Conto corrente con la pos ,lr-a*tvc *Skr3&n ^iIA?POVANC GOSPODARSKI VESTNIK GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V TRSTU = Št. 5. VGorlci, dne 1. maja 1926. - Gorizia, 1 maggio 1926. Leto IV. Izhaja mesefrio.. Naročnina 10 lir letno. - Posamezna številka po 1 liro. • Esce ogni mese. Izdaja: ZADRUŽNA ZVEZA V TRSTU Uredništvo in uprava se nahajata v Gorici, via S. Giovanni 6./I. ------na dvorišču. == Vsebina 5. številke 1026. Furlan Janko: Kmetska mladina ŽIVINOREJA: * * * Cepljenje proti rdečici ^r. G. J.: Prva pomoč v hlevu (dalje) '. Zivinozdravnik Gerbic Josip: Ko kupujem ■ kravo (konec)............................ ”• -d.: Vzgoja purančkov . . . . » * Pregledovanje bikov . . : . * * Uvoz bikov .... 86 86 87 88 89 89 MLEKARSTVO: ^g. Podgornik Anion: Vpliv neprijetnega duha na mleko in maslo POLJEDELSTVO: Ing. Čok Andrej: O umetnih gnojilih (dnlje) Y F': Brananje travnikov (z dvema slikama) Ing. Podgornik Anton: Ob setvi turške * * * Pridelujte več krmske pese . . ’ SVILOGOJSTVO: G. F.: Par nasvetov umnemu svilorejcu . ^ DAVKI IN PRISTOJBINE- ' * ('dal je) ranCe: davkoplačevalcem ČEBELARSTVO: r' Bo.bi.č. Leopold: Kaj je z novim zakonom o zaščiti čebelarstva in s prevažanjem na pašo? Maj GOSPODARSKI KOLEDAR: * * Kaj pravijo vremenski preroki? Opozorilo VINOGRADNIŠTVO: 90 91 91 >* * Škropite pravočasno % j. Just; O grozdnem molju . * * O cepljenju v zeleno . 91 91 93 SADJARSTVO: VPRAŠANJA IN ODGOVORI: 30- ° P.rivja^ “žitnih pravic na skupnih zemljiščih . 101 31. Kako naj gojim purančke? . ' ’ joj 32. Kako se zabrani rija na refoškii? . ’ 101 33. Koliko znaša količnik za povišek vojne odškodnine? .... ir)2 34. O dednih pravicah . . . 102 35. Koliko vina smem prodati brez užitnine’ 10? 36. Kako spravim obnožino iz čebelnih celic? 102 J.: Pozor na breskve! TRŽNE CENE 103 GOSPODARSKI DROBIŽ . . ! ] 103 : Zavarovalnici „LE NORD" in „ROYAL EXCHANGE“ sta najgotoveiši zavarovalnici proti požaru, streli, *—wv'-—^ in vsem drugim nezgodam. —— Zastopstvo za GORIŠKO In bivšo KRANJSKO ima HROVATIN K S1 S T v GORICI, Viale XXIV Maggio št. II - prej ul. Treh kraljev. •, Zavarovanje proti nezgodam delavcev na delu. T OKRAJNA POSOJILNICA V IDRIJI registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ustanovljena leta 1894. Uraduje v lastnem poslopju vsak dan, izvzemši nedelje in praznike. OBRESTUJE Tl0R0oe£.“e,155,*,ce P„° VUlT Večje in stalne vloge po dogovoru. DAVEK OD VLOG PLAČUJE ZAVOD SAM! Izvršuje denarna nakazila v tu - in inozemstvo. — Izdaja brezplačne cirkul. nakaznice in čeke. Inkaso faktur in cesije terjatev. Posojila na vknjižbo, menično poroštvo in zastave. Trgovcem in obrtnikom otvarja pasivne tekoče račune. — Poštni tek. račun štev. 11/1591 - Položnice komitentom na razpolago. Najpopolnejše jamstvo za vlocje. Tvrdka „VINOAGRARIA“ v GORICI, Piasza detla Vittoria (Travnik) štev. 4. prodaja Quassia-trske (najboljše in najcenejše sredstvo za pokončevanje listnih uši na breskvah), svinčeni arzenijat (najboljše sredstvo za zatiranje grozdnih in sadnih moljev), gumijeve trakce za cepljenje trt, cepilne nože znamke «Kunde», razna semena, orodja in čebelne panje ter druge potrebščine za sadjarje, vtrnarje, vinogradnike, živinorejce in kletarje. Posebnost: Mali in veliki posnemalniki za mleko, dunajske Škropilnice za trte s pumpo od zunaj. Blago zajamčeno dobre Kakovost. - Cene Konkurenčne. Lastnik: JUST UŠAJ, enolehnik in agronom. Zennaro & Ooirtilli - Trst Najvežje zaicge v Julijski krajini: Steklene, porcelanaste in lončene posode, šip, zrcal, vsakovrstnega kristalnega stekla v vseh merah; Zaloge in uradi: Via P. L. Palestrina št. 3 in 7 (bivša Via delle Acque) telefon (št. 225. Nadrobna trgouina: Piazza Imbriani (bivša Piazza S. Giovanni) tel. št. 26-29. Prehodne zaloge: v prosti luki št. 4. ROJAN . Tovarna zrcal (lastno poslopje) - TRST KMEČKA BANKA reglstrovana zadruga z omejeno zavezo V GORICI, PIAZZA DE AMICIS (prej Koren) Štev. 12. sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5%, večje in na daljšo odpoved vezane vloge, po dogovoru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod ugodnimi pogoji. SLOVENIKA ČEBELARIKA ZADRUGA ^ GORICA Via S. Giovanni 6/1» ima 'v zalogi satnfce po 30 L kg in drugo ČeDelarsko orodje GOSPODARSKI VESTNIK OCXXXXDOOOCXXX30 00000cxx)000000000«xxxxxi000cxxxxxx)000000000cxxx)00000000000000000003cxxx>000cx>00cxx>0c>000000000cx>0000 V Gorici, dne 1. maja 1926. teto IV. | Št. 5, oooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooocxxx)oocx3oooooooooo Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 88 Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. s IO Ur. — Posamezna številka I Uro. gg Glovannl štev. e., I. nadstr. § Ponatis je dovoljen s popolno navedbo vira. § O0°00000o00000000000000000000000000000000000000000000000cxxxxxx300000cxx30cxxxx5000 X)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC000000003000 Furlan Janko: KMETSKA Okrog kmetske mladine se suče danes naša skrb, ona tvori vsebino vprašanja, ki mu moramo posvečati največjo pozornost. Ali more biti o tem kak dvom? Mladina je odprta knjiga, kamor neizbrisno pišemo in zarišemo osnove, kar nam dovolj jasno priča naša mladost: utisi, doživljaji, predstave i. dr., vse oživlja na način, da zajme poznejše Zavestno duševno življenje. V našem slučaju gre za pravi kmetski naraščaj, duševno izobličen v smislu zahtev kmetijske kulture, za naraščaj, ki bi bil sposoben pravilno umevati svoje naloge in temu primerno nsmeriii svoje socijalno udejstvovanje, ki bi živel zavestno gospodarsko in duševno življenje. Naglo in vedno bolj nas objema spoznanje, da iz sedanjega neumevanja in zbeganja ni rešitve, dokler ne bo mladina vzgojena v ljubezni in spoštovanju do svojega poklica in v razumevanju strokovnega vprašanja, kakor vidimo v °stalih dveh gospodarstvih: v obrti in trgovini, ki končno ne zavzemata v zgodovini tako častnega mesta kakor kme-‘ijsko gospodarstvo, katero tvori večno °snovo snovnemu in duhovnemu spo-^olnjenju, četudi je potisnjeno v skrom-Uo ozadje. To podcenjevanje se maščuje lnv se bo v doglednem času še bolj maševalo. Zgodovina, ki ima v vsaki dobi Svoje posebne zahteve, nas ravnokar °bozarja na zmoto, v katero smo padli d° zgrešeni vzgoji. Ali je res bogastvo le vse ono, kar tekmuje v bahavosti in rezkošju, v varljivi zunanjosti? Če je to res: 'kaj končno iščemo? MLADINA. Vsa prizadevanja, vse zastavljene sile, vse snovanje je le poskus brez znatnih in trajnih uspehov, je le truda-polno krpanje. Dokler ni to vprašanje zajeto in promatrano s stališča široko-poteznosti in smotrenosti v vsem svojem dalekosežnem pomenu, tudi zgolj strokovno vprašanje, kateremu se od nekod pripisuje neka popolnost, dovršenost, ostane le poskusna poteza, brez odznaka resničnega življenja, poteza, ki ni zmožna ustvariti višjih stremljenj in one vstrajnosti, ki podžiga tudi v najhujših trenutkih; tako strokovno podajanje ni snujoče, temveč se omeji le na ozko pojmovanje snovnih pridobitev ali kratko na vsakdanji kruh. Iz pomanjkanja osnovne izobrazbe, v katero pada naša mladina, posebno pa kmetska, groze težke posledice, da uničijo še to, kar obstoja in pahnejo mladino v porazno mlačnost in brezbrižnost, oziroma jo zajmejo na način, da bi ta delovala porazno. Mladina, ki je sicer rojena ustvarjajoča sila, je zelo dovzetna tudi za slabo. V tem pogledu pa je vas k sreči veliko na boljšem od obrtnih in trgovskih središč, od trgov in mest. Tožbe o pokvarjenosti mladine niso umestne, dokler tej ne nudimo dobro premišljene vzgoje in resnične, življenja zmožne izobrazbe. Mladina hoče življenja, stremi za udejstvovanjem in ljubi naravo in vse, kar je z njo v zvezi. Zato bi morali zaklade in bogastvo zemlje ter njeno tvorno silo predočati tako, da vzljubi zemljo nele s srcem, marveč tudi z razumom. Podcenjevanje kmetskega življenja in poveličevanje ostalega sveta deluje na mladino porazno, ker zasaja neko varljivo lepoto, da zasanja o bogastvu in jo odtuji domu. Če umevamo vzdržanje kmetske plasti od prave strani in razumemo zaklade velike moralne vrednosti — je čas za zdravo zamišljeno osnovo smotre-nega dela. Kakor ne trdimo, da je to delo lahko, posebno, ker vsebuje to vprašanje posebne pažnje in promatranja s stališča naših izjemnih razmer, — tako ne moremo trditi, da je nemogoče in ne- izvedljivo. Sila rodi potrebo, volja do življenja snuje življenjske načrte. Torej? "'•■''HI Mladina naj se seznani z visokim poslanstvom kmetijskega udejstvovanja, dozna naj pomen kmetijstva v splošni gospodarski uredbi in dobi naj zdravo strokovno razumevanje, da bo sposobna razpolagati s svojo glavnico razmeram in času primerno. Ni časa za odlašanje in dolgovezno razmišljanje; treba je trdnih ukrepov na zdravem osnutku. Živinoreja. CEPLJENJE PROTI RDEČICI. Kmetovalci! Ko pričnejo topli dnevi, mislite na to, da morate svoje prašiče cepiti proti rdečici, da jih obvarjete pogina, sebe pa mnogih sitnosti in škode. Če je le mogoče, naj se cepljenje po 14 dnevih ponovi. Tako dosežete, da bodo vaše živali učinkujoče zavarovane proti rdečici, ki tako rada izbruhne v vročih poletnih mesecih. Dognano je, da pogine pri močni rdečici 95% prašičev, ako niso bili cepljeni, zguba pri cepljenih prašičih znaša jedva 0.08 do 0.1%. Cepljenje sme izvršili le živinozdravnik. Ne tresite se za onih par lir, ki jih morate izdati za cepljenje. Pomnite, da so stotaki in tisočaki v nevarnosti, ako cepljenje opustile. Umen prasičjerejec ve, da brez žrtev ni uspeha. Dr. G. J.: PRVA POMOČ V HLEVU. (Dalje.) Solnčarica. Večkrat se pripeti, zlasti pa v gorkem poletnem času, če se ob najhujši vročini goni žival na delo, da obleži ta ali ona zadeta od solnčarice. Največkrat napada solnčarica dobro rejene, odrasle živali, ki prenaporno delajo. To bolezen spoznamo po sledečih znakih; Žival se med hojo ustavi in se ne gane z mesta; ima top, nem pogled, podplute oči, burno diha, dlaka se ji ježi, je neobčutna, če jo poganjaš, včasih zamuka in se zgrudi na tla. V najhujših slučajih pomaga, če ji takoj puščamo kri. Ako ne znamo puščati, ali, ako se nam napad ne zdi tako nevaren, utegne pomagati, če močimo glavo neprenehoma z mrzlo vodo, ostali život pa le v presledkih. Pomaga pa tudi drgnjenje s suho slamo ali cunjo, še bolje pa s čistim špiritom ali pa s pokafranim špiritom, kisom in sličnim. Pri tem delu je treba napadeno žival s potrebno močjo odrgniti po površini života. Ko napad nekoliko odleže in pride žival nekaj k sebi, jo je odgnati v senco, kjer ni hude vročine, klistirati in ji dati dobro solnato čistilo, na primer V2 kilograma grenke soli v štirih litrih morne vode. Onemoglosl. Češče se pojavlja pri živini tudi onemoglosl. To se dogaja posebno pri bolj šibki živini, ki je morala prenaporno delati, pa je dobivala dalje časa premalo krme, ali pa tako krmo, v kateri je bilo premalo redilnih snovi. Obnemorejo prav lahko tudi take živali, ki jih vprežemo v delo, predno so še prav okrevale po bolezni, pa tudi-ta- ke, ki so šele telile in se že uporabljajo delo, slednjič vse oslabele živali, ki Hh neusmiljena roka zaslepljenega člo~ veka ali pa brezsrčnega hlapca sili z udarc,i in bičem k prenapornemu delu. Šibkim, upehanim živalim, ki vsled ‘rudnosti in. onemoglosli omahujejo, ne sfnemo takoj dajati obilo krme. Čim ^Pazimo, da se žival radi oslabelosti ne Jfiore vzdržali, dajmo ji použiti y2 do 1 hter močnega gorkega vina, kakor pač presodimo, ali ga more ali ga ne more ?-'val prenesti. Potem jo dobro drgnimo ho hrbtu s terpentinovo esenco, z žga-niem ali s kakim drugim sličnim sred-stvom in naredimo ji moren klistir ali k vočjemu dva. Nato žival pokrijmo. Preudaren živinorejec pošlje tudi po živinozdravm-ho. da s primernim vbrizgavanjem ali pa 2 drugimi zdravili reši žival iz nevarnega Položaja, in da odredi, s kakšno krmo jo le zopet pripraviti do moči. Velja pa hfav posebno tukaj ono pravilo, ki pra-V' da je mnogo lažje bolezen preprečiti, hakor pa jo pregnati, ko se je že enkrat *Qiela v telo. — (dalje.) ■^'vinozdravnik Gerbic Josip: KO KUPUJEM KRAVO... (Konec.) , . Grda je razvada, da takrat, ko pro-oaja prekupec ali pa tudi živinorejec • QrTi kravo, da iste ne pomolze, predno d Pr'pehe na trg. Krava naj izgleda kot ,°bra mlekarica, velikost vimena naj to ■ °kazuje. Živali pri tem hudo trpe, vime vv silno občutljivo in kot posledica so hasih različne bolezni. Ne kupuj in ne i °dajaj take krave, kateri priteka vsled dien’ ^er n' k'*3 Pom°lžena< mleko iz vi- n Ko kupuje naš živinorejec kravo, naj v £abi prepričati se, ali ni mogoče kra-lih bP*na na kužnem katarju na spolovi-Dori^ko bi morebiti opazil, da je krava d repom na mestu, kjer se dotika r dhiniee, nekam zamazano-mokra, mo-D ; ° biti oprezni, kajti spet se je pričel ,avljati v deželi v večji meri kužni ka- tar na spolovilih. Na vsak način pa je neobhodno potrebno, da se prepričamo, ali se morebiti ne nahajajo takoj ob vhodu v nožnico na dnu iste male bulice, kot nekako proso. Kužni katar na spolovilih ima za posledico: neplodnost, žvrženje, beli tok, zaostalo posteljco in še druge take dobrote, katere narede iz dobre krave malovredno mrho. Opozarjati moram tudi še enkrat na bolezen: beli tok pri govedu, o kateren. smo že poročali, ali je vredno o njem še enkrat pisati. Deli tok iz sramnice pri govedu ni težko spoznati, saj ima ta bolezen jako vidne znake, katerih glavni je ta, da priteka kravi iz nožnice belo-razjedena snov, včasih več, včasih ma-nje, posebno kadar govedo leži. Krava kaže znake brejosti in se ne poja. Mleka ima krava dolgo časa skoro vedno enako. Krava se nahaja v stanju začasne jalovosti, ter se le v bolj redkih slučajih očisti do dobra in to šele po mesecih in letih, tako, da se zamore še oploditi. Ako privedeš v hlev kravo, od katere teče bela, gosta tekočina, vedi, da si naredil slabo kupčijo; krava pač nosi in izgleda kot breja, toda ne nosi v maternici novega življenja, nego ono belkasto snov. Tako kravo je težko zdraviti in jo prepustimo naravnemu ozdravljenju, ako do tega sploh še pride. Drži tako kravo tako dolgo, dokler ti z mlekom plača krmo, katero požre. Ko kupuješ kravo, glej, da ne kupiš take s kostolomnico. Kako pa naj jo spoznamo, bodete vprašali? Ne bode to težko, samo poizkusimo pritisniti z roko na zadnje rebro goveda, tam na sredi trupla, kjer rebro najbolj štrli navzven. Kravam s kostolomnico in mehkokost-nim kravam, se rebro kaj rado upogne pod nemočnim pritiskom roke, tako da se zdi ob rahlo močnejšem pritisku, kot bi se moralo rebro zdaj pa zdaj zlomiti. Le nekoliko vaje je treba, pa bomo takoj lahko spoznali mehkokostna živinčeta. Ako kupiš kravo, katera se ti zdi nekoliko mehkokostna, kupi ji v naših zadružnih podjetjih klajno apno, ter dajaj ji dnevno eno žlico. Zakaj le v zadružnih podjetjih, bodete vprašali? Zato, ker je pri ieh podjetjih klajno apno kemično preizkušeno, medtem ko sem opazil, da prodajajo ponekod klajno apno, kateremu je primešana neka svinčena zmes Klajno apno postane pri tem bolj težko, prodajalec ima večji zaslužek, živinorejec pa — ogromno škodo. Predno kupimo kravo, bi bilo dobro tudi jo preizkusiti ali ne morebiti kašlja. Kako naj to naredimo? Poizkusimo to tako-le: vzamemo vrečo ali pa kako drugo cunjo, ter zamašimo nosnice krave s tem, da pritisnemo s palcem v eno nosnico s kazalcem v drugo nosnico del vreče ali pa cunje, toliko pač da bodo nosnice zaprte in je pri tem govedu dihanje skozi nos onemogočeno. Ko prične kravi pojemati sapa, kar spoznamo po tem, da prične žival stresati z glavo in se braniti, takrat kravi odmašimo nosnice. Ako krava v naslednjih trenutkih zakašlja, bodimo oprezni in ne kupujmo takega kašljajočega goveda, ker bi nam potem tudi doma v hlevu prhalo, kihalo in kašljalo. P. A.: VZGOJA PURANCKOV. »2e parkrat sem poskusil, da bi si vzgojil mlade purane (piščeta), a vsakokrat mi je to spodletelo. Mislim, da leži vzrok v tem, da ne vem, kako bi jih moral v prvih dneh po valjenju hraniti. Prosim zatorej uljudno, da mi kot zvestemu naročniku Vašega nad vse koristnega lista po mogočnosti na priloženi dopisnici odgovorite in daste natančnega pojasnila glede hrane (pitanja) v prvih tednih; potem tudi, ali vpliva gorkota na njih razvoj. Jajca pure sem podložil pod kokljo (kokoš), ker je baje bolj pridna za čepenje«. Na to vprašanje odgovarjamo v posebnem članku, ker predmeta ni mogoče v par vrsticah izčrpno obdelati in ker bi mogla zadeva zanimati tudi širši krog naših naročnikov. Vzreja mladih purančkov zahteva obilo truda in skrbi, ker so napram mrazu in mokroti posebno občutljivi in v primeri z mladimi piščeti zelo okorni in ne- rodni. Prva hrana za mlade purančke ie podobna hrani za piščeta. Prvih 48 ul po izvalitvi tudi purančki ne potrebujejo nikake hrane. Šele po preteku tega ča-sa jih začnite krmiti po malem, toda več' krat. Da se pospeši prebava, je, kakor z3 piščeta, tudi za purančke nekaj neob' hodno potrebnega, da dobijo tudi pU' rančki v svoj želodček pred vsem dro' ban rečni pesek (svišč). Na to jim zač' nite pokladati oluščeno in zdrobljeno proso ali proseno kašo ali mesto te oV' seno ali ječmenovo zdrobljeno kašo. Tu' di oluščena in zdrobljena ajda je dobro prva krma. Polagoma jim začnite krmit1 drobtine starega dobro pečenega be' lega kruha skupno z drobno zrezani!11 ali sesekljanim kuhanim jajcem. IstotaM začnite polagoma mešati med prej na' vedena krmila tudi drobno zrezano so' lato, špinačo, mlade koprive ali krešo. Nikdar ne sme manjkati purančkom sve' že pitne vode. Med krmo jim lahko začnete kmalu primešavati tudi mesno hrano, ličinke žuželk, gliste deževnico; mesne ostanke, vse drobno zrezanoj Razim prej navedenih krmil je dober Z3 purančke tudi rižev zdrob, turšičfl zdrob. Redno pa je primešavati ’ me(’ druga krmila zelenjavo in mesno hran0 To posebno, dokler purančki toliko ^ dorastejo, da si začnejo sami iskati z.O' lenjave in posebno mesne hrane P6 polju in travnikih. Za razvoj kosti je trO' ba primešavati med ostalo krmo tudi Pc nekoliko krede ali fosforovokislett! klajnega apna. Pri pokladanju krn11 zrnja, zdrobov, moke, zelenjave itd. ij vedno paziti na največjo snago. Krm3 ki so ostala in se že morda pokvaril3 ne dajajte purančkom. Pokladajte krm^ le v snažni in čisti posodi. Kakor že omenjeno, izredno šk°' duje mladim purančkom mraz in vsak1' mokrota. Zato jih puščajte na dvorišč3; s kloko le ob gorkem in suhem vremen11 toda ne, ko je vlažno in rosno, torej G zjutraj in zvečer, temveč le okrog dne. Proti mrazu so zlasti občutljivi, d°' kler jim ne zraste perje. Nevarna don za purančke pa ni končana, tudi če 5,-že mesec stari. Treba jih je čuvati ^ 5e Po lej starosti pred mrazom, zlasti pa pred vsako mokroto in dežjem. Ne puhajte jih torej po rosni in mokri travi, puvajte jih pred dežjem. Zelo nevaren cas za purančke v drugem mesecu njih starosti je posebno takrat, ko jim porde-c> vrat oziroma ko jim pordečijo tako-2Vane bradavičice na vratu. Takrat jih Navadno največ pogine. Zato pa jih je treba tedaj dobro krmiti z redilno in teč-n° hrano in jih strogo varovati pred Vrazom, mokroto, roso in dežjem. Ko j^tadi purani enkrat prestanejo srečno t° dobo, potem so iz vsake nevarnosti, t^e moreta jim več škodovati v taki me-ko doslej, ne mraz ne vlaga. Ni pa s Jem rečeno, da niso potrebni več dosedanjega oskrbovanja, ako se hoče, da bodo dobro uspevali. PREGLEDOVANJE DIKOV. V zmislu predpisov novega zakona 0 Ureditvi spuščevalnic za bike, se prič-jjejo v kratkem redna pregledovanja bi -J°v, ki so namenjeni za pleme. Opo-*Urjamo naše bikorejce, da morajo pri-Pfjati pred pregledovalno komisijo vse 'ke, tudi take, ki so namenjeni le za zasebno rabo. Bikorejec, ki bi tega ne napravil, se izpostavlja nevarnosti, da bo kaznovan od sodnih oblasti z denarno globo v znesku od 500 lir naprej. Za sedaj je določeno pregledovanje bikov v iderskem okraju v času od 17. do 22. maja, v goriški okolici pa v drugem ali zadnjem tednu meseca maja. Tozadevni vzporedi se še pravočasno razglasijo. UVOZ BIKOV. Upoštevaje stališče, da je bik temelj, na katerega mora zidati umen živinorejec razmah svoje živine, je pokrajinsko živinorejsko nadzorništvo v Gorici pričelo z nakupovanjem in uvažanjem čistokrvnih bikov-plemenjakov na ozemlje bivše goriške dežele, ki spada v področje sedanje furlanske pokrajine. V času od 1. maja 1925 do 30. aprila 1926 je bilo uvoženih 33 bikov belanske pasme, 34 bikov sivorujave švicarske pasme in 31 simodolske pasme, skupaj 98 bikov. Za nakup teh bikov je prispevala pokrajinska uprava za belansko pasmo 26.353 lir, za sivo švicarsko pasma 15.656 lir in za simodolsko pasmo 47.200 lir, skupaj 89.210 lir. Mlekarstvo. ®n9. Podgornik Anton: VPLIV NEPRIJETNEGA DUHA NA MLEKO IN MASLO. n Kakor znano, se mleko dokaj rado dvzame tujega duha. Zdi se, da je mleč-lolšča najbolj dovzetna za tuj duh. ,° Pa je nemogoče dobivati mleko j!stegQ in prijetnega okusa in duha v . evi), v katerem je slab zrak. Popolno-l ^ umestna je torej zahteva, da naj di-^ lo mlečne krave v hlevu vedno kolikor I^°9oče svež, dober zrak, da jih molze-v dobro zračenem hlevu ali na pro-*u 'h V ^*s^em '/-rahu. Iz istega vzroka je iu^obroto in kakovost mleka in masla Sr ‘7-elo škodljivo, ako je gnojnik nepo-^ uno ob hlevu ali zelo blizu hleva. To s}r tem boij, ge je gnojni na oni n,> od katere vleče veter proti hlevu. Mleko se mora navzeli neprijetnega duha vselej, ko ga donaša veter iz gnoj-nika, ki je poln gnoja, tudi če je drugače hlev snažen in zračen. Ako je torej le mogoče, napravimo gnojnik vsaj 10 metrov proč od hleva. Pa tudi izven hleva je včasih prilika, da se mleko navzame neprijetnega duha. Tako se je n. pr. dognalo, da je dobilo mleko zopern duh, ker so se krave pasle in dihale zasmrajen zrak v bližini poginolega in v zemljo slabo zakopanega konja. Da se mleko in maslo ne navzameta duha po siru, ne smemo praviloma shranjevati mleka in masla v sirno klet, temveč le v prostor, ki je izrecno določen v mlekarni za shranjevanje mleka in masla. Mlekaren in hlevov ne smemo razkuževati s takimi razkužili, ki razširjajo močan duh. Čebelarstvo. Dr. Bobič Leopold: KA) JE Z NOVIM ZAKONOM O ZAŠČITI ČEBELARSTVA IN S PREVAŽANJEM V PASO? V zadevi novega zakona o zaščiti čebelarstva, o katerem je prinesel »Gospodarski vestnik« obširno poročilo v prvi in v drugi številki t. L, povprašujejo mnogi čebelarji, kedaj in kako se misli zakon uveljaviti in zlasti, kako naj se ravnajo čebelarji, ki prepeljujejo čebele v pašo. Furlansko čebelarsko društvo v Vidmu se je od vsega početka živo zanimalo za novi zakon in se je zavzemalo, ter se tudi dandanes zavzema, da bi se zakon čimprej uveljavil in zlasti, da bi se izvršila pripravljalna dela za ustanovitev pokrajinske zadruge. Tajnik imenovanega društva je dne 5. januarja t. 1. imel z menoj v navzočnosti voditelja goriškega kmetijskega urada razgovor glede na uveljavljenje novega zakona. Takrat smo bili mnenja, da se v zadevi ne da še ničesar napraviti, ker ni vlada še izdala v členu 19. za izvršitev zakona predvidevanega pravilnika. Tajnik imenovanega društva je pa bil mnenja, da naj bi se izvršilo predvidjeno štetje panjev v deželi, da bi imeli čim prej mogoče gotove statistične podatke v rokah, ter da bi se mogla v najkrajšem času ustanoviti pokrajinska zadruga, ko enkrat izide pravilnik. — Do tega štetja ni prišlo, ker se je mislilo prej o zadevi razpravljati s pokrajinskim poglavarjem v Vidmu. Radi videmskih političnih dogodkov se ta razprava ni mogla vršiti meseca januarja in februarja, temveč se je odnesla na poznejši čas. Med tem časom je Slovenska čebelarska zadruga izdala poziv na vse čebelarje in, ko so došle pismene izjave naših najboljših čebelarjev, se je za dan 7. marca sklical anketni sestanek, na katerem se je sklenilo, da se sestavi primerna spomenica o naših željah, ki naj bi se upoštevale pri uveljavljanju nove- ga zakona. To spomenico je pripravil pi' sec teh vrst, upoštevajoč pismene pred' loge in ustmene zaključke sestanka odj 7. marca. Dne 17. marca sem prejel obvestilo’ da je za drugi dan predpoldne določei1 razgovor pri prefektu v zadevi čebei larskega zakona. Ni mi preostajalo dni' gega, nego pustiti v nemar svoje posk in odpotovati v Videm. Razgovora 1 prefektom sta se udeležila predsednik, in tajnik Furlanskega čebelarskega druj štva gg. grof Mainardi in dr. Dorta M jaz. Prefekt je kazal veliko zanimanje zsj čebelarstvo, a je izjavil, da ne more izj dati nikakih ukrepov in tudi ne odredij štetja panjev, ker ni še izdan pravilnik in ker nima od ministrstva tozadevni navodil. Jaz sem v smislu zaključkov anj ketnega sestanka izjavil, da mi čebelarlj slovenskega dela dežele z veseljem po zdravljamo zakon, ki hoče vzeti čebelaf' stvo v zaščito, a da smo pa po drutf strani v nemalih skrbeh, ker vidim( v določilih zakona težko obreme nitev našega itak revnega čebelarstva Izrazil sem željo in prošnjo naše zadr'1 ge, da naj bi vlada, ki podpira zemlja delstvo vobče, naklonila izdatno pomo' in podporo tudi čebelarstvu, ki je znati1 in važna panoga zemljedelstva. Ko se11 obrazložil težave, ki jih imamo čebelaf1 s prepeljevanjem čebel v pašo in ko seji izrekel prošnjo, da bi se izdali v smisj čl. 14 shodni ukrepi, je prefekt izjavil, " naj se stavijo pismeni predlogi. Ker je z nas važno, da vemo, kako naj se ravr^ mo, dokler ne stopi novi zakon v veljaj in dokler ne izda kr. prefektura ukrep0 v smislu čl. 14, sem vprašal, ali ima P?( deželni čebelarski zakon iz leta 1879 5j veljavo, na kar je gosp. prefekt izjavl da v kolikor niso bile izdane nasproff zakonite določbe, ostaja čebelarski ^ kon bivše goriške dežele kot špecija' zakon v veljavi. Zaključek iz vsega tega bi bil P mojem mnenju ta, da ostane odlok-zaMj od 23. oktobra 1925 na mrtvi točki, ® se ne izda pravilnik za izvedbo lega ?3kona v smislu čl. 19 in dokler se ne ,2(iajo navodila v smislu čl. 18 in dokler J*6 izda prefekt ukrepov v smislu čl. 14, er da ostanejo v polni veljavi za goriški zemlje določila čebelarskega zakona lž leta 1879 v vsakem pogledu in tudi za ^speljevanje čebel v pašo. (Torej vse Dr' starem. — Opomba uredništva.) ' KAJ PRAVIJO VREMENSKI PREROKI? fj J . Razvoj in uspeh čebelarstva je od-i V|sen v veliki meri od vremena in njego-. V|h kapric. Marsikateri čebelar prouču-i ^.stoletne pratike in koledarje in računa, ;j 9,1 bo ob paši lepo vreme, vreme, ki bo °niogočilo čebelam izlet in srkanje ; ^‘adke strdi. Žalosten in potrt zabrusi knjige v kot, ako vidi, da kažejo ključi i slabo. Za letos predvidevajo vremenski *Zroki sledeče: Od 1. do 5. maja: Spremenljivo vreme; dež; nizka temperatu-j9' ~ Od 6. do 10 maja: Sprva dež, poem se vreme zboljša; zadnja dva dne-Q jasno vreme. — Od 11. do 15. maja: Pričnejo lepi dnevi, temperatura bo rastla, na koncu hladno in dež. — Od 16. do 20. maja: Sprva nestalno se potem vreme zboljša, temperatura se dvigne, zadnja dva dni nevihte jn mrzlo. — Od 21. do 25. maja: Spremenljivo in na koncu dež. — Od 26. do 31. maja: Spremenljivo, temperatura se bo hitro dvigala; veter in dež. — Od 1. do 5. junija: Vroče s kako izpremembo. — Od 6. do 15. junija: Lepo vreme, toplo, semtertja nevihta. Vzgledi niso najboljši. OPOZORILO. Slovenska čebelarska zadruga j c satnice že izvršila. Oni, ki so vosek pravočasno poslali, in so naročili, naj jim satnice pošljemo, so jih že dobili, drugi, ki so dali vosek v predelavo, a so izjavili, da satnice dvignejo sami v skladišču, naj pridejo po nje. — Tistim, ki so vosek kasno poslali, sporočamo, da bodo tudi oni postreženi v prvi polo* vici maja. — Na pismene naročbe pošiljamo sat* niče le po poštnem ali železniškem povzetju. — Satnice dajamo vsem, tudi, ako niso poslali voska, dokler zaloga ne poide. Priporočamo, da si vsakdo za časa priskrbi satnice, ker blaga ni mnogo na razpolago. Vinogradništvo. ŠKROPITE PRAVOČASNO! fžd pravočasnega škropljenja s pravilno prh ^tavljeno raztopino modre galice in apna je odvb Pridelek vinograda. Tega dela ne smeste odlas '• češ, danes mi ni mogoče škropili, bom jutri, čini, ki so lansko leto tako ravnali, bodisi a^' lastne nemarnosti, bodisi radi pomanjkanja galic, bt. največji škodljivec v vinogradu. Dočim so trtna uš, peronospora in grozdna plesen novejše bolezni vinske trte, je grozdni molj nje stari škodljivec. O njem govori že sv. pismo. Pri nas, hvala Bogu, ne dela tako velike škode, kakor drugod; vendar pa je bila škoda, ki jo je lansko leto napravil molj, zlasti na Krasu, zelo občutna. Če se bo tudi letos pojavil grozdni molj v taki množini, kakor lani, ga bodo morali začeti zatirati tudi naši vinogradniki. Za uspešno in smotreno zatiranje je pa neobhodno potrebno, da vsak vinogradnik kolikortoliko pozna življenje vsakega škodljivca, ki ga želi zatreti. Ako mu je to znano, tedaj bo tudi lahko določil, kako, kedaj in s katerim sredstvom bo dotičnega škodljivca najlažje in najuspešnejše zatrl. Zato hočem tu na kratko opisati grozdnega molja in način njegovega življenja. Kakšen je la škodljivec. Grozdni molj je malemu črvičku podobna gosenica. Dolg je komaj dober cm. Barve je rdečkasto-rujave, le oglavje je črno. ^ Gosenica se razvije iz jajčka, ki je prozorno in drobni rosni kapljici podobno. Buba je 6—8 mm dolga, svellorujava in tiči v zapredku. Metuljček je majhen in meri čez krila še ne cel poldrugi cm. Ker leta ob mraku, ga prištevamo k veščam. Delovanje tega škodljivca. Življenski potek grozdnega molja je ta-le: Ko začne trta cvesti, se iz bube, ki tiči v mešičku, razvije metuljček. Ta predre mešiček in letajoč ob mraku okoli trt, se pari in samica polaga jajčka na zarod. Na to poginejo vsi metuljčki. Iz jajčk se pa po preteku 10 — 14 dni izvalijo molji. Ti molji, ki so v začetku komaj 2 mm dolgi, začnejo takoj žreti zarod. Zlasti jim grejo v slast cvetni prašniki; vendar se pa v sili spravi tudi na pecelj in ga ogloda. Če se to zgodi, tedaj se posuši cel zarod. V svojo varnost predejo tudi molji pajčevini podobne niti, večkrat je opaziti, da se molj obesi na nit in visi iz grozdja. Škoda, ki jo prizadene grozdni molj, je lem večja, čim dalje traja cvetenje zaroda. Ob lepem in solnčrtem vremenu odcvete zarod kmalu in zato je tudi ob toplem vremenu škoda manjša, kakor ob hladnem. Molj žre in raste kakih 4 do 5 tednov. Nato si poišče skrivališče, bodisi v razpoklinah starega lesu, bodisi na kolju, ali kod drugod na trti in se tamkaj zabubi. S tem je končan življenski tok prvega rodu. Iz bub se razvijejo že julija istega leta zopet metuljčki. Ti po-, lagajo jajčka tako kakor metuljčki prvega rodu in sicer na grozdje. Iz njih se v teku enega tedna razvijejo molji, ki začnejo grizti jagode in vrtajo luknje v nje. Napaden grozd začne gniti in okoli luknjic na jagodah je opaziti moljine odpadke, ki so podobni tobaku za nos-lanje. Če je prav lepo vreme, napadene jagode navadno ne segnijejo, ampak ne dozorijo in ostanejo kisle. Odtod ime »črv kiseljak«. V treh do štirih tednih se molj zabubi. Mešiček si napravi navadno v razpoklinah starega lesu, ali pa na kolju. Drugo pomlad se iz bub razvijejo metuljčki in življenski krog tega škodljivca se ponovi. Kedaj zatiramo molja. Zatiranje grozdnega molja se lahko vrši v vseh dobah njegovega življenja. Tako je mogoče zatirati škodljivca s pokončevanjem bub, ali pa s tem, da zasledujemo metuljčke, molje in uničujemo jajčka. Najbolje je, da nikdar ne mirujemo, ampak da smo vedno v borbi proti njemu. Kako ga zatiramo. Pokončevanje bub se vrši s tem, da s posebno rokavico, ki je pletena iz žice, ali pa tudi z žičnato ščetjo odrgnemo po zimi razpokani stari lubad raZ trtnega debla. V nekaterih krajih na Francoskem, kjer dela grozdni molj posebno veliko škodo, oblijejo trto po zimi z vročo vodo. Nadalje režejo trto nizko pri tleh in ne rabijo nič kolja za oporo trte. To delajo radi tega, da onemogočijo bubam zimska skrivališča-Metuljčke je mogoče pokončevati z lovom na nje. Lovijo jih po noči s posebnimi pastmi. Te pasti sestojijo iz svetilke, okoli katere je krožnik napolnjen Z vodo in oljem. Metuljček leta, kakor vsaka vešča, zelo rad okoli svetilk in utone v krožniku. Po nekaterih krajih lovijo ob jutranjih in večernih urah metuljčke s pahljačami, ki so namazane Z lepivom za gosenice. To delo navadno opravljajo otroci. Raba svinčenega arzenijaia. Najlažje in brez veliko truda zatiramo pa molje s škropljenjem z \% raztopino svinčenega arzenijata v vodi, ah pa ob enem s škropljenjem proti pero-nospori, če dodamo brozgi modre galico in apna, še 1 kg arzenijata na vsak h* brozge. Škropiti moramo seveda pravočasno, ker je najlažje zamoriti molje tedaj, ko niso še dorastli in se skrili v zapredke. Najboljši čas za škropljenje ? arzenijatom je tik predno trta začne .e,vesti- Pri škropljenju moramo paziti, da zarod dobro zadenemo in zmočimo. I Svinčeni arzenijat je hud strup in zato Moramo biti pri uporabi tega sredstva zelo previdni, da se ne zastrupimo. ; ^kropiti smemo samo ob lepem in tihem temenu in paziti moramo, da nam ne | Pride strup v usta. Roke si moramo pred jedjo in po dokončanem delu dobro umiti in med škropljenjem ne smemo kaditi. Če bo vsak škropilec se držal teh navodil, se Pe bo nikdo zastrupil. Vsa stvar pa ni tako nevarna, ker do sedaj še nisem slišal, da bi se bil kdo pri škropljenju z przenijatom zastrupil. Svinčeni arzeni-iPt smemo rabiti samo proti moljem pr-veoa rodu, ker če bi ga rabili tudi proti [Poljem drugega rodu, to je v avgustu, pi lahko ostalo na grozdju še kaj strupa ln na ta način bi prišel lahko strup v vino. Proti drugemu rodu rabimo zato tobačni izvleček. O tem bom pisal, če Po potreba, ob svojem času. Konečno omenjam še, da rabijo nekateri mesto svinčenega arzenijata, ap-neni arzenijat. Ali v borbi proti grozd-Pernu molju se je izkazalo, da je svinčeni 9rzenijat boljši od apnenega. O CEPLJENIH V ZELENO. Izmed vseh načinov cepljenja vin-ske trte, je pri nas cepljenje v zeleno PQibolj razširjeno. . Najugodnejši čas za cepljenje v ze-eno je mesec maj in sicer v jutranjih in Popoldanskih urah, ob lepih, mirnih in ne Prevročih dneh. Cepiče režemo in pripravimo v vi-Pogradu. Pri izbiri cepičev moramo pa-Pti na vrsto, zdravje, rodovitnost in PJornenitost trte. Nikakor ne rezati ce-PjCev dd onih trt, ki sicer mnogo rodijo, 1 dajejo slabo vino. Za cepiče najbolj ^0osobni so poganjki, ki niso preveč 'reh. niti preveč mladi in mehki. n . 'zbrane poganjke odrežemo, jih oto takoj skrajšamo, kolikor je njih mla- dika prezrela in premehka. Ko smo to storili, porežemo liste, puščajoč na cepiču y2 cm peclja. Za izvršenje cepljenja je neobhod-no potreben dober in oster cepilni nož in dobri trakci iz gumija za obvezanje. Trakci morajo biti sveži, elastični, 10 do 12 cm dolgi, ter iz finega gumija, ki ob deževju ne popoka. Poleg pravočasne nabave potrebnih nožev in trakcev, moramo tudi skrbeti, da trte, ki jih- mislimo v zeleno cepiti kakih 10 do 14 dni prej očistimo od nepotrebnih in preobilnih poganjkov. Cepljenje izvršimo tako-le: Izbrani poganjek prerežemo na gladkem mestu med dvema členoma s poševnim, gladkim P/š do 2 cm dolgim prerezom, kolikor mogoče nizko. Lista na divjem poganjku, med cepičem in starim lesom pa ne smemo porezati. Po izvršenem prerezu na divjaku, poiščemo med cepiči primerno debeli cepič in napravimo na njem enak prerez, kakor na podlagi in sicer 2 do 3 cm pod členom. Nad členom pa ga prerežemo kake 3 do 4 cm nad očesom. Ko smo napravili oba prereza, položimo prerez cepiča na prerez podlage in začnemo obvezovati z gumijevim trakcem. Obvezovanja samega ni mogoče jasno in razumljivo opisati. Omenjamo le, da je obveza, pri kateri se trakci križajo, boljša od one, ki je pri nas v navadi. Cepljenje v zeleno se izvrši lahko tudi v členu. V tem slučaju se napravi prerez pri podlagi in cepiču poševno skozi člen. Navadno se cepita na vsaki divjaki le 1 do 2 poganjka. Čez 14 dni odlomimo slabejši poganjek. K oskrbovanju že prijetih cepičev prištevamo sledeča opravila: večkratno škropljenje z modro galico, žveplanje, večkratno mandranje divjih poganjkov in pravočasno prive-zanje plemenitega poganjka k kolu, da ga veter ne odlomi. Rabite OREHOVE TROPINE najce-nejie močno krmilo! Sadjarstvo. U. j.: POZOR NA BRESKVE! Vsi oni, ki so po vojni obnovili nasade breskev in pričakujejo od njih čim-več dohodkov, naj zdaj spomladi ravnajo po sledečih prepotrebnih naukih: Čim se na breskvah pojavijo prve listne uši, je oprtati škropilnico in poškropiti breskve z vodo, v kateri so se močile trske mušjega lesa, takozvane trske »Quassia«. Ta se pripravi tako-le: Na 100 litrov vode se vzame 4 do 5 kg trsk, se jih zveže v redko vrečo in se jih potisne pod vodo, kjer ostanejo dva dni. Nato se vzamejo trske ven, in voda za škropljenje je gotova. Škropiti je potrebno z močnim pritiskom in obilno. Škropljenje je po potrebi večkrat ponoviti. Ko breskev odcvete in je plod dosegel debelost lešnika, je breskvam pognojiti. Gnojenje v tem času se je izkazalo najbolj učinkovito. Najboljše gno- jilo v tem času je gnojnica, ali pa tudi čilski soliter in kalijeva sol. Kakih 10—14 dni nato je neobhodno potrebno pregledati vse breskve, ako niso morda preveč obložene s plodovi. Pri tej priliki odstranimo preobloženim breskvam preobil in preštevilen zarod. S tem dosežemo, da se ostali plodovi lepše in močnejše razvijejo ter daio potem lepši, debelejši sad, ki doseže na trgu mnogo višjo ceno, kakor pa droben. S tem delom niti ne zmanjšamo toliko količino pridelka, kakor bi kdo mislil, ker ostali sad postane potem mnogo debelejši. Na trgu potem dosežejo debele in lepe breskve mnogo višjo ceno, kakor drobne. Zato se to delo obilo izplača. Kmetovalci, ravnajte se po teh treh naukih, zlasti pa ne opustite prepotrebnega škropljenja, ker le oni, ki breskve negujejo, lahko pričakujejo koristi od njih. Poljedelstvo. Ing. Čok Andrej: O UMETNIH GNOJILIH. (Dalje.) Pri skupini dušikastih gnojil moramo omeniti še umetna gnojila anirnalnega ali živalskega izvora. Cela vrsta jih je. Omejimo se pa te na glavne kakor: 1. izsušena kri z 12 do 30%; 2. zmleta ro-govina z 13 do 15%; 3. gvano s 5 do 8% in v časih na trgu kot gnojilo ponujane oljnate tropine z 2 do 7% dušika. K tej podskupini dušikastih gnojil je pripomniti, da se tovrstna gnojila v zemlji zelo polagoma razkrajajo z malo izjemo sušene krvi, ker so živalskega izvora. Dušik teh snovi mora napraviti precej dolgo pot sprememb — iz beljakovin itd. pa do nitrata — da ga rastline lahko osvajajo. Vrednost takih gnojil se torej ne more ceniti le po vsebini dušika, temveč ozirati se je treba na vse sestavine teh gnojil. To pa lahko napravi le strokovnjak, na katerega se je tudi pri rabi ali nabavi posebno takih gnojil vedno obrniti. Glede na rabo in trošenje umetnih dušikastih gnojil bi se lahko mnogo pisalo, ker igrajo tukaj važno vlogo različni činitelji, večkrat tudi prav drobne malenkosti. Omejiti se moramo pa tukaj le na splošna pravila rabe dušikastih umetnih gnojil, katera so bila omenjena itak že pri popisu posameznih vrst. Množina gnojil, katero trosimo na površino enega hektarja (10.000 nrO je tudi odvisna od mnogih činiteljev. Na splošno pa zadostuje 40 do 50 kg dušika za vse rastline na globoki zemlji. Na plitvi zemlji zadostuje tudi 20 do 30 kcj dušika na leto in hektar, ker omejuje tam pomanjkanje činitelja zemlje razvoj rastlin. Za množino recimo 40 kg dušika trosimo ali 200 kg apnenega dušika (amonijevega sulfata) ali okoli 260 kO čilskega solitra. Podlaga računanja je torej vedno množina dušika v gnojilu. (Dalje.) G. F.: BRANANJE TRAVNIKOV. O važnosti travnikov smo že pisali v Prejšnjih številkah. Ugotavljamo, da se Pri nas na dobro negovanje travnikov Polaga še vedno premalo pozornosti. So^ ki travnike redno gnojijo, a veliko več jih je, ki še mislijo, da travnikom ni freba pomagati z umetnimi gnojili. So, svoje travnike tudi redno branajo s vanja. A brez dobrih, skrbno obdelanm in veslno negovanih travnikov je vsak napredek živinoreje otežkočen, skoro nemogoč. Krava pač pri gobcu molze! Brananje travnikov je eden prvih pogojev njih umnega negovanja. Z bra-nanjem dosežeš, da se travniki pomladijo, temeljito očistijo vse navlake in pa prezračijo. In kako važno je to opravilo, boš videl in spoznaš še le potem, ko si enkrat to opravilo storil in ko se ti pokažejo uspehi običajno že v kratkem času. Brananje travnikov je v vseh kmetijsko naprednih deželah že redno in Brana v prejšnjih časih. Posebnimi branami, da jih tako očistijo v Prvi vrsti mahu, ki je največji škodljive uspevanja travniških nasadov. A takih umnih kmetovalcev je pri nas prav Piolo, malo. Saj so cele vasi, v katerih PiiPojo niti ene travniške brane. In ven-PQr je ta danes potrebna kot škropilnica !n žveplalnik v vinogradu, kot plug in hrQna na polju, kot kozica in lonec v kphinji. Da! posebno danes, ko postaja *,vinoreja najvažnejša in najdonosnejša Ponoga našega kmetijskega udejstvo- Današnja izpopolnjena brana. splošno vpeljano opravilo. Zakaj bi tega tn pri nas ne bilo? Za brananje travnikov imamo posebne travniške brane, kakor nam jih kažeta sliki. Z brano očistiš travnik mahu, kakor smo že prej rekli, vseh ostankov usehlih rastlin, in obenem pre-rahljaš tudi travniška tla, tako da ima zrak lahek dostop do koreninic in da moreš na slabih travnikih tudi z boljšim uspehom sejati potrebnih travnih semen, da travnik s tem izboljšaš. Poizkusi so dokazali, da moreš s takim smotrenim negovanjem travnikov, ki te stane primeroma malo truda, podvojiti pridelek sena najboljše kakovosti. In kaj to pomeni v naših krajih, kažejo ravno letošnje visoke cene sena in primeroma nizka cena živine radi pomanjkanja sena. Seveda moraš brananje vršiti pravočasno, to je predno se narava začne vzbujati k novemu življenju. — (Članek je bil namenjen že za prejšnje številke, a ga vsled pomanjkanja klišejev nismo hoteli priobčiti. — Opomba uredništva.) Ing. Podgornik Anton: OB SETVI TURŠIČE. Ne kolikšno površino zemlje poseješ s turščico, temveč v kakšno zemljo jo vseješ, je pred vsem merodajno in odločilno za njen pridelek. Pomni, da v dobro obdelani in pravilno oskrbovani zemlji pridelaš lahko dvakrat do trikrat toliko turščice, kakor pa v slabo obdelani in neprimerno oskrbovani zemlji. Zato pa upoštevaj ob setvi turšice sledeče: 1. Turšiča ljubi globoko obdelano in dobro pognojeno zemljo. Zato si najbolje ravnal, ako si že jeseni globoko zoral za turšico določeno njivo in obenem podoral tudi hlevski gnoj. Globoko zorana zemlja črez zimo premrzne, se zdrobi in zrahlja in prepoji z vodo, ki pride rastlinam zelo prav ob suhem poletnem vremenu. V dobro in globoko obdelani zemlji lahko požene turšica svoje korenine globoko in na vse strani. 2. Gnojenje turšici mora biti izdatno in popolno. Gnoji turšici s hlevskim gnojem raje bolj obilo nego premalo. Poleg hlevskega gnoja uporabi za gnojenje tudi umetna gnojila, s katerimi si zagotoviš višji in boljši pridelek. V to svrho raztrosi na vsak hektar še 150 do 30C kg superfosfata, 80 do 120 kg kalijeve soli in 80 do 100 kg čilskega solitra. Ako ti zelo primanjkuje, ali sploh nimaš hlevskega gnoja, potem pa trosi na hektar 400 do 500 kg superfosfata, 100 do 150 kg kalijeve soli in 100 do 200 kg čilskega solitra. Superfosfat in kalijevo sol pomešaj dobro skupaj, raztrosi ju in povleči dobro vsaj teden pred setvijo. Čilski soliter pa trosi turšici najmanj v dveh dobah. Eno tretjino čilskega solitra raztrosi ob setvi, ostalo pa po plet- vi ali okopavanju in tik pred osipanjem. Da soliter ne požge rastlin, ne trosi ga na rosne in mokre rastline, temveč le proti poldnevu, ko so suhe. Vedno ga pa takoj zagrni v zemljo. Ako rabiš mesto čilskega solitra žveplenokisli amonjak, raztrosi ga istočasno s superfosfatom in kalijevo soljo. 3. Ne sej in prideluj turšice večkrat zaporedoma ali skoraj vedno na enem in istem mestu. Res, da turšica to prenaša, vendar pa je za nje uspe-vanje in pridelek veliko bolje, če jo uvrstiš v kolobar in jo seješ po detelji, žitu, strniščni repi itd. 4. Za seme uporabljaj le takšno turšico, ki se najbolj prilega tvoji zemlji in krajevnemu podnebju. Sej raje zgodnjo ali srednje zgodnjo turšico nego pozno, pozno. 5. Prav si storil, ako si že jeseni od-bral turšico za seme. Pri odbiranju pazi, da so storži polni lepega in dozorelega zrnja. Izbranim storžem odreži gornji del ali konico in najspodnejši del ali dno ter robkaj za seme le zrnje na srednjem storževem delu. Za posetev enega hektarja (treh mernih njiv ali dveh oralov) je potrebno 35 do 75 kg ali povprečno 55 kg turšičnega zrnja. 6. Turšico sej 3 do 5 cm globoko in, že radi lažjega in hitrejšega ter cenejšega obdelovanja, vedno v vrste. Raz- dalja od vrste do vrste naj znaša 65 do 90 cm in v vrsti 25 do 45 cm. Razdalja se ravna po rodovitnosti zemlje in po čvrstosti turšice. 7. Ako se napravi vsled dežja po setvi na njivi zemljata skorja (skrlup), moraš to skorjo streti ali zdrobiti, da turšica lahko požene iz zemlje. 8. Plej turšie,o pravočasno in skrbno, da jo ne zatre plevel. Najbolje in najceneje pleješ ali okopuješ turšico in druge okopavine, ako opravljaš to delo 2 okopalnikom. S pletvijo tudi prezračuješ zemljo in zabranjuješ, da se ob suhem vremenu ne izgublja vlaga. Ob deževju pa se v pleto zemljo lažje zgublja deževnica. 9. Pregosto sejano turšico razredči. Ko so rastline približno pol metra visoke, jih osuj. 10. Ne odlomljaj jeseni še zelenih listov in ne odrezuj stebelnih vrhov (bander). S takim ravnanjem znižaš in Poslabšaš pridelek. PRIDELUJTE VEČ KRMSKE PESE! Pomanjkanje krme v pretečeni zimi mora pripraviti marsikaterega kmetovalca, da bo skušal pridelati v bodoče tudi več krmske pese. Ta rastlina nam daja izvrstno zimsko krmo za govejo živino, pa tudi za prašiče, ako ni dovolj krompirja. Za mlečne krave nadomestu-je krmska pesa zeleno krmo in pospešuje mlečnost. Pitalni živini vzbuja tek. Krmska pesa zahteva globoko obdelano in dobro pognojeno zemljo. Razim s hlevskim gnojem se ji izplača gnojiti tudi z umetnimi gnojili. Za 1 hektar se lahko rabi poleg hlevskega gnoja še 200 do 300 kg superfosfata, 200 kg kalijeve soli in 200 kg čilskega solitra. Kdor ima dovolj gnojnice, lahko poliva to in opusti gnojenje s čilskim solitrom deloma ali popolnoma. Sejemo ali sadimo jo v vrste, ki so 70 do 80 cm ena od druge, v vrstah samih pa naj znaša razdalja od ene do druge rastline 20 do 30 cm. Krmsko peso je treba parkrai okopati ali pleti in enkrat osuti. Svilogojstvo. G. F.: PAR NASVETOV UMNEMU SV1LOREJCU. Letos se pričakuje, da bo jako Ugodna letina za svilorejce. Tudi svitodi bodo imeli gotovo visoko ceno. Ni dovolj pa, da dosežejo svilodi na h'gu lepo ceno, in da dobijo svilorejci dobro plačilo za svoj trud, ne, treba je v brvi vrsti tudi, da svilorejec mnogo pri-rcdi: mnogo in pa dobro blago. Pride-oti mnogo, pomeni gojiti svitoprejke ta-ho, da da vsaka onča semena kolikor fbogoče najvišje število kilogramov svi-•odov; pridelati dobro blago pa se pra-Prinesti na trg take svilode, ki zaslutijo iz vseh vidikov označbo lepega hlada, katero lepoto trg upošteva in tudi — hQr je glavno — dobro plača. Razkuževanje svilogojnice. Najvažnejši predpogoji, ki je odvi-Sea od svilorejca samega, da se reja Sviloprejk obnese, je dobro in temeljito razkuženje svilogojnice, kakor tudi vsega orodja, ki se rabi pri negovanju sviloprejk. In ravno v tem oziru se pri nas preveč greši. Premalo brige posvečajo naši ljudje razkužitvi in snagi sploh pri reji sviloprejk. In pogostoma tiči tudi prav v tej pomanjkljivosti vzrok, da se sviloprejke ne obnesejo. Tla v svilogojnici izperi dobro z vrelo vodo, v kateri si raztopil nekaj sode. Onesnažen papir pokuri, čistega pa razkuži na ta način, da ga polikaš s prav gorkim likalnikom. Vse orodje, lese, okvirje, zabojčke spravi na solnce; pusti jih tam skozi en teden, in operi jih potem z vročo vodo, ki si ji primešal nekoliko sode. Ne rabi apnenega beleža, ki onesnaži vsak predmet, ne da bi človek imel jamstvo, da je predmet res tudi razkužen. Nesi potem vse še mokro, v svilogojnico, ki je bila ravnokar oprana, tako da je pod še moker. Zapri na to okna, oddušnike in sploh vse odprtine, kolikor možno dobro. Postavi na pod na kakšen nepregorljiv predmet kupče- ke žvepla, prižgi jih in izgini poiem iz svilogojnice, vrata pa dobro zapri za seboj. Med žveplo lahko deneš tudi nekaj trsk in obliješ vse skupaj s petrolejem. Rabiš pa 2 kg žvepla za 100 m;! prostornine, to je za sobo, ki je 8 m dolga, 4 m visoka in 5 m široka. Dima mora biti v svilogojnici toliko, da se pokončajo vse bolezenske kali. In da se to doseže, mora biti prostor vlažfen. Če je prostor suh, poškropi ga z vodo. Mesto žvepla se lahko rabi formalin, ki ga dobiš v mirodilnici. Dva litra formalina, raztopljenega v 20 I vode, razprši z navadno škropilnico po sobi 100 m:! prostornine, in razkuženje je gotovo. Prostori naj ostanejo zaprti potem dva dni. Nato jih smeš odpreti, vendar bodi pri tem previden. Valjenje in iemperatura v svilogojnici. Naši ljudje so se navadili na to, da dobivajo po večini že izvaljene črvičke v rejo. To opravilo vršijo pridelovalci in prodajalci semena sami, za to ne bomo obširneje pisali o tem. Previdni naj bodo naši ljudje le pri prenašanju ali prevažanju sviloprejk na svoj dom, v prostor, ki je odmenjen za svilogojnico. Mlade sviloprejke smemo prenašati le ob gorkih in mirnih dneh, da obvarjemo tako nežne črvičke pred posledicami skokov temperature. Za prenašanje pripravimo si primernih zavojev iz močnega papirja. Pa tresti jih ne smemo med prenašanjem. Ker je ravno ugodna temperatura silno važen činitelj za hiter razvoj in dober uspeh v svilogojnici, je priporočljivo, da ima vsak svilorejec toplomer, da more tako vedno pravilno urediti višino toplote. Najprimernejša gorkota za življenje, razvoj in proizvajanje svile je krog 18" R. ali 22.51’ C. To temperaturo moramo torej vedno imeti; če je ni, moramo kuriti. Zračenje svilogojnice. Ako postane v svilogojnici pretoplo, moramo zračiti. To se posebno rado dogaja v drugi polovici reje, ko so sviloprejke že odrasle. Takrat moramo zračiti in zračiti. Sviloprejke porabijo mnogo zraka, čistega, svežega zraka; če tega nimajo, trpijo v svojem razvoju, a tudi donos trpi, ker okužen zrak svilo-prejkam močno škoduje. Najprimernejše je, da se svilogojnica stalno in redno zrači z zračniki, ki naj bodo napravljeni v zidu, a tako, da zrak ne pada neposredno na sviloprejke. Prepiha pa v sobi ne smemo trpeti, ker je za rejo škodljiv. Tudi ne smemo dopuščati, da bi se temperatura naenkrat močno izpremenila. Tudi to vpliva slabo na razvoj sviloprejk. Snaga v svilogojnici. Med rejo mora biti v svilogojnici največja snaga. Zato moramo večkrat pometati tla, in odpraviti iz sobe vse odpadke in smrdeča ležišča. Pred pometanjem moramo vsakrat tla nekoliko poškropiti z vodo, da se pozneje prah ne dviga. Tudi ta ne vpliva dobro na razvoj sviloprejk. Prodaja svilodov. Tudi v tem oziru moramo izreči par opomb. Naši svilorejci znajo pridelati svilode, a dosti, jih je, ki jih ne znajo prodati. Lansko leto smo opazovali svi-lodno kupčijo. Videli smo, da so nekateri prinesli na trg blago, ki je bilo zamazano in neprebrano. Drugi so l?ili sicer bolj vestni, prinesli so na trg dobro blago, med katerim je bil le pičel odstotek slabih svilodov, a prvi kakor drugi so morali ravno radi tega izgubiti precej na ceni. Tretji, ki so lepo prebrali svoje blago in ločili slabe svilode od dobrih ter prinesli oboje ločene na trg, so dosegli iz-borne cene za čisto blago, in običajne cene za slabše svilode (falopo), ki so jih posebej prodali-Ti poslednji so tudi blago takoj oddali-Nauk ki sledi iz tega; predno neseš blago na trg, preberi ga z vso vestnostjo doma, loči natančno dobro in čisto od slabega in zamazanega blaga. Bodi gotov, da se ti to splača v vsakem oziru. GOSPODARSKIJVESTNIK.________________99 Davki in pristojbine. Gorkič France: MIGLJAJI DAVKOPLAČEVALCEM. Te dni sem imel več kot dovolj prilike, da sem se prepričal, kako malo Poznajo naši davkoplačevalci svoje dolžnosti, a še manj svoje pravice. Ne-Poznanje zakonov, a v še večji meri lastna neverjejna brezbrižnost jih tlači, da morajo plačevati davke, katerih bi se lahko rešili, ako bi postopali pravočasno v obrambo svojih interesov. Zamujeni roki. Prvi in najglavnejši pogrešek, ki ga naši ljudje stalno delajo, je ta, da pri davkih ne posvečajo prav nikake paž-nje rokom. Vsak davkoplačevalec dobi, predno se vpiše v davčne sezname, od davčnega urada naznanilo, kateri znesek so mu določili za podlago odmere davka (avviso di accertamento). Na tem obvestilu je izrecno rečeno, da ima pravico v roku 20 dni vložiti morebitni ugovor na davčno komisijo proti morebitni nepravilni ali previsoki odmeri, ako bi se ne mogel tozadevno mirno sporazu-fneti in dogovoriti z davčnim uradom.*) Ali koliko ljudi je, ki se ozirajo na ta rok. Primeroma le majhen odstotek. Vsi drugi ugovori so prepozno vloženi. Navadno se zave davkoplačevalec še le takrat svoje pravice, ko dobi od davčnega izterjevalca poziv, naj plača ta in ta davek (avviso di pagamento). Takrat hiti s pritožbo. A je prepozno! Komisija prve stopnje ne more, tudi ako bi hotela, upoštevati takih ugovorov, ker so prepozno vloženi. Res, je dana potem še rnožnost, vložiti pritožbo proti odklonilni *) Rok 20. ctei jc tako razumeti, da mora "'ti v tem roku morebitni ugovor že na davčnem uradu (pri tajniku komisije). Ugovor se mora vlo* 'Uti tudi potom županstva, a v tem slučaju naj davkoplačevalec zahteva od županstva potrdilo o svoji vlogi. Potrdilo mora biti napravljeno na Posebnih vzorcih, izdanih od davčne oblasti. Za JUorebitne spore o pravočasnosti ugovora pride le to potrdilo v poštev. Potrdilo, izdano na na» v*dnem papirju, ne velja. razsodbi prve stopnje, na pokrajinska davčno komisijo. Ali v tem slučaju je le malo upanja na dober uspeh. Zagovor pred komisijo. Drugi pogrešek, ki ga naši ljudje napravljajo, je ta, da govorijo pred komisijo, ko so poklicani, da zastopajo svoje interese, na sploh preveč. Pravijo stvari, po katerih jih nikdo ne vpraša.**) Navadno si taki davkoplačevalci svoj položaj še poslabšajo, ali vsaj zboljšajo ne. Osebno zaslišanje pred komisijo naj se zahteva le takrat, ako ni mogoče v pismenem ugovoru vsega povedati, kar govori za razbremenitev. Pred komisijo je prišel neki samostojen obrtnik, ki je bil obdavčen na podlagi dnevnega zaslužka 10 lir. Tu pa sam pove, da zasluži dnevno 25 do 30 lir. Ali bi tak človek ne napravil boljše, da bi nikoli ne prišet pred komisijo? Kdor se hoče uspešno braniti, mora poznati davčne predpise, drugače je uspešen zagovor nemogoč. Potem, ugovor naj bo vsaj verjeten, ne pa tak, da še že na prvi mah vidi, da v njem ni nekaj v redu. Pri ugovorih zahtevajo davčni uradi pač vsestranskih pojasnil, predno predložijo ugovor komisiji v rešitev. In ta pojasnila so večkrat naravnost v kričečem nasprotju z navedbami v ugovoru. N. pr. Posestnik Peter iz O., ki mu je odmerjen hišni davek, ugovarja, da rabi svoje stavbe le za lastno družino in svoje kmetijstvo in zahteva vsled tega oprostitev. Iz pojasnil, ki si jih je priskrbel davčni urad sam, pa sledi, da ima dotičin posestnik eno sobo oddano v najem za znesek 240 lir letno, kateri znesek je davkarija vzela za podlago obdavčenja. Jasno je, da je tak ugovor ničev in da si dotični posestnik z njim prav gotovo ne more izboljšati svojega stališča. (Dalje.) **) Vsak davkoplačevalec ima namreč pra* vico, da sme zahtevati v svojem ugovoru, da ga komisija osebno zasliši. V tem slučaju mora do* biti od komisije vsaj dva dni prej posebno va» bilo, iz katerega je razvidna ura, dan in kraj zap sedlanja komisije. Gospodarski koledar. MA). Pcljedelslvo: Nadaljevali je s sajenjem krompirja in s sejanjem turšice, sirka ali melljaka, lanu, konoplje, pese, buč, fižola in graha. Presajaj zeljne (kapusove) sadike in sadike krmske pese na stalno mesto. V maju začne plelev, okopavanje in osipanje rastlin. Oplej žito, okopaj krompir in turšLco. Kmalu po okopanju naj se krompir in turšiea tudi osujeta. Tudi krmsko peso je treba v prvič plitvo okopati. Okopaj in osipa) le v lepem in suhem vremenu, ako hočeš doseči pravi namen okopavanja in osi-panja, ki je pred vsem rahljanje zcmhc in zatiranje plevela. V tem mesecu se začne košnja inkarnatke (rdeče) laške detelje, lucerne, krmske rži itd. Po krm-ski rži in inkarnatki obsej njivo s čm-kvantinom ali pa obsadi jo z zeljem ali s Trmsko peso. Živinoreja: Kdor ni začel že aprila z zelenim krmljenjem živine, bo gotovo pričel maja. Upošteva naj vse, kar je bilo nasvetovano glede zelenega ki miljenja v aprilovi številki. Bodi previden posebno pri krmljenju mlade rdeče detelje, ki zelo rada povzroči nevarno napenjanje. Zato pazi, da se mlada detelja ne ugreje in ne postane vela. Mešaj med mo suha krmila (seno, slamof. Zelena krma se lahko poklada v primernih množinah vsem domačim živalim, le vprežna živina (konji, voli) se ne priporoča krmili z zelenimi krmili, temveč le s suho pico. — Ko začneš goniti živino na pašo, daj ji. preden gre na pašo, nekoliko suhe klaje, a tudi pasi jo soočetka le po malo časa. Po paši ji tudi pokladaj še suho krmo. Živino, ki ima oditi maja na planinske pašnike, je treba pred odhodom na planine že dobro privaditi no pašo. Mlade živali, ki niso še privajene na pašo in tudi ne na hojo, je treba posebno na hojo toliko bolj privaditi, čim daljša je pot iz doline v planino. — Maja meseca je skrajni čas, da pustimo cepiti vse prašiče proti rdečici. Bolje je plačati nekaj lir za cepljenje vsakega prašiča, kakor pa priti v nesrečo in utrpeti škodo za več stotakov ali celo tisočakov. Hude izkušnje lanskega leta naj vas izmo-drijo. Težki tisočaki so šli po vodi, ker se prašiči niso cepili proti rdečici. Čebelarstvo: Letošnje leto obeta biti za čebelarje nekoliko boljše od lanskega, ki je bilo naravnost katastrofalno. Vsled lepih dni ob cvetju črešnje in drugega sadnega drevja so se čebelne družine še primeroma dobro razvile. Poročali so nam, da je imel že 18. aprila neki čebelar v baški dolini prvi roj. Če pojde tako naprej, smemo čebelarji z zaupanjem gledati v bodočnost, na akacijevo pašo. — Če nisi še, pripravi si za medišče in roje potrebno satovje, opremi okvirje z žico, itd. Letos imajo najbr-že vsi panji dovolj novega medu; a če tega ni, dodaj jim ga pravočasno. Sedaj se rade naselijo v panjih mravlje, zlasti v zadnjem delu, ki so prav nadležne. Da jih odpraviš, postavi v panj na mesto, kjer se mravlje zbirajo, v sladkorni ali medeni vodi namočeno gobo; ko bo na gobi.Jkamor jih privabi, sladka pijača, dovolj mravelj, vrzimo jo v vrelo vodo. Tako mravlje zatremo. — Če prevažaš na pašo, bodi previden. Priskrbi si pravočasno vsa potrebna dovoljenja. Za vožnjo si moraš panje prav dobro pripraviti, da ti se ne vsuje med potjo roj čebel iz panja. Glede prevažanja veljajo za letos še vse stare navade. Kletarstvo: V maju in sicer še pred cvetenjem vinske trte, moramo vsekakor vino v drugič pretočiti. Pri pretakanju zakadimo sode' z žveplom, ali pa dodamo vinu 7 g kalcijevega sulfita, ali pa isto količino kalijevega metabisulfi-ta. Posodo, ki ostane prazna, je dobro zakaditi z žveplom in to žveplanje je ponoviti vsake tri tedne. Paziti moramo, da so sodi vedno polni. Zato je zalivanje v vsakem diugem tednu neobhodno potrebno. Vino, ? katerim zalivamo, mora biti zdravo in dobro. Vinogradništvo: Običajno požene trta že v prvi polovic.! tega meseca eno Ped visoke poganjke. Tedaj bo zadnji čas, da se napenjalci pripognejo in povežejo. Po dokončanem pregibanju moramo trte prvič popražiti z žveplom. Potrosi naj se le malo žvepla, ker na debelo potrošeno žveplo ožge kaj rado Poganjke. V drugi polovici tega meseca bo najugodnejši čas za cepljenje v zeleno. (O tem čitaj članek v tej številki!) Proti koncu meseca bo potrebno tudi škropiti trte z brozgo modre galice in apna. Za prvo škropljenje je rabiti k večjemu 1 kg modre galice na 100 1 vode. Če so trte slabe rašče, pognoji jim s čilskim solitrom. Tudi zavitkov od trtjo-na ne pozabi obirati. Sadjarstvo: V sadovnjaku ni razum Zatiranja škodljivcev, drugega važnega dela. V tem mesecu zatiramo majskega hrošča, gosenice in cvetoderja in listne uši. Hrošče zatiramo z otresanjem, isto-tako cvetoderje in gosenice. V boju Proti gosenicam nam služijo dobro posebne škarje na visokem drogu. S temi škarjami odrežemo vršičke z zapredki in jih sežgemo. Listne uši, ki delajo veliko škode zlasti na breskvah, pokonču-iemo s tobačnim izvlečkom, kvasijevimi trskami in s svinčenim arzenijatom. (Glej članek v današnji številki). Vrtnarstvo: Glavna opravila v tem mesecu so zalivanje in škropljenje, gno- Vprašanja Št. 30. — D. j. K. — Vam, kakor vsem drugim, ki ste se obračali na naše uredništvo s vprašanji o razdelitvi skupnih Zemljišč in ureditvi njih vživanja in oskrbovanja, sporočamo, da se je ustanovila v hrambo pravic vseh upravičenih ju-sarjev »Zveza upravičenih posestnikov« bi ima svoj sedež v Trstu, Via Carducei št. 8/11. Pripravljeni pa smo tudi mi vedno vsakomur pomagati, ki se obrne na nas. — Opozarjamo vse, da se morajo vse Pravice do skupnih vžitkov prijaviti naj-basneje do 6. junija 1926. Št. 31. — H. A. B. — V odgovor na s Jaše vprašanje, kako se vzgajajo mladi burančki, smo priobčili poseben članek jenje z gnojnico, pletev in okopavanje. Berejo se že spomladanska solata, radič in špinača. Pa tudi nekatere druge rastline, kakor grah, zgodnje zelje, redkvica nam dajejo že pridelek. Ako nismo zastavili fižolu-pletencu (rakljavcu) kolov že pred sajenjem, je treba, da mu zdaj denemo kole. Iz zimskih gredic presajamo na stalno mesto papriko, v kolikor nismo tega storili že aprila. Pregosto zelenjavo, posebno solato,* repo, peso itd., je treba zredčiti. Za poletno rabo sejemo: radič-solatnik in poletno endivijo. Za pozno jesensko in zimsko rabo sejemo: kodrasto zelje, rožnato ali glavičasto zelje, rdeči radič. Proti koncu maja sadimo karfiiol, brokole in vr~ zote. Ko postane kaka leha prosta, jo posadimo lahko s bžolom, ki nam da stročje pozno poleti ali zgodaj jeseni Kumare je preščipn h in jih obtakniti z veicviem. Obtakni tudi grah. Paradižnikom deni količke, h katerim jih rahlo priveži z rafi|o. — če nimaš domačih gnojil, pred vsem gnojnice za zalivanje zelenjave, si lahko pomagaš z umetnimi gnojili. Na vsakih 100 1 vode deni 250 g superfosfata, 125 g kalijeve soli in 225 g čilskega solitra. Travništvo: Kjer je zgodnja trava, začneš lahko kositi. Zapomni si, da je najboljši čas za košnjo trave takrat, ko je večina trav v cvetju. in odgovori. na str. 88. današnje številke »Gospodarskega vestnika«. Št. 32. — P. A. L. pri T. — Vi ste pra-šali: Istrskemu refošku je listje močno porjavelo. Menda bo to rija? S čim bi se dala bolezen zabraniti? Odgovor: Bolezen je res trtna rija. Ubraniti se je morete na ta način, ako poškropite trte z navadno bordološko mešanico že, ko napenjajo, in to delo ponovite, kadar se pokaže zarod. Tej bolezni je najbolj podvržen refošk, napada pa tudi druge trte. Vsled rije se pridelek zelo manjša in tudi kakovost vina trpi. — Št. Ši. 33. — Z. A. V. — Vi prašaie: Kakšen je bil količnik ali množilec za vojno odškodnino v raznih dobah? Mislim oni odstotek, s katerim se ugotovljena in dogovorjena škoda pri stavbah poviša. Odgovor: Odstotek se je menjal večkrat. In sicer je veljal: do 31. decembra 1918 —• 250% od 1. januarja 1919 do 28. februarja 1920 — 400% od 1. marca 1920 do 30. junija 1920 — 450% od 1. julija 1920 do 30. septembra 1920 — 500% od 1. oktobra 1920 do 31. maja 1921 — 600% od 1. junija 1921 do 30. septembra 1921 — 550% od 1. oktobra 1921 do 15. oktobra 1922 — 500% od 16. oktobra 1922 do 28. februarja 1923 — 475% od 1. marca 1923 do 31. avgusta 1923 — 450% od 1. septembra 1923 do 15. maja 1924 — 425% od 16. maja 1924 do 15. maja 1925 — 400% od 16. maja 1925 do 15. septembra 1925 — 420% od 16. septembra 1925 do danes — 450% Recimo, ako ste sklenili marca letošnjega leta konkordat za škodo pri hiši za 10.000 lir po predvojnih cenah, Vam pritiče danes odškodnina 45.000 lir, to je 10.000X 4.5. Seveda, ako je bila hiša zidana v času od 5. septembra 1925 naprej. Št. 34. — B. A. R. — Vprašanje: Moj brat je umrl brez oporoke. Imel je hišo, ki jo je kupil že pred poroko. Pozneje je kupil še eno posestvo, za nakup katerega je prispevala tudi njegova soproga, a kot lastnik je bil vpisan on sam. Zenitna pogodba je bila narejena: dedič eden za drugim. Razen vdove so žive še tri hčere; od teh je ena poročena izven hiše, ista je dobila ob poroki že nekaj denarja brez katerekoli pogodbe; drugi dve sta še doma neomoženi. Pojasnite: a) ali se bo mogla vdova uveljaviti kot solastnica posestva, oziroma koliko pripade njej kot užitek? b) katera izmed hčerk je po zakonu glavna dedinja; ona, ki je omože-na in ki je najstarejša, ali ona, ki je druga po starosti še na domu? c) koliko pripade vsaki dedinji? Odgovor: Ako je umrl Vaš brat brez oporoke in ako obstoja pravilna ženitna pogodba, s katero sta se oba zakonca, mož in žena, brez pridržkov izjavila, da si v slučaju smrti sledita eden za drugim kot lastnika premoženja, je v Vašem slučaju vse po pokojnem bratu ostalo premoženje, premično in nepremično, terjat- ve in dolgovi, last še žive žene. Otrokom pritiče le takozvani nujni delež po očetu. V Vašem slučaju bi ta delež znašal eno osmino cenjene vrednosti zapuščine za vsako še živo hčer ne glede na to, ali je poročena ali neporočena. Ta delež pa se izplača le v denarju. Ce so dolgovi, se tudi ti porazdelijo med hčere v istem razmerju. — Ako pa bi ne obstojala pra' vilna ženitna pogodba, na podlagi katere bi mogla udova uveljaviti svoje, prej navedene pravice, in ako je umrl mož brez oporoke, pripade v tem slučaju ženi ena četrtina zapuščine v izključno last, ostalo pa se porazdeli med otroke. V tem slučaju bi vsaka hči dobila tudi eno četrtino zapuščine v izključno last. — Ker ni oporoke, v kateri bi bila ena ali druga o-seba določena za glavnega dediča, zakon v Vašem slučaju ne pozna glavnega dediča, ampak preostalina se razdeli med vse štiri v prej opisanem razmerju, ne glede na to, kje kdo biva in ali je poročen ali ne. — Vdovo in hčere morejo dobiti svoje deleže le v prej opisanem razmerju. — R. Ši. 35. — Č. R. R. — Vi prašate: Ali je res, da se ne sme prodajati več na debelo manj kot 100 litrov vina brez plačila užitnine? Odgovor: Res je! Od 1. januarja 1926 je treba plačati od vina, ki ga pro-daste v količini pod 100 litrov užitnino. Do takrat je bila pri nas količina vina nad 56 litrov, v starih pokrajinah pa 50 litrov užitnine prosta. Kdor si pa hoče kupiti danes manj kot 100 litrov, mora že užitnino plačati. Št. 36. — C. P. I. — Vi pišete: Kako K ši <1, k P n S <] n n P li \ t I se spravi najlažje obnožina iz celic? Odgovor: Zdi se nam, da bi šlo najbolje s prav fino pinceto. Ali, ker je tako delo silno zamudno in brezpmembno, je najbolje, da se pusti, da to delo o-pravljajo čebele same. Sate z obnožino denite v panje in videli boste v kratkem, da so jih čebele temeljito očistile, posebno spomladi, ko ni zunaj cvetnega praška (pelodi) v obilici. — Dr. B. Poravnajte naročnino zP »GOSPODARSKI VESTNIK'- Tržne cene. Vse pod tem naslovom navedene kmetijske .'J^ebščine se dobijo zajamčeno pristne pri .^tijskem društvu v Gorici, Via Carducci V drugo dvorišče in pri Tržaški kmetijski , u2t>! v Trstu, Via Torre bianca št. 19. Svoji Svojim. j. , ^uperfosfat. — Na trgu je tiho. V nekaterih krajinah je naročeno nekaj superfosfata za aJ' Na splošno pa se lahko reče, da je raba te* gnojila za letos zaključena. Čilski soliter. — Popraševanje po solitru se dtži, cene silijo za spoznanje navzgor, vendar pretirane. Za letos se predvideva, da pojde ,vOgo tega gnojila v državi. Pri nas so i:;lsn kmetovalci do spoznanja, da se tudi j.,-** Kmetovalci ao spoznanja, aa se more so« i er prav dobro in z lepim uspehom rabiti pri r°rnpirju in turšici. Žveplenokisli amonjak. — Raba tega gnojila 'etošnji kampanji se zaključuje. Popraševanje "av neznatno. Apneni dušik. — Vzbuja se ponovno zahteva (la utcm gnojilu- Posebno v maju se predvideva, t no popraševanje in raba apnenega dlušika veli« jt • Drugače je trg miren z ozirom na cene, na ‘Dre najbrže ne bo vplivala tuja konkurenca. - Kalijeva sol. — Raba tega gnojila ponehuje, to malo zahtev. j, Modra galica — Dobavitelji so zadostili s,jitevam odjemalcev. Mestna in podeželska n^dišča so pravočasno dobila naročene količine laga, ki je večinoma oddano. Predvideva se, da . ..Vsled vremenskih neprilik tudi letos potreba $j.°e velika. Došlo blago najbrže ne bo zadb« Sja*0 zahtevam, za to pa, vinogradniki, priskrbite ..Pravočasno dovolj galice, da jo boste imeli pri KaD, ko jo bo treba v vinogradu. Proti strupeni rosi ni drugega sredstva, kakor galično«apnena raztopina. Žveplo. — Zahteve po žveplu se večajo, trg kaže veliko živahnost. Zdi sc, d*i v skladiščih ni preveč blaga; čuti se neko pomanjkanje. Blago se ponuja za juni. Cene se držijo. Priskrbite si pravočasno žvepla, ker tudi od rabe žvepla je v mnogem oziru odvisna letina v vinogradu. Če si napravil že druge žrtve za svoje trte, ne opusti tudi te, ker žveplanje ni v vinogradu nič manj potrebno, kakor škropljenje. Orehove tropine. — Še vedno vlada živahno popraševanje po tem krmilu. Čuti se pomanj« kanje sena. Živinorejcem je le svetovati, da naj 'ne opustijo rabe tropin v svojih hlevih tudi ta« krat, ko bo dovolj zelene piče na razpolago. Seno. — Popraševanje po senu še vedno ži« vahno. Cene so visoke. V Gorici med 50—60 lir za 100 kg. Pričakovati je, da bodo sedaj cene po« pustile, ko začne zelena krma. Slama. — Malo popraševanja. Cene padajo. Vino. — Popraševanje po dobrem blagu se množi. Kaže, da se zaloge prvovrstnih vin bližajo hitro koncu. Cene gredo za spoznanje navzgor. Na sploh vlada prepričanje, da se cena še zbolj« ša, četudi se v inozemstvo ni izvozilo letos toliko vina, kakor lansko leto. Živina. — Cene se držijo. Živinski trgi so na sploh dobro obiskani. Pričakovati je, da bo cena živini rastla, ko bo dovolj piče na razpolago. Značilno je, da se je uvoz jugoslovanske živine jako zvišal. Vosek. — Popraševanje živahno. Na sploh pomanjkanje blaga. Čebelarska zadruga v Gorici kupuje vsako množino voska in ga plačuje po najvišjih dnevnih cenah. Gospodarski drobiž. Nov gozdni zakon. — Italija je rev-v n.Q gozdih. A še v onih, ki obstojajo, d Ni tako gospodarilo, kakor bi se spo->lo. Radi tega je bil res potreben kr,0g zakon, ki zasleduje namen, dati Nn° podlago za varstvo že obstoječih ^dov in onemogočiti še nadaljno opu-^sanje že itak revnega gozdnega podiva v Italiji. Zakon predpisuje visoke n9rne globe za vse prestopke. je ^oljske tatvine. — V povojni dobi se ^,rQ?-pasla tatvina poljskih pridelkov, v (^! meri, da ogroža ponekod že prav ''e K pPsamezne kulture. Res, da lastnik b° čutil, ako mu uboga ženica odne-Snop drv iz njegovega gozda; a če se to ponovi 10, 100 in še večkrat, je škoda očividna. Dočim je prej take prestopke sodil župan kot upravna oblast, je sedaj za to edino kazenski sodnik pristojen. In to ni praktično. To uvide-vajo tudi v starih pokrajinah. Radi tega so predlagale nekatere ugledne kmetijske organizacije, da naj se s posebnim zakonom da županom oblast soditi grešnike, ki kradejo poljske pridelke. Predlog je umesten! Poskusno oranje z motornim plugom se je vršilo na pobudo kmetijskega urada v Ajdovščini na polju blizu Vipave dne 11. aprila 1926. Poskus se je popolnoma obnesel. Prisostvovalo mu je ve- liko število kmetovalcev iz vseh bližnjih vasi. V 80 minutah je motorni plug preoral 35 cm globoko njivo okrog 2000 m2 površine. Enako dobro je uspel poskus oranja travnika. Gledalci so se na lastne oči prepričali, da je oranje s strojem praktično, ceno in dobro izvršeno delo. Poskusi se bodo nadaljevali. Pričakovati je, da bodo tudi ti rodili enake uspehe, in da ni več daleč čas, ko bodo naše gospodarske organizacije začele misliti na nabavo motornih plugov za svoje člane. In to bo zopet korak naprej v našem kmetijstvu. Vnovčevanje živine na Tolminskem in sploh v gorenji soški dolini je podvrženo velikim nestalnostim. Da bi se postavila živinska kupčija na gospodarsko pravilno podlago, se je sprožila misel, naj bi se pri Sv. Luciji ob Soči vpeljali redni živinski semnji, ki bi bili nekaki regulatorji tržnih cen za ves hribovski del dežele. Misel je zdrava. Na prizadetih činiteljih, v prvi vrsti na županstvu pa leži sedaj, ali in kedaj postane ta beseda meso. Zganite se vsi, pa takoj. — Da bo živina tudi po kakovosti — in ne le po številu — prvovrstna, ki bo dosegala vi- soke cene na trgu, je treba, da živinorejci v hribih popustijo nekoliko od svoje kom 'servativnosti. Duh časa in naglo kora' kanje na vseh drugih gospodarskih po' Ijih, sili na to. Živinorejci se morajo za' vedati, da so zdravi in lepi biki ključ do napredka živinoreje. Davek na cigaretne papirčke bo uveden v državi. Ta davek bo znašel 25 stotink za vsakih 100 papirčkov. Da' vek stopi takoj v veljavo za vse papir' čke, ki se nahajajo v tovarniških zalo' gah. Za papirčke, ki se nahajajo že v trgovinah na drobno, stopi ta davek v veljavo še le 60 dni po objavi tozadev' nega zakona v uradnem listu. Zadružne sušilnice svilodov. Svoj čas se je mnogo govgrilo, da se ustanovi za naše ljudi v Gorici ali kje ^ njeni bližini zadružna sušilnica svilodov^ A letos je ni še. In vendar bi bila jako potrebna. Uspehi že delujočih sušilnic v! furlanskem delu dežele bi nas moral' podžgati, da si osnujemo tudi mi kal sličnega. Blaga bi bilo dovolj in korist b' bila splošna. Saj se je svilogojstvo za' čelo lepo razvijati med našim Ijud' stvom. Tiskala odlikovana Narodna tiskarna — (30.—IV.—1926.) — Odgovorni urednik: Dominko Viljefl1- VABILO na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Trnovem- ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. maja 1926 ob 3. uri in pol pop. v prostorih mlekarne s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega ob: enega zbora, 2. Poročilo predstojništva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1925. 5. Volitev predstojništva in nadzorništva. 6. Čitanje revizijskega poročila in sklepanje o h jem. 7. Slučajnosti. Letni in končni račun, predloge, ki se bod|o stavili o njih občnemu /boru in poročilo nadzor* stva, so od 2. maja 1926 naprej razpoloženi. Zadružniki jih lahko vsak dan pregledlajo ob uradnih urah. V Trnovem, dne 30. aprila 1926. NACELNIŠTVO. Kmetje! Tržaška kmetijska družba v Trstu- Via Torre bianca 19 ima v zalogi vs? kmetijske potrebščine. Kmetijsko društvo v Gorici, Vi* CardUCCi 6, drugo dvorišče, ima v zalof?1 vse kmetijske potrebščine. I 1 < t I i ( r 1 i i t i i ( s 1 't t t 5 5 t t ™ lovurna gohiSlifa na liorišlBia ustanovljena leta 1897. Že si hočeš priskrbeti z malimi stroški dobro pohištvo, obrni se na staro tvrdko Anton Breščak, ki ima v zalogi na izbiro popolne sobe, bodisi fornirane ali iz različnega lesa, od najpriprostejših do najrazkošnejših. SORICA - Via Carducci st. 14. Domače podjetje. Trpežno delo. Cene nizke. JRISKil UIIDSO POSOJILIIKr vpisana zadruga z omejenim jamstvom Gorica, Via Oarducci 7, I. Laitno poslopje. — Križišče tramvaja. Najstarejši slovenski zavod v Gorici, ustanovljen leta 1883. Obrestuje navadne hranilne vloge po čislih 4°|0. Davek plačuje zavod sam. Na odpoved vezane vloge obrestuje po dogovoru najugodnejše. Sprejema vloge na tekoči račun. Daje svojim članom posojila na vknjižbo, menice in zastave, ter jim otvarja pasivni tekoči račun. Uradne ure za stranke od 9-12 in od 15-17. Ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne je urad zaprt . TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v lastni hiši ul. Torrebianca 19/1. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po4<>/q< večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema »dinarje* na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice Uradne ure za stranke od 8 Ve do 13 in od 16 do 18-Ob nedeljah je urad zaprt. Št. telet. 25-67. JVfaš zobozdravnik, specijalist za bolezni v ustih in na zobeh M.U. dr. L oj z Kraigher z nemškim zobozdravniškim izpi« tom za zobozdravniška in zoboteb* niška deta v GORICI, na Travniku št. 20. I nadstropje mer Starodavna tovarna tehtnic, utež in GIUSEPPE FLORENZ & C 0vTrstuViaGius.Vidali9,Tel.13-64 z bogato izbero utež in mer tu-in inozemskih W pravilno žigosanih (cementiranih) tehtnic. "M Sprejemajo se popravila vsakovrstnih tehtnic po zmernih cenah. Tekom popravljanja posodimo druge tehtnice popolnoma brezplačno. SOL Zfl ŽIVINO dobite pri tobakarnarju Marcu v Gorici Via Seminarid od 100 kg naprej.