da se je steklo razsulo na drobne koščke. Ne vem, od kod ta jeza name, zakaj toliko sovraštva? Razbiti šipi mi je steklar zamenjal, nihče pa mi ne more vrniti miru in občutka varnosti. Bojim se. Bojim se vas in konca tedna, ko prisluškujem dogajanju na cesti. Mladi uživate v druženju in zabavi, stari pa v miru in spominih. Nikogar ne ogrožam - naj tudi mene nihče ne ogroža. Moj dom naj bi bil miren, varen kotiček, kamor nihče nima pravice nasilno vdirati. To upravičeno pričakujem. Zberite toliko poguma, da pridete in mi poveste, zakaj ste to storili. Saj ima vendar vsak »zakaj« svoj »zato«! Seveda pa vas pričakujem podnevi, kajti za mojih 74 let je bilo nočnega strahu že več kot dovolj. Irma - Marija Izgoršek, Šmartno pri Litiji Finančne spodbude investicijam v starejše stanovanjske stavbe Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije je v Uradnem listu RS (št. 21/04) z dne 5.3.2004 objavila javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb. Podprti bodo projekti, ki omogočajo znatne prihranke toplotne energije za ogrevanje stavbe ter izboljšujejo bivalne pogoje. Predmet razpisa so naslednje vrste ukrepov: • izolacija podstrešja ali strehe nad ogrevanim podstrešjem, • izolacija fasade ter • zamenjava in obnova oken. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, ki so etažni lastniki stanovanj in poslovnih prostorov v večstanovanjskih stavbah ter lastniki individualnih stanovanjskih stavb v Sloveniji. Razpis se nanaša na stanovanjske stavbe, katerih gradnja je bila pričeta do vključno leta 1980. Z izvedenimi ukrepi mora biti doseženo najmanj 10.000 kWh prihranka potrebne toplote za ogrevanje na leto (približno 1000 litrov kurilnega olja - brez upoštevanja izkoristka kurilne naprave). Skupna vrednost razpisa je 70 milijonov tolarjev, višina posamezne finančne spodbude pa je lahko največ 10 odstotkov investicijske vrednosti ali v primeru večjega stanovanjskega objekta do 5 milijonov tolarjev. Rok za predložitev vlog za prvo odpiranje je 3. maj 2004, skrajni rok za predložitev vlog pa je 4. oktober oziroma do objave o porabi sredstev. Razpisno dokumentacijo in dodatne informacije lahko dobite na spletni strani www.gov.si/aure, pisno na naslovu Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije, Dimičeva 12,1000 Ljubljana, ali po telefonu (01) 300 69 90 in fax-u: (01) 300 69 91. OS ŠMARTNO Novice iz PŠ Velika Kostrevnica Kultura, narava in zabava v februarju Mesec februar, čeprav najkrajši, nam je postregel z zanimivimi dnevi. Začelo se je s kulturo, katero smo doživljali v Matični knjižnici v Litiji, kjer so naše prvošolčke zanimale različne slikanice, ob debelih knjigah pa so vzdihovali: »Le kdo lahko prebere tako debelo knjigo?« Jih bomo povprašali čez deset let. Knjižničarka nam je povedala zgodbo o Kekcu in Pehti, za svojo potujočo knjižnico pa smo dobili nove knjige. Sneg smo zaman čakali ves december in skoraj ves januar, februar nam ga je natresel, zato smo športni dan preživeli na bližnjem hribu, se sankali in uživali lepote zimskih dni. Potem so prišle počitnice, najlepši čas šole (vsaj za nekatere). Razveselili smo se, da se lahko srečamo tudi med počitnicami, pa ne v šolskih klopeh.V soboto, 21. februarja, so člani novoustanovljenega kostrevniškega kulturnega društva pripravili pustno rajanje za otroke. Zbrali smo se v dvorani, plesali, se igrali in se komaj prepoznali v različnih pustnih opravah. Poskrbljeno je bilo za posladek, žejo in nagrade za male maškare. Organizatorji so dobro poskrbeli, da smo se imeli lepo, zato se jim zahvaljujemo. Seveda ne smemo pozabiti številnih sponzorjev iz domačega kraja in občine Šmartno. Za otroke jim ni žal denarja, zato naj velja zahvala tudi njim. Jožica ŽURGA Akumulatorji za motorna kolesa od 6.900 SIT do 12.960 SIT Za SKUTER že* od 2.640 SIT! PRIREDITVE, KI JIH ORGANIZIRA KNJIŽNICA LITIJA Dan Datum Ura Prireditev Kraj torek 6.4. 18.00 Predstavitev knjige Jožice Kališnik, Pastirica Kati Turk, ljudska umetnica Sejna soba občine Šmartno četrtek 15.4. 17.00 Pravljična ura z Aleksandro Vrtec Ciciban Od 19. do 24.4. Slovenski dnevi knjige in akcija PODARIMO KNJIGO Knjižnica Šmartno LITERARNI VEČER V ŠMARTNEM V četrtek, 11.3- je bila v Sejni sobi občine Šmartno predstavitev knjige Živimo, ljubimo in se učimo. Avtor dr. Leo F. Buscaglia je vse življenje posvetil pomoči potrebnim. Na predstavitev so prišle prevajalka Nadja Flajs, avtorica spremne besede Danica Cedilnik, Magdajuvan slavistka in Klara Ramovš, predstavnica založnika. Knjiga je v slovenščini prvič izšla 1997 leta, letos pa bomo Slovenci dobili njen 4. ponatis. Aleksandra MAVRETIČ DRUŠTVO ZA RAZVOJ 1275 ŠMARTNO pri Litiji Vabi na 1. pohod ‘PO OBRONKIH JABLANIŠKE DOLINE” ki bo v soboto 3. aprila 2004 start: od 7.30 do 9- ure izpred gasilskega doma v Zg. Jablanici; 4 do 5 ure hoje po označeni poti, ob 14 uri: zaključna prireditev s kulturno -zabavnim programom v vasi Gradišče pri Litiji Z udeležbo boste podprli delovanje društva, ki si prizadeva izboljšati kvaliteto življenja na vasi in preživeli lep dan v naravi! Informacije: 031 6l6 655 Ljubil si zemljo, ljubil svoj dom, najbolj pa družino, ki pa ji ostala je bol! V SPOMIN 23. marca mineva leto, odkar si nas zapustil dragi mož in ati JOŽE SIRK 1923-2003 Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žena Vika ter otroci z družinami V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN MARJANU KOKOVICI iz Dragovškega 27. marca bo minilo šest let odkar si nas nenadoma zapustil, naš dragi sin, brat in stric ter za seboj pustil praznino, ki je ne more nihče zapolniti. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in prinašate cvetje in sveče na njegov prerani grob. Vsi domači ZAHVALA ob smrti sestre in tete ALOJZIJE GROZNIK Petelinškove Lojzke 28.5.1923-3.2.2004 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali, izrekali ustna in pisna sožalja ter prinašali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo patronažni službi ZD Litija, osebju Doma Tišje in KC Ljubljana, sosedam Joži, Pepci, Slavi in Tini ter »sestrama« Marinki in Katarini. Hvala gospodu kaplanu Andreju Županu za lepo opravljen obred, pevcem s Prežganja za odpete žalostinke in govorniku g. Borisu Žužku za ganljive besede. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in se v tako velikem številu poslovili od nje. Njeni! V SPOMIN FRANCU POGLAJNU Dobje 6 Pomlad se vsako leto znova prebudi, življenje vrne v naravo, vse na novo zaživi. Tebe, dragi Franc, moj dober mož, pa že drugo leto ni, a še vedno si ob meni, v spominu mojem še živiš. Marija Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil mož, oče, stari oče in brat JANEZ ROZINA iz Črnega Potoka (1943 - 2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu za darovano mašo, g. Ivanu Goršetu in g. Kahnetu za poslovilne besede, pevcem, trobentaču in pogrebcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Tončka, sin Jani in hči Mojca z družinama, sestri Majda in Mira V SPOMIN Ljudje stopijo v naše življenje in nas nekaj časa spremljajo. Nekateri so z nami za vedno ker ostanejo v naših srcih. *§ ' M 26. marca mineva 27 let odkar nas je v cvetu mladosti za vedno zapustila naša draga hči, sestra in teta IVANKA ZADRAŽNIK 20.avgusta 2003 pa nas je prezgodaj zapustila tudi njena mama ALBINA ZADRAŽNIK Zdaj vemo, da vaju ne bo več nazaj, da živita drugo, lepše življenje. Vsem, ki se ju spominjate in prižigate svečke se iskreno zahvaljujemo. Vsi, ki vaju imamo radi CENIK OGLAŠEVANJA INOT 4 2 1 cm R. STRANI = 130 SIT + 20% DDV PRVA STRAN 1 cm =260 SIT + 20% DDV ZAHVALA 10.500 SIT + 20% DDV Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vso vednost in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa ne bi imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje in ko bi žrtvoval svoje telo, da bi zgorel, pa ne bi imel ljubezni, mi nič ne koristi. Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli se pa resnice. Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, vednost bo prešla, kajti nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Ko pa pride popolno, bo minilo nepopolno. Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sodil kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem dal slovo temu, kar je otroškega. Zdaj gledamo v ogledalu, megleno, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam nepopolno, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan. Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen. //. pismo Korinčanom, 13.pog/. V 93. letu starosti je ugasnila naša lučka, srčno dobra in ljubeča mami ANICA BREZNIKAR, obrtna mojstrica šiviljske stroke iz Šmartnega pri Litiji. Vsem, ki ste ji kadar koli, kjerkoli in kakorkoli pomagali, jo spoštovali, darovali cvetje, sveče, sv. maše in za dobrodelne namene ter jo I4. februarja 2004 s patrom Gregorjem Kosom pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Njen življenjski testament vere in ljubezni bomo uresničevali: sin Franci, hčeri Magdi s Carmen in Mihom ter Mihelca z družino m »Srce ima razloge, ki jih razum ne pozna.« (Blaise Pascal) V SPOMIN MARJAN KOKOVICA (1972 - 1998) Z ljubeznijo, Renata Morda na zemlji res čutimo izgubo drage mame, vendar so nebesa sedaj veliko lepša z njeno prisotnostjo. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica, prababica LUCIJA PRIJATELJ roj. VERBAJS iz Laz pri Gobniku 1922-2004 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za opravljen obred in ge. Heleni Perko za poslovilne besede ter pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali. Vsi njeni VRTCI NISO VEČ TISTO, KAR SO BILI Pobudo za ta prispevek, mi je nehote dal sam g. ravnatelj Franci Končar, ko je na sestanku sveta staršev zavoda VVZ Litija (02.03.2004) večkrat poudaril, naj povemo še kaj lepega, ne samo graje in negativnosti. “Ali lahko kaj pohvalite?” je vzpodbujal. “Lahko,” sem si rekla. Starša želita svojemu otroku najboljše! Koliko in v kakšni obliki lahko svojemu otroku izkazujeta ljubezen, je seveda najprej odvisno od njiju, pa tudi od spleta različnih okoliščin. Ni veliko mamic, ki se lahko odločijo, da bodo ostale doma in vzgajale otroke. Če verjamete ali ne, si to želi vsaka izmed nas! Vprašanje je, ali si to družina lahko privošči? In če se mamica ŽELI, ALI mora zaposliti, mora zagotoviti varstvo otroku. Navadno se odločimo za vrtec, ki nam je najbližji oz. nam je spotoma v službo. Ko smo se mi pri prvorojencu odločali, ali ga damo vrtec ali ne, smo se želeli kar najbolje informirati. Spraševala sem izkušene mamice različnih starosti, mlajše, katere imajo še danes otroke v vrtcu, so mi vrtec optimistično prikazale, mamice, katere imajo starejše otroke, so mi vrtec odsvetovale:”Tega revčka boš dala v vrtec? Malčki potrebujejo ljubezen, varnost, vrtci pa so (vse prej) kot grozna ustanova! Otroci so številke,..." No, sedaj pa se odloči, če se lahko?! Prvi september je prišel in tudi odšel. Sin je zakorakal skozi vrata vrtca in postal član skupine (takrat mu je bilo “šele” leto in pol). Danes je star tri leta in obiskuje skupino Ostržek v Šmartnem. Izkazalo se je, da je vrtec splošno gledano dobra odločitev. Njegova socializacija je skokovito narasla in obrodila rezultate. Razvil je smisel za okolje in spretnosti pri igranju, sestavljanju, risanju in petju. Za prehod v starejšo skupino je ponovno potreboval kratko uvajanje, zato se nam je vzgojiteljica Agi Lambergar povsem prilagodila. Obiskali smo jo na njenem domu in se na lep, domač način spoprijateljili ter uvedli sina v skupino. Vzgojiteljici vsakega otroka pozdravita pri vratih, ga pospremita v igralnico, tiste ta zgodne pozibata v spanec, skratka imajo se lepo in s tem dokazujejo, da vrtci niso več tiso, kar so bili. Vse, kar lahko rečem, je: “Hvala Agi In Duši Pevec, za vajino nesebično ljubezen, ki jo namenjata našim malčkom." Zahvala naj sega tudi do vzgojiteljic Ivi Kirm ter Jolande Pele. V mesecu januarju sem pri njiju uspešno uvajala najino leto dni staro hčerko. Sicer pa v našem vrtcu vzgajajo po programu kurikulum. Gre za nacionalni dokument, s strokovno podlago za delo v vrtcih, katera pomembno prispeva k širšemu razumevanju predšolske vzgoje v vrtcu. Uresničuje načelo enakih možnosti in upošteva različnosti med otroki, preko zagotavljanja enakovrednih pogojev in optimalni razvoj vsakega otroka, ob upoštevanju individualnih razlik v razvoju in učenju. Danes ima vse več otrok takšne in drugačne alergije na hrano, kar v vrtcu zelo resno jemljejo in upoštevajo ter omogočajo individualne oblike prehrane. Vzgojiteljice se trudijo, da v skromnih okoliščinah, zagotavljajo aktivnosti na vseh področjih dejavnosti; npr. otroci izdelujejo različne izdelke, barvajo in ilustrirajo v Knjigobubi-pobarvane pravljice, se preizkušajo v samostojnih likovnih spretnostih. Rezultate njihovega dela razstavljajo v igralnicah, na hodniku vrtca, lahko pa ste si jih ogledali tudi v Zdravstvenem domu Litija, na Občini Litija, v trgovini Merkur, v litijski knjižnici, kjer jih razstavljajo ob 75-letnici VVZ Litija. Vrtec kot tak upošteva in spoštuje zasebnost ter intimnost otrok, omogoča sodelovanje staršev, sprva pri uvajanju otrok v vrtec, kasneje pa nas vključujejo v različne dejavnosti vrtca, ki so za nekatere starše pravo razvedrilo. Kot skupne dejavnosti vrtca se v vsakem letnem času vrstijo delavnice s starši, ni pa bilo starša, da se v jeseni skupaj z otroki, ne bi zabaval na kostanjevem pikniku. A vse stvari le niso tako rožnate! Ne morem namreč mimo problema, s katerim se vodja enote Ciciban (ga. Lili Plaskan), sooča že od septembra. Že sama mama težko ISTOČASNO sledi potrebam in zahtevam dveh otrok. Včasih je res težko prisluhniti obema otrokoma hkrati. Dve vzgojiteljici morata vse to vključiti in upoštevati pri 12,20 ali pri 24-tih otrocih. Kako se mora šele truditi ena sama vzgojiteljica pri tolikšnem številu otrok? Za otrokov čustveni in socialni razvoj je zelo pomembno, da je vzgojiteljica ves čas z otroki in med otroki, bodisi v malih, večjih skupinah ali individualno. Odzivanje na otrokova vprašanja in prošnje, spodbujanje otrok k zastavljanju vprašanj, udeleženosti, in še in še, prispeva k ugodni socialni klimi v oddelku, skupini, k vzpostavljanju ravnotežja med sodelovanjem in tekmovanjem pri socialnem učenju. Toda za vse to, je potrebno primerno število pedagoških delavcev, kar se v našem vrtcu ne moremo pohvaliti. Zakon o vrtcih (Uradni list RS št.12/1996) določa, da vzgojni program izvajata vzgojitelj/ica in pomočnik/ca vzgojitelja/ice. Toda v enoti Ciciban imaio eno skupino v kateri mora, žal, že od začetka teoa šolskeoa leta, izvajati program samo ena vzgojiteljica z 21 otroki. Če se že moramo sprijazniti s prostorsko stisko želim, vsaj vzpodbuditi reševanje kadrovskega problema. Predsednica sveta staršev VVZ Litija - enota Ciciban: Tanja GRABNAR - V o _ --trt • % KAJ SE DOGAJA V ROKOMETNEM DRUŠTVU ŠMARTNO 99? ŠMARTNO Število mladih rokometašev v društvu iz meseca v mesec narašča in s tem se kaže dobro delo trenerjev. 1999 Trenutno je rokometašev od prvega do sedmega razreda 80. Razdeljeni so v tri skupine: najmlajši (1.-3. razred) trenirajo dvakrat tedensko, ostali dve skupini (4.-5. in 6.-7. razred) pa trenirata štirikrat tedensko. Učenci osmega razreda so priključeni kadetski ekipi letnik 1987/88 in trenirajo zaradi pomanjkanja terminov skupaj s člani. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se z rokometom ukvarjajo tudi dekleta. Trenutno jih je 14 in so večinoma priključene treningom najmlajših, vendar pa v društvu že razmišljamo, da bi za dekleta organizirali samostojno vadbo, kar pa v tem trenutku zaradi omejenosti terminov ni mogoče. V novi sezoni se planira, da bi prijavili eno selekcijo deklet, katera bi tekmovala na državni ravni, vendar pa bo potrebno organizirati dekletom samostojne treninge. Upajmo, da se bo v Šmartnem razvil tudi ženski rokomet, ki trenutno po popularnosti ne zaostaja prav veliko za moškim, saj dekleta hodijo na treninge tudi iz Litije. Rezultati, ki jih dosegajo mladi so na ravni rezultatov iz prejšnih let, mogoče za odtenek slabši. Razlog je v tem, da trenerji ekipe šele ustvarjajo in domnevamo, da bodo letošnje ekipe napredovale in dosegale visoke rezultate v obdobju dveh do treh let. Pri mlajših (1 .-3. razred) je naloga trenerjev, da igralce za ta šport navdušijo, kar pomeni, da je na treningih veliko igranja, skozi igro pa otroci tudi spoznavajo osnove rokometne igre. V prvenstvo so štartali tudi člani, ki so zabeležili na začetku dva grenka poraza proti RK Cerklje in RK Arcont Radgona, vendar so se pobrali in trikrat zapored zmagali, tako da trenutno zasedajo 4. mesto, le točko za RD Izolo. V prvih dveh tekmah ni bilo dobre obrambe, napad je še nekako deloval dobro, kakšne večje poraze je preprečil letos fenomenalni vratar Primož Cenkar. Po drugi tekmi se je naredila temeljita analiza, zakaj je prišlo do dveh visokih porazov, tako da se je začelo drugače trenirati in razmišljati. Rezultat tega dela so tri zaporedne zmage, pridobljene s pravo, fanatično borbenostjo, kar je velik napredek v igri članske ekipe v obrambi. MRK Drava Ptuj in ŠD RK Radovljica še zdaleč nista bila kos našim fantom, proti Ajdovščini so se morali malo bolj potruditi, poznala pa se je bolezen kar treh Šmarčanov in pa odsotno! Lovra Peterlina, vendar so vsi odigrali 60 minut, ter se veselili še tretje zaporedne zmage. Vse v društvu veseli dejstvo, da se poleg odličnih obramb vratarja Cenkarja, v strelsko formo vračata dva »mladinca« Marko Simončič in Aleš Gregorič, ki sta bila nekaj časa v manjši krizi, dobro sta razpoložena tudi najboljši strelec lige Jernej Peterlin in pa Matevž Vidmar, prav tako pa garajo tudi ostali fantje, z dvema obrambnima stebroma Juretom Podkrajškom in Primožem Zupanom na čelu. V društvu ugotavljamo, da je vse več mladih navdušenih nad rokometom, zato bo potrebno v prihodnosti okrepiti trenerske in organizacijske vrste. Trenerje, ki bi radi delali z mladimi bomo iskali znotraj domačega kraja. Edina pogoja sta določeno rokometno znanje in pa veselje za delo z mladimi. Okrepiti pa bo potrebno tudi organizacijske vrste, saj se število tekem veča in v rokometnem društvu potrebujemo ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati pred in na tekmah pa tudi med tednom ne zmanjka dela. Zatorej, če vam je, rokomet pri srcu in bi radi na kakršenkoli način pomagali, ste prisrčno vabljeni. Že v naprej se veselimo vsakih pridnih rok. SVIT d o o. KOLMAN JOŽEF s.p. LITIJA, Ul. 25 maja 25 Tel, 01/898-11-91 RTV SERVIS NA DOMU GSM: 040-506-311 popravila TV, RADIO in VIDEO Maškaradni dan v skupini »Ostržek« v Šmartnem »Danes praznujmo pustni dan - razigran, danes praznujmo maškaradni dan....« Prav na dan, ko naj bi po ljudskem izročilu maškare preganjale zimo in mraz, nas je jutro presenetilo z izredno veliko pošiljko snega. Tako je načrt o pustni povorki po šmarskih ulicah odpadel, saj so bili pločniki zasneženi, pa tudi sneg še ni ponehal. »Ostržki« smo nestrpno pričakovali dan, ko se bomo drug drugemu pokazali v kostumih. Že nekaj dni pred pustom smo pustno okrasili igralnico in garderobo, barvali maske, spoznali klovna, se naučili pesmico in rajalno igrico ob njej, si poslikavali obraze. Prav zato je bilo veselje ob prihodu vsakega otroka izredno veliko, navdušeno smo v skupino sprejeli vsako šemo, tudi vreme nam ni pokvarilo teh lepih trenutkov. V skupini so se zbrali pogumen kavboj, poskočna ninja, smešni klovni, nasmejan sonček, prikupna pikapolonica, delaven mojster Miha, velika mornarka, prijazni muci, hrabri Peter Pan, telebajsek in nerodna kl0VIleSa' Agata LAMBERGAR <_________________________________________________________/ Sara Groznik in Rok Mohar ponovno posegla po medaljah V soboto, 13.3.2004 je v Hartbergu v Avstriji potekalo mednarodno tekmovanje taekvvondoja po imenu “Offene Steirische TKD-Landesmeisterschaft«. Udeležilo se ga je kar 26 klubov. Tekmovalo se je je v treh kategorijah: tehniki, borbah in razbijanju desk. Tudi tokrat sta se tekmovanja udeležila dva domačina in zopet osvojila lepe rezultate. Sara Groznik, Idan (TKD klub Dragon Ljubljana), kategorija mladinke 13-15 let, modri pasovi in višje, se je s samozavestnim nastopom v prvih dveh krogih brez problema uvrstila v finale, kjer je z veliko prednostjo pred drugouvrščeno tekmovalko zmagala in osvojila 1.mesto. Rok Mohar, 3.dan (TKD klub DRAGON Ljubljana) se je moral kar precej potruditi v razširjeni kategoriji od 16-30 let, modri pasovi in višje, saj je bilo med devetimi nasprotniki kar več kot polovica s črnimi pasovi višjih stopenj. Nastop v finalu, kjer se uvrstijo le trije najboljši, ni bil __ vprašanje, v finalu pa je bil Rok malce oškodovan pri ocenjevanju, tako da je na koncu zasedel 2.mesto. Ob dobri pomoči domačih sodnikov je prvo mesto pripadalo avstrijskemu tekmovalcu, sicer že dobremu znancu in prijatelju Raimundu. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, saj je organizatorju uspelo končati tehnični del tekmovanja v objavljenem času, kljub enourni zamudi nekaterih slovenskih klubov na registraciji. Sara in Rok nadaljujeta s treningi, saj ju v začetku aprila čaka težko tehnično mednarodno tekmovanje »Pan european open«. V ŠRC Reka prva tekma v veleslalomu Letošnja zima je radodarna s snegom, kar smo poizkušali izkoristiti tudi v ŠD Dolina. V soboto, 6.3.2004, smo izvedli prvo tekmo v veleslalomu za otroke starosti do 9 let. Nekaj posameznikov iz našega društva sije prizadevalo, da bi bil teren čim boljši in da otroci ter gledalci ne bi bili žejni. Da pa je bilo razpoloženje še boljše, je poskrbela glasba. Že med žrebanjem startnih številk je bilo čutiti določeno napetost, kar je za otroke te starosti povsem normalno. Izvedli smo tri teke, od katerih sta se dva najboljša časa seštela in dala končni rezultat. Tekmovanje v vseh treh kategorijah je bilo zanimivo, najzanimivejši pa so bili najmlajši v kategoriji do 5 let. Na podelitvi - medalje je podelil župan Šmarske občine g. Milan Izlakar - so najboljši trije dobili medalje, vsi ostali udeleženci pa praktične nagrade. Rezultati veleslaloma: Dečki do 5 let: 1. mesto -Luka Bajc; 2. mesto -Nace Hauptman; 3. mesto - Jaka Kremžar Dekleta do 9 let: 1. mesto - Klavdijajerin; 2. mesto - Klara Perko; 3. mesto - Blažka Kastelic Dečki do 9 let: 1. mesto - Urh Tomažič; 2. mesto - Jure Kremžar; 3- mesto - Jernej Perko Tomaž ROZINA Smučarsko tekmovanje v Podrojah Konec februarja je zima otrokom naredila še posebno veliko veselja. Ob pogledu na otroški živ žav smo se krajani Podroj na hitro odločili pripraviti pravo smučarsko tekmovanje. Lado Čančar, kot glavni organizator, je v slabem tednu s pomočjo vaščanov poskrbel za vse, kar je potrebno za takšno tekmovanje. Tako smo v nedeljo 7.3.2004, ob deveti uri pričeli s slalomskim tekmovanjem z naslovom “PODROJE OPEN”. Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah: 1. dečki od 6-9 let; 2. deklice od 8-11 let; 3- dečki in deklice od 5-7 let; 4. fantje od 13-16 let in 5. starši Skupno je bilo 28 tekmovalcev. Vsak je odpeljal po dve vožnji. Med čakanjem na rezultate pa smo imeli poskrbljeno tudi za hrano in pijačo ter dobro voljo za katero je s harmoniko poskrbel Domen Hostnik. Prvi trije iz posamezne kategorije so prejeli pokale, ostali pa medalje. Vsak udeleženec pa je prejel tudi priznanje za doseženo mesto. Pri podelitvi nam je priskočil na pomoč tudi župan g. Milan Izlakar, ki se je odzval našemu vabilu. Kljub rahlemu sneženju je prireditev odlično uspela in je veselje na snegu trajalo do poznega popoldneva. Za sponzorstvo in obisk prireditve se zahvaljujemo tudi pizzeriji Sonček. Imeli smo se lepo, Žhto si vsi želimo še veliko tako prijetnih druženj. Joži HOSTNIK z "" "" 3 Pomembne telefonske številke občine Šmartno: 01/8962-770 tajništvo 01 / 8962-772 tajnik občine 01/ 8962-774 okolje in prostor 01/ 8962-775 finance 01/8962-773 fax E-mail: info@smartno-litija.si Internetni naslov: www.smartno-litija.si Krajevni urad Šmartno: 01/ 8962-390 TKD klub Dragon M03I5AT ■ pr Aleš Štrus S.p. • Bitiče 6, 1270 Litija 00^ • Zastopstvo za satelitski internet hitrost do 16 Mb/s že od 6000 SIT dalje • Servis GSM aparatov (popravila, odklep aparatov) • Baterije za GSM aparate že od 3000 SIT dalje. J e Montaža in prodaja satelitskih anten in opreme. GSM: 041 658 645 • www.mobisat-sp.si e-mail: info@mobisat-sp.si niKll m opreme. A isat-sp.si LSi