STRAŽA
■ ÄnM^isOT pMta IW sa ato^eiisko IJüdstw*
•» ija
***558
v fa»
#^ja& èa $gé&
2. številka.
Maribor, dne 5. januarja 1920.
SS s«
S sgserfeüggsgffi m
*ss»*aSà «■* <èa*
è& Èà. sets
Letnik XII:
*Č|3
Komisi!« za določita« državno mejo.
Ete* & O,
0«lgov«r unnfstrskega predsednika
Poslanec dr. H o h n j e c je v zadevi mednarodne ko-aaistje za podrobno in kotìénoveljavno določitev naše j državne meje napram Avstriji stavil na g. ministrske- \ ga predsednika Ljubo D avido vida kot voditelja mini-■ »trst v a zunanjih zadev interpelacijo, završujočo se v ■to-Ie trojno vprašanje:
*1. Ali je vlada obvestila našo delegacijo v Panini, naj skrbno pazi, da se ne bo komisija pod rpli-. vkbr Italijanov sestavila pristransko vi prid Avstriji ?
2..	Ali vlada zastavlja, oziroma bo zastavila ves svoj vpliv v Parizu, da se naše zahteve v vprašanju komisije izpolnijo?
S.	Ali je vlada voljna kot zastopnika Jugoslavije v komisijo poslati moža, ki je dober poznavalec krajevnih in obmejnih razmer.
Na to interpelacijo je g. ministrski predsednik dal 8. decembra pr. 1. odgovor, ki je bil preko predsedstva Narodnega predstavništva poslan dr. Hoh-Jljeeu ter mu je bil po pošti dostavljen 1. januarja 1920. Odgovor, pisan v srbščini s cirilico, slove v slovenščini tako-Ie :
Gospod poslanec!
Na Vaše pismeno vprašanje, poslano mi preko
jg.	predsednika Začasnega narodnega predstavništva, katero se nanaša na uredbo meje med našo državo to Avstrijo, imam čast dati Vam sledeči pismeni odgovor :	v
1.	Kraljevska vlada je' preko naše delegacije I »a konlerenci mira v Parizu, učinila potrebni korak glede komisije, ki ima izvršiti razgraničavan] e (ured-t»o meje) med nami in Avstrijo. iPo članu 29. pogodbe -z.Avstrijo je moč komisije za razgraničavanje v res-
Davidovlča poslanem dr. Hehnjeem.
niči velika, kakor to trdite sami. Kraljevska, vlada je ta korak učinila, četudi je voljna verovati, da sesta-» komisije ne bo takšen, da bi ime.i razloge za mnenje, da bo ona v vprašanju razgraničavanja podvržena vplivu na škodo za naše narodne; interese. Z ozirom na člane komisije sporazumnih sil in zlasti onih, ki so dozdaji dala dovolj dokazov prijateljskega razpoloženja proti nam, je treba, da so našt obmejni sonarodnjaki, kakor tudi mi vsi preverjeni in prepričani, da se ti ljudje, ko bodo preučili v dovoljni meri naše obmejne razmere, ne bodo pregrešili zoper pravico.
2.	Kraljevska vlada ne bo prenehala vlagati svojega vpliva, da se o naših/zahtevah v vprašanjih razgraničevanja vodi račun. Ona jih bo podkrepila s potrebnimi argumenti, s katerimi razpolagamo, in nadeja se, da ji v tem pogledu bodo tudi koristni narodni poslanci, ki dobro poznajo naše obmejne razmere. Kraljevska vlada smaira, da je vprašanje razgraničenja splošnega, a ne samo lokalnega .interesa, in o-na mu bo kot takšnemu poklanjala pozornost.
3.	Kraljevska vlada je ne samo voljna, marveč smatra za dolžnost, da pošlje v komisijo moža, ki je dober poznavalec naših obmejnih razmer napram Avstriji.- Naši interesi zahtevajo, da za tako važen posel, kakor je definitivno potegnenje meje, poveri možu, sposobnemu, da brani naše stališče v vseh vprašanjih, ki bi se na osnovt članka 29. imenovane pogodbe mogla prinesti pred komisijo.
Predsednik ministrskega sveta, zastopnik ministra zunanjih del
Ljuba- Davidovič.
Mac7|on»!ize«n in inter-nacijonalizem.
Kakor je velika francoska revolucija pred 120 Iteti pometla s poprej vladajočim fevdalnim sistemom,
• katerem so odločevali samo graščaki, vladarski dvori in dvorna kamariia, ter v politiki, gospodarstva in v kulturnem življenju dala v roke moč in oblast takozvani buržoaziji ali meščanstvu, tako je sedanja svetovna vojna potisnila na stran meščanske sloje in spkovo ideologijo ter spravila v ospredje socijalno v-pr&S&nje. Sedaj stojimo po vseh modernih deželah v znakih socijalizma. Ne govorimo o ruskem boljševizmu, ki je izrastel iz čisto posebnih razmer, tudi ne o soeijalističnem gibanju po premaganih državah, ki je »amo naraven izraz ogorčenja ljudskih množic trdi izgubljene vojne. A tudi po zmagovitih državah je poklal sooijalizem odločilna in vedno napredujoča meč. Nfc Češkem je vlada v rokah socijalistov. Tudi v tej -Khržavi, ki je pretežno kmečka in malomeščanska, in kjer imajo meščanske stranke za sabo lepo preteklost, «t* »iso mogle obdržati proti prevladujoči struji Na Poljskem se drže socijalisti z meščanskimi strankami »ekako v ravnotežju, na Laškem so po novih volitvah postali socijalisti odločilna moč. Samo na Francoskem se je obdržala buržoazija, a to le začasno in le vsled posebnega razpoloženja, ki je zavladalo po zmagi
Obenem, ko je sooijalizem stopil na površje, se Je pa tudi pojavilo v njegovi programatični vsebini »oko vprašanje, ki ga pretresa do temeljev — in to je vprašanje naoijonalizma in internacijonalizma. Socijalist ti takoj odgovori, da to vprašanje je zanjo re -Žene:- „Mi stojimo na stališču internacijonalizma.“ — JTo je lahko rečeno, toda nič povedano. Vprašanj» je Ksmreč, kako pojmujete vaš internacijonafizem? V resnici ni tudi pri socijalistih nobene internacijonale. Ni jc kot organizacija, ker je vsak poizkus interna -cip »alne organizacije razpadel sam v sebi. Ni je titilli kot ideologija, ker je pojmovanje internacijo»«.]iznaša psi različnih socijalistih jako različno. V resnici popolnoma, internacionalen je samo Jud, ker nima nikjer svoje domovine. Vsak drug socijalist je po svojem maternem jeziku, vzgoji, kulturi, gospodarskih reze h tako tesno združen s svojim narodovi, d® ne more biti v polnem pomenu besede internacijonale» . Na vsak način mora socijalistično gibanje biti inter-Eac’jonalno, kajti velike naloge, katere si je postavile, s® »«morejo rešiti samo internacijonalnim polom s «delovanjem vseh narodov; z druge strani je pa socijalno vprašanje v tako tesni zvezi z narodom, da nobenem* socijalistu ne more biti ravnodušen dobrobit *aro8«. Soeijalijstm je iraš*lma struktur« be#oč-
nosti, a nacijonalno vprašanje je najbolj pereča točka, s katero se mora baviti sooijalizem. Ob tej točki so se razbijale in se razbijajo močne socialistične stranke. Beseda „narod“ je kot novec, ki ima v vsaki di 'žavi drugačno veljavo. Nekaj drugega pomeni ta beseda pri vladajočih, nekaj drugega pri podjarmljenih narodih, drugo pri starih, zgodovinskih, drugo v mladih, novo nastalih 'državah, drugače razumeva narodnost sit buržoazijec, drugače lačen proletarec. To nejasno pojmovanje naoijonalizma in različno stališče, katero zavzema v različnih krajih in med različnimi sloji, otežuje sooijalizem neizmerno, da ne more napram njemu zavzeti jasnega in točnega stališča.
Nacijonalno vprašanje tudi pri nas ni rešeno in ne more biti rešeno. Imamo še veliko naših rojakov pod jarmom tujega nacijonalizma, katerih usoda nam ne more biti ravnodušna. Doma se je sedaj, ko ' smo dobili svojo državo, narodno vprašanje deloma zlilo z vprašanjem države: narod je postal država, iz narodnostnega vprašanja se je razvilo državno vprašanj».. Imamo še tretji del narodnostnega vprašan ra , namreč socijalno vprašanje samo na sebi. Narod --to je ljudstvo.. Dvigniti, organizirati to ljudstvo, vzbuditi vse njegove speče sile, razviti produkcijo d> najvišje mogoče mere, sploh iz delavne živali, ki se mehanično bori za svoj obstanek, narediti človeka, to je kakor bi rekel, notranje narodnostno vprašanje. V teh treh smereh: neodrešena domovina, naša. dižava, naša ljudska množica — bo tudi pri nas nadai e ob -stojal nacijonalizem. Napram tem vprašanjem tudi so-cijalizem ne more iti dalje z ravnodušno gesto, ker segajo v njegovo bistvo, moral se bo z njimi pečati in jih rešavati. Bodoči razvoj socijalizma je bistveno odvisen od stališča, katero bo zavzemal napram tem trem vprašanjem. V teoriji so mogoča najrazlLaojša stališča: od skrajne struje na eni strani, kjer ne velja nič neodrešena domovina in lastna država h s vsi cilji izgubljajo na horizontu vsesvetovnega at -stva, pa do skrajne struje na drugi strani, kjer bi hoteli narodnostni in državni plašč imeti samo le za okvir, v katerem bi se varno skrbelo za lastne koristi vladajočih slojev. Absurden je internacijonafizem prvih in zločinski je nacijonalizem drugih, v sredi je pa zdravo jedro naoijonalnega vprašanja, kateremu s» ne bo mogla izogniti niti socijalna demokracija in ki ji bo povzročalo, kakor drugod, tudi pri nas, mnogo t»žav.
i. r a» o-v.-
Slovenci širite naše liste!
Za izobrazbo.
Oasi so izobraževalno zelo neugodni. Včasih: smo vsak mesec dobili par belelrističnih listov v roko. Dom. m Svet je postal naš družinski list. Naši oiroci so čitali Angeljčka. Redno so izhajale naša znanstvene in strokovne revije in nas seznanjale z modernimi pridobitvami na vseh poljih znanstva. Iz-vestja muzejskega društva za Krajnsko, Časopis za zgodovino in narodopis, Nastavni vestnik, ceio Lovec za naše lovce so izhajali redno. Poleg tega so izhajale razne knjižice, leposlovne in poljudno znanstvene. Tudi naše dnevno časopisje je stalo na svojem mostu in jc bilo dovolj razširjeno. Bilo je toraj že cela ogradje za izobrazbo ugodno. Lepo in hitro smo napredovali. Razna društva soi prirejala znanstvena in poljudno znanstvena predavanja. Reči pa moramo, da se je že pred vojno videlo, s koliko večjo vnemo se takozvani nižji sloji, delavec tn kmet zanimajo za ìzu-brazbo. Kakor pa naša inteligenca. Naša delavska društva po mestih in naše izobraževalne organizacije po deželi so priredilo več predavanj in obisk je bil pri tem obilnejši kakor pa pri raznih organizacijah z h inteligenco. Poglejmo sedaj malo sedanji položaji! Ravnokar smo prestali dolgotrajno tiskarsko stavko* V ti sci dob» smo živeli v pravcati duševni temi. In vendar smo se menda čisto dobro počutili. Naša inteligenca je tudi tiste čase imela svoj kino in tudi gledišče je ravno tiste čase moralo poseči po takih i-grah, ki so vlekle.	?
Ce se malo zamislimo v ta položaj, nas more biti strah pred tisto duševno temo, ki se nam obeta, če gremo po tej poti naprej. Tudi po deželi namreč ni tistega živahnega gibanja pri izobraževalnem delu, kakor bi bilo želeti.
In vendar se je indi v našem mestu mal Din časom nekaj storilo za izobrazbo. Slovenska krščansko socijalna zveza v Mariboru je vsak petek od srede septembra dalje v dvorani J SZ. (Flosarska ulica š . 4) prirejala poljudno znanstvena predavanja. Časovne razmere so zahtevale, da se je dalo predavanjem predvsem značaj aktualnosti. Imamo namreč toliko dnevnih vprašanj, da skoro ni mogoče vrediti jih sistematično. Tu so pred vsem vprašanja, ki zadevajo našo državo. O naši državi smo še prav malo poučeni. Nimamo še nobene knjige, ki bi skupaj obdelala zemljepisne razmere naše države. Predavanje o tem predmeta je bilo orej nujno. (19. novembra 1919 C*
K.	Capuder: Naša država). Ustanovitev naše države spremljajo naši sosedje z zavistjo. Prerokujejo ji le kratko življenje. Opirajo se pri tem baje na zgodovino. Nazore o državotvornih in ne državotvornih narodih. (26. novembra 1919, dr. L/. Lenard: Iz zgodovine starih Slovanov). Naši pogledi so se pri misli na n a stoj naše države z velikim zaupanjem obračali v: Pariz, kjer so pa naši delegati morali bojevati za naše očividne pravice šele težek in deloma celo neuspešen boj z našimi tlačitelji. (3. in 10. oktsbra 1919, dr. M. Slavič : Pariška konferenca). Doma pa so med tem vedno bolj v ospredje stopala razna socijalna, gospodarska in politična vprašanja. Viničarji in kočarji so upali, da jtm agrarna reforma prinese uresničenje njih nad. (17. oktobra 1919, dr. K. Capuder: Agrarna reforma). Pričel se je tiskarski štrajk. Vprašali smo se o moralni opravičenosti tega orožja. (24. oktobra 1919, J. E. Bogovič:, O štrajku in 7. novembra: O socijalizmu). Tiskarski štrajk nam je vzel časopisje zato je bilo treba poučiti se o važnih dogodkih na drug način. (31. oktobra 1919, urednik Fr. Zebot: Važni dogodki zadnjega časa,). V Mariboru se čuti veliko pomanjkanje slovenskih knjig. Ni nobene prave knjižnice in tudi ne knjigarne. (14. novembra 1919, kurat M. Ljubša: O knjižnicah(. Država je bila.'primorana Izvesti novo žigosanje. Pri tem je posegla v žep državljanov. Denar pa je ravno v tem času izgubi! velik del svoje kupne moči. (21. novembra 1919, dr. J. Leskovar: O denarju). Načrt prosvetnega odbora v Beogradu izstisniti cerkev in, s tem vero iz šole je prišel v javni razgovor. S tem je postalo preče vprašanje razmerja med vero ig vedo in med vero in vzgojo. (28. novembra in 12. decembra, prof. dr. J. Jeraj: Verska načela in vzgoja). S povdarjanjem političnih programov strank v šolskem vprašanju in drugih točkah javnega življenja, se je pričel političen boj strank v novi državi. Orientirani® j® potrebna. Zgodovina strank na Slovenskem je mlada, skoro ne-preiskan«. Znanj» zgodovin® političnega življenja v preteklosti p» je potrebno, da se spoznamo, redno cerniti t«, kar jo dobrega na zavračati, kar jo stahegpa*

(19. decembra 1919, dr. L! Len ar d: Zgodovinski razvoj političnih strank na Slovenskem).
Dne 9. januarja 1920 bodemo predavanja nadaljevali. Verno, da jik je mnogo, ki imajo rajši burko ali pa kino, morebiti tudi godbo v kavarni, ali dobiček na cesti in pri igri, kakor pa naša predavanja. Vsak po svoj». Naše občinstvo nam pa naj tudi v novem letu ostane zvesto.

Nacijonallzem in socijalizam.
Pod tem naslovom je priobčil „Naprej“ v prvi letošnji štev tiki zelo dolg članek, ki pa nikakor ne seže vprašanju do jedra. Narodnost ni samo etnični in etični pojem, ni stvar sentimentalnosti in čustvovanja, narod je naravna organizacija človeške družbe, je družabna oblika, po kateri se posameznik udejstvuje j in se razvija napredek in civilizacija človeštva. Na- jj rod je torej socijalna organizacija. Morda so nekateri \ stari narodnjaki smatrali narodnost samo za stvar èu- j stvovanja, po sedanjem socijalnem naziranju pa spa- | 'da v socijologijo in radi tega je imel prav Prepeluh, | ko ie zapisal, da narodno vprašanje je socijalno vpra- | žanje in problem malega naroda je problem socijal- | nega zatiranja in izkoriščanja' malega naroda od ve- f licega. S tega stališča zadobi narodno vprašanje či-.f sto drugačno važnost, kot mu jo včasih pripisujejo so- f egalisti. Radi tega pa tudi ne smemo enostavno pri- • čakovati, da bodo socijalisti, ako pridejo pri velikih I narodih do moči in veljave, enostavno po nekih spio- | Snih načelih rešili narodno . vprašanje. Morda bo v | tem slučaju izgubilo svoj posebni jezikovni značaj, | ostala bo pa njegova socijalna oblika. Kakor je med f gospodarskimi podjetji iste vrste neizogiben gospodarski boj in veliko podjetje skuša vedno prisiliti slabe]-še, da mu služi, tako je tudi neizogiben boj med narodnostmi. pa naj vladajo socijalisti ali kdorkoli. Nomee nas ni zatiral edino zato, ker govorimo naš jezik, ampak ker je bil gospodarsko močnejši nas je hotel zasužnjiti, da nas socijalno izkorišča. Narodno vprašanje je mogoče rešiti samo onim potom, po katerim se vsak socijalno slabejši organizem bori zapor močnejšega. Ne pričakujemo pa rešitve ega vprašanja od zmage rdeče internacionale pri velikih narodih.
Ds*, ffipavlagg lopet na p§mju>
Mariborski vsenemški advokat dr. Ernst Mravlagg zopet pridobiva svojo slavo. Kateremu Slovencu *u znano, kaj je vse počel ta človek pred in med vojsko, da bi ugonobil Sloven:,.-, in zatrl slovensko ime v Mariboru in sploh na naši jezikovni meji! Opozarjamo samo na njegove satansko hudobne govore proti Slovanom, s katerimi je krosnjari! leta 1917 in 1918, ne samo po vseh večjih štajerskih gnezdih, ampak tudi drugih deželah. Vsem nam je še v živem spominu. da je ravno bližina iv. Mravlagga bila tista, ki je leta 1914 zakrivila nešteto ostudnih preganjanj nedolžnih Slovencev — brez lazlike strank. Dr. V;r«v-ngg je bil na čelu te gonje. Vprašajte rodoljube, rii*. Rosino, dr. Serneoa, Bračiča, Vračkota, Hlebiča, Polaka. Stola. Gselmana, Cžeka, zavedne Rušane in še na desetino drugih, kaj je počenjala nemška m nemčurska svojat po man boi skih ulicah z nedolžnimi slovenskimi žrtvami! Javna tajnost je bila in ostane, da so bila ta preganjanja \ tesni zvezi z osebo mariborskega advokata dr. Mravlagga. Ta vsenemški veljak je bü posebno smrten sovražnik dr. Korošca barn graško sodišče je tedaj obsodilo dr. Mravlagga. Pribijemo, da je bil dr. Mr avlagg in ostane eden najnevarnejših sovražnikov 1 ugoslavije in Slovencev posebej. In ta dr. Mravlagg uživa v Jugoslaviji ne samo zlato prostost, temveč tudi vse ugodnosti zvestega državljana in — narodnjaka. V Cirknici nad Mariborom je nedavno umrl veleposestnik Rupert Repnigg, ki je bil Mravlaggov pristaš. Repniggova zapuščina je prišla pod državno nadzorstvo. Za nadzornika je bil prvotno imenovan linančm komisar Svetek. Ko j* ta. umrl, je vlada imenonila za nadzornika gerente , 1 Jleka. Ko je le-ta pretekli teden nadzoroval obralo -vanje Repniggove posesti, najde tam advokata g. dr. Mravlagga in bivšega žulferajnskega nadučitelja s Höltschla. Lileku se je povedalo, da ima odslej dr. Mravlagg celo posestvo v najemu za 24.000 K in da ima zasigurano tudi predkupno pravico za posestvo za svoto 400.000 K. Lilek je odločno protestiral prot» takemu postopanju, ker se njega kot od vlade , davljenega nadzornika ni o tem prav nič vprašalo. Dr Mravlagg pa uia je z zaničljivim posmehom izjavil, daje g. nadzornik krivo poučen o svoji moči. S. povdarkom je zatrdil, da ima o» (dr. Mravlagg) vsa dovoljenja od vlade v Ljubljani in Beograd». Ne razumemo postopanja sedanje vlade! Na eni straai nastavi radi nezanesljivosti posestnika Repnikovo posestvo pod državno nadzorstvo, na drugi strani pa izroči to posestvo v roke najnevarnejšemu ìàsemu narodnemu protivnik»! Daleč ste prišli gg. demokrati pri vladnih jaslih, da Mešetarite z dr. Mravlaggi. Na državni meji izrodite najlopše in obširno posestvo v roke dr. Mravlagg», to je izdajstvo !
Politični pregledi
Iugoslavi}*.
M a s • H ministrskega »vetu v Beo-
jpftdn je bil «prejet srbski volilni rA
V o j n i minister Hadžič bo po govoricah med merodajnimi krogi izstopil iz kabineta. Kot bodoča vojna ministra se imenujeta generala: Branko Jovanovič in Živko Pavlovič.
Poročali s m o, da, se je odredila aretacija velikega župana v Baranji Panduroviča. Panduro-vič je pošiljal na Madžarsko dnervno 25 vogouov perniškega premoga, tudi v dobi boljševiške vlade na .0-grskem. Pandurovič je izvršil v državnem imenu po deže,i najstrožjo rekvizicijo živine, katero je poslal v Budimpešto boljševikom in Židom. Vsled teh lopovščin je Pandurovič zelo obogatel in pokupil celo vrsto posestev po Jugoslaviji. Kakor je delal on, kradli so tudi njegovi uradniki. Razun Panduroviča je tudi načelnik finančnega urada Strahinič.
Jugoslavija,dobi v imenu avansa sedaj 100 milijonov frankov, kasneje pa še 5 odstot. celokupne vsote, ki jo boste plačali Nemčija ter Avstrija. Bog zna, tedaj bo, Nemčija plačala 800 milijard.
J ugos-lavi j a bo pričela te dni pogajanja z Rumunijo glede banatskega vprašanja, Srbi so baje pripravljeni ponuditi Rumunom izdatne koncesije.
'Zagrebški ban.je razpustil „Savez javnih nameštenika“. To razpustno odredbo utemeljuje s povdarkom, da je prekoračilo vodstvo zveze delokrog društva.
J u g o s 1 o v a n s k i-m četa m se je posrečilo pregnati z našega, ozemlja albanske odpadnike, katere vodijo italijanski častniki in orožniki. Vse te roparske tolpe so pregnane in rzkkropljene. Odrefeno je vse potrebno, da se preprečijo podobni roparski navadi«	• •■'’"■fTiftll
Poverjeništvo za socijalno polibko v Lju- f bljani je dobilo 254 milijona kron, da jih razdeli sir o- j makom in invalidom.
Nemčija.
Nemška armada bo štela 96.000 mož.
Pariški „Jo urna 1“ bo objavljal od 1. januarja dalje privatna pisma, ki jih je pisal Viljem II. Nikolaju JI. v letih 1894 do 1914., Ta korespondenca bo označila pred javnostjo; vso osebno politiko cesarja Viljema v dobi 20 let. odkar je pripravljal vojno.
Avstrija.
P r e v i 1 e g i j Avstro-ogrske banke s» je podaljšal za nedoločen čas.
Francija je sklenila, da pošlje nemudoma v Cehoslovaško 5000 vagonov za prevoz premoga v Avstrijo. Razven tega bo posl alai v Avstrijo francosko komisijo za nadziranje pošiljanja vagonov in premoga, v Avstrijo.
N tt m čija obvešča Avstrijsko republiko, da jej ne more preskrbet: obljubljenih živil.
Ogrska.
Ogrska v 1 a d a vrši vojaške priprav* proti J Rumuniji. Napad bi se naj izvršil prihodnjo pomlad, f predno bi se Rumimi znotraj popolnoma združili in ] ojačili. Ogrska vlada organizira posebai odbor z na- j logo: širiti boljševizem med rumunskim vojaštvom, j
G 1 e d e m i r o v n e g a vprašanja se nam pe- j roča iz Madžarske, da bo ©grška mirovno pogodbo f sicer podnisala, a je ne izvajala.-	j
V Budimpešti je bila, 29. decembra izvr- f šena smrtna obsodba obtožencev v procesu dr. HVge- j na Laszloja in tovarišev. Med njimi je bil tudi Oton | Klein — Korwin, za katerega je določili Cičerin talce j
Italijani se umaknejo z zasedenega ozemlja. Iz Trsta poročajo: Italijanska armada se pripravlja, da se v najkrajšem času umakne skoro z vsega zasedenega ozemlja Kranjske.
Francoska
V	francoskih krogih sa govori, da bodo dali maršala Fochu takoj po ratifikaciji miru mesto vojnega ministra. Foch bo pa obdržal tudi nadalje v,*;e posle kot poveljnik medzavez-niškifa čet.
Francoski narodni dolg je znašal dne 30. junija 1914	34 milijard 188 milijonov
frankov.
Po Franciji prevladuje gotovo mnenje, da bo dobil Clemenceau pri volitvah predsednika pretežno večiao glasov. Vprašanje je: Bo li hotel Clemenceau sprejeti predsedniško mesto, ker se še doslej ni nič izjavil tozadevno.
Iz Pariza javijaj o, da se bodo sestali začetkom januarja ministri zavezniških držav, da pričnejo z delom mirovne konference. Prva seja bo 6. ali 7. januarja. Na dnevni red pride posvetovanje o usodi Turčije, ó otvoritvi Dardanel, o mirovnih pogojih za Madžarsko in o jadranskem vprašanju. Posvetovali se bodo tudi o ruskih razmerah.
Francija bo nakupila v Jugoslaviji več žita. To žito bo porabila Francoska za preskrbo Avstrije do prihodnje žetve. Francija si pridrži od tega žita le oni preostanek, katerega ne bo več potrebovala Avstrija.
V	Franciji seje otvorilo novo zasedanje parlamenta s hrupnimi slavnostmi. Vlada ima mogočno večino. Pod praporom narodnega bloka so se zbrale vse stranke in se spustile v boj proti socialistom. Socialistični blok šteje med 610 poslanci samo 150 glasov. V Parizu, ki tvori ognjišče socialističnih idej, je porazil Clemenceau z volilnim manevrom popolnoma socialno demokracijo, da ni dobila niti enega mandata. Francoski socialisti se zavedajo te umetne zmage nacionalnega bloka in kričijo po svojih listih, da je v Franciji sedaj že 1,700.000 boijševikov.
Teden»!*.« iiewflee.
„Straža“ bo Szhajaia od t februarja trikrat
03 teden« „straža“ stane za celo leto 50 K; za pol leta 26 K; na mesee 5 K.
¥,m nas tira socifalistiinc-demokratska vlada?
Vsemogočni Žerjav, oziroma njegovi trabanti so obljubili s svojo vlado raj na zemlji. Sedaj vi-___	_	.... ....... dirno, kam nas je dovedla „sol Jugoslavije" in
med vojnimi madžarskimi ujetniki v Rusiji. Usmrtitev j kam so ti ljudje prišli s svojim „požrtvovalnim"
devet boijševikov se je izvršila kljub protestu angleškega poslanika. Sortna Dunajska kumunistična stranka sklicuje protestne shode proti usmrtitvam v Budimpešti in proti nedelavnosti avstrijske vlade med pokretom belega terorja na Dunaju.
Bolgarska.
Po vsej Bolgarski je izbruhnila vsled draginj» živil in oblačil splošna stavka. Vlada j» progkuiJ» p» vsej državi obsedno stanje.
Rumunija.
Romunska poslanska zbornica šteje 562 poslancev, od katerih je izvoljenih 241 v stari Rumuniji, 283 na Sedmograškem in v Bukarešti, 92 v Besarabiji in 26 v Bukovini. Senat šteje 237 članov. K tem še pride princ Karel, rumunski metropolit, škofje in zastopnik evangeljske veroizpovedi.
Italija.
Italija se odreka Reki. Italijanski ministrski predsednik Nitti je v zbornici izjavil: Jadransko vprašanje smo vsled pretiravanja naših manjšin začeli smatrati za najvažnejše vprašanje našega obstoja. Zato izjavljam, da jaz roškemu vprašanju ne pripisujem prav nobene važnosti. Po londonski pogodbi nima Italija do Reke sploh nobene pravice. Reko smo zahtevali še ie po sklepu premirja. Če se nam Reka rie prisodi. torej ne bomo uničeni. Italijani in Jugoslovani morajo živeti ne le v sporazumu, temveč morajo v tem sporazumu najti oporo za svojo bodočnost. Odločno moramo odklanjati in odklanjamo nevarnost nove vojne. — G. Feđerzoni pa je povdarjal, da mora sporazum z Jugoslovani biti tak, da bodo Italijani v slučaju potrebe mogli računati tudi na njihovo pomoč. Predno se to zgodi, ne more Italija umakniti svoje iete z ozemlja, ki ji ne pripada.
smotrenim delom. Skoraj nobenega prometa ni več. Ni res, da bi se ne mogel pri nas vzdrževati. Lansko leto po razsulu smo bili v jako hudem položaju, zima je bila huda, promet j» bil pa le vendar v celi Sloveniji reden, tako, da \ so nas občudovali povsod v inozemstvu. Sedaj ] so na krmilu socijalisti in demokrati, ki propa-I girajo povsod štrajke in brezdelnost. Brezdelnost I je za našo državo pogin, tako bo tudi pri pro-! metu oškodila gospodarstvo na način, da bo S težko zaceliti rane Železničarji dobijo velike j plače privoščimo jim jih v tej draginji. Toda če I ne vzdržujejo prometa, bodo železnice še bolj pasivne, skušale bodo primankljaj zopet prenesti na tovore in na osebni promet, tako da smemo pričakovati v kratkem zopet zvišanje tarifov. Kako se naj razvija na ta način naše gospodarstvo, ko so povsod ovire! Demokrati in socija-I listi, pamet imate za to, da uničujete vse vred-f note, ker gledate samo na svoje koritarje in pa na stranko. Promet se mora upostaviti in vedno vršiti brez prometa ni blagostanja.
Voglar — kje sl? Kot vladni zastopnik ste govorili koncem oktobra, da bode v enem tednu vse boljše. Socijalistično-demokratska vlada bode že vse uredila. Čez nekaj tednov nismo dobili niti soli, niti sladkorja, niti petroleja, niti usnja — pač pa imamo v Mariboru že karte za kruh, karte za tobak itd. Med vojsko so nas krmili s papirjem in kartami, sedaj pa nam demokrati ponujajo zopet papir, prazne obljube iu k večjemu še orožnike, detektive in policiste. Živela demokracija pod svobodnim solncem !
Mari bor le bil pred razsulom nežno, snažno
mesto« Ljubljančani so se čudili ličnosti, ker niso vajeni take snage. Vodja našega mesta je prišel iz Kranjske. Mest© je postalo pravcata zakotna vas«
G.	dr. Pfeifer ne bavite »e samo z bankami i*
s polomijo svoje stranke, temveč brigajte se ne’' koliko za snago in red po mestu ! Sram nas mora biti Slovence, ko kažejo tujci na razne smeti po mestu in naglašajo, kako je bilo lepo , pred prihodom dr. Pfeiferja v Maribor. Gospod § vladni komisar, pri slovesu iz jako odgovornega mesta — katere odgovornosti se gospod vladni komisar prav nič ne zaveda — ne bode raznih bakljad ali podoknic, temveč kupi smeti, katere bodemo morali davkoplačevalci sami spraviti Vam pred nos, ker nas je sram tega gospodarstva.
Varnostne razmere v Mariboru- siabp gospodarijo naši državotvorni elementi. Kjer je le na Čelu kakega urada kak strahkar in demokrat, je polom. Tudi z vodstvom policije ni vse v redu. Vprašamo g. šefa policije : Kaj ta neki dela,
• saj je vendar policija strašno pomnožena? Nobenega tatu ne dobijo več, nobenega reda ne »postavijo v mestu. Po noči se kruli in tuli po | ulicah, kakor kje v afdških peščenih planotah, ko gredo divjaki na lov nad zverine. Po gostilnah plešejo brez dovoljenja, po kavarnah in beznicah ne poznajo nobene policijske ure. Po dnevi se klatijo po cestah čudne postave, ki kričijo in vpijejo. Policaja pa ni nikjer nobenega ! Gospoda dr. Pfeifer iu dr. Senekovič naj vsaj objavita, če sta uvedla za redarsko službo drugi red in jim nakazala droge posle, da jima vsaj ne bodemo delali nepotrebnih očitkov.
Razmere v naših bolnicah niso zdrave, upali
smo, da bodo bolnice v Sloveniji na višku, ker Je prevzel vodstvo nad njimi, kakor vedno pišejo listi, strokovnjak zdravnik dr. Oražen. Ker je podrejen zdravstveni oddelek naravnost Beogradu, mislijo gospodje okoli dr. Oražna, da morajo tudi v zdravstvu nastati pri nas balkanske razmere. Opazujemo, da gre počasi vse navzdol, da »ne more oddelek redno vzdrževati niti teh bol-nie, katere smo sprejeli lepo urejene od štajerskega deželnega odbora. Seveda se morajo tudi nekateri gospodje zdravniki brigati v prvi vrsti za liberalno stranko, potem še le za bolnišnice. Davkoplačevalci odločno zahtevamo, da se skrbi za bolnike, ki morajo itak plačevati ogromne pristojbine. Samo plačevati smo se že naveličali! Hočemo imeti red.
Bolnik/, kateri» je od zdraznika priporočena «dina redilna hrana mleko, postavljeni so sedaj takorekoč na hladno. Mlečae karte so potekle s 31. decembrom, nore se bodo izdale baje še-le v desetih d® 14. dneh Kaj naj ti roveži med item časom vživajo? Navadne hrane ne smejo vživati. Mesa si ne morejo kupiti, ker je cena neznosno visoka. Kmretniua in jajca se že itak me dobijo. Bolnik, naj oi bode starec ali starka ali otrok naj torej pride popolnoma ob moč ali naj pogine. Jeli res, da »e v tem oziru ne da ničesar ukreniti? Jeli res, da se hoče ubogo ljudstvo bolnikov, katerim je bila dosedaj še za silo dana možnost prehrane, izročiti pogina.? Ne bodimo samo politiki in tekmovalci za prvenstvo v Mariboru, bodimo raje pravi vzorni gospodarji •in se potrudimo, da se čimpreje dosedanja gospodarska ia preživljenjska mizerija v občai blagor «popolni in da ne pestarne enaka že gospodarsko propalim mestom Nemške Avstrije.
Zdravniki med seboj v Mariboru. Mariborski
nemškutarji se zelo veselijo, ker se širijo po mestu vesti, kako so si slovenski zdravniki v laseh. Sodnija ima baje mnogo posla s temi akademiki, ki ne poznajo pravih oblik medsebojnega občevanja. Nemškotarski zdravnik se je izjavil, da bode sklical posebni tečaj samo za tovariše zdravnike in priredil predavanja s poukom, kako naj občujejo med seboj akademiki, zlasti pa tovariši zdravniki. Da bode bolj uspeval tečaj, hoče aemškutarski zdravnik imenovati za voditelja lega tečaja g. primarija dr. Čsrneca. Ce bi pridobili za to dobro delo g. primarija, so prepričani vsi, da bi bil vspeh velikanski.
jugoslovanska strokovna zveza priredi v torek,
ma praznik sv. Treh kraljev, javen delavski shod v dvorani J.S.Z. v Flosarski ul. 4. Članice, kakor vsi naši somišljoniki so Vabljeni da se shode »deleže.
Jugoslovanska Strokovna Zveza priredi v Ma-
riborti na praznik sv. Treh kraljev dne 6. januarja 1920 v dvorani JSZ v Flosarski ulici št. 4 celodneven delavski tečaj s sledečim sporedom : Ob pol 8. uri zjutraj skupna služba božja v cerkvi sv. Alojzija. Ob 8. uri zjutraj otvoritev Tečaja in prvo predavanje. Od 8.—9. ure krščanski socialni sistem. Od 9.—10. urè krščanske delavske organizacije in njih naloge. Od 10,-—11. ure
nasprotniki, njih cilji in delo. Od 11.—12.
ure praktično delo v skupinah. Od 2.—3. ure Delavstvo iu politika. Od 3.—4. ure Žensko vprašanje. Ob pol 5. uri delavski shod. Ker bo tečaj za naše delavstvo zelo važen in poučen, opozarjamo nanj člane in članice in vse, ki se zanimajo za delavsko organizacijo.
Božičnica na šali Leitersbarg-Krževlua. Dne
23. grudna vršila se je na tukajšnji šoli božičnica, pri kateri se je izdatno obdarilo 480 otrok s peeivom in vrhutega 84 najrevnejših učencev in učenk z zimsko obleko v vrednosti čez 10.000 K Šolsko vodstvo in učiteljstvo izreka tem potom vsem blagim dobrotnikom tukajšnje šole najiskrejnejšo zahvalo. Prav posebno se za hvaijuje okrajnemu glavarju g. dr. Srečku Lajnšicu za istotako krasna kakor dobra oblačila, čast gospodu patru Gabrielu Planinšek in njegove] gospodični sestri, ki sta nabavila mnogo tople in dragocene zimske obleke, nadalje slavni Posojilnici v Mariboru za darovanih 200 kron, g. dr. Viktorju Kacu, g. Wögerer in vsem drugim gospodom in gospem, ki so pripomogli z različnimi darovi k lepemu uspehu te slavnosti. Prav lepa hvala pa še gospodu M. Planinšfeku, tovarnerju za slaščice v Weberjevi ulici ; z nakazanim mu blagom izdelal je brezplačno črez 5000 kosov zelo okusnih keksov. Vsem dobrotnikom še enkrat tudi v imenu starišev in šolarjev prav prisrčna hvala !
Prostovoljna požarna hramba na Pobrežju pri
Mariboru se zahvaljuje tem potom za obilen obisk Silvestrovega večera ter za podaritev raznih koristnih predmetov za licitacijo. Posebna hvala gre obema gdč. Terbos za cvetlice (150 K), gdč. Novak in Kren za razpečavanje istih in gdč. Eaiß in Stržina za predstavljanje gledališke igrice „Novo leto.“ Preplačila so dali gg.: Holz 50 K in Kek 30 K.
Planinski ples se vrši v Maribora dne 1. svečana 1920 v vseh gornjih prostorih Narodnega Doma. — Odbor ima namen, nuditi na istem vsim svojim prijateljem poseben užitek. V to svrho vabi vse gg. vinogradnike, da se udeleže razstave vin našega Spodnjega Štajeija. Da pa je to omogočeno, naj vpoSijejo vsi, ki se nameravajo udeležiti te razstave, od vsake vrste svojih najboljših vin nekaj bu-telk, opremljenih z etiketo, na kateri je ime vina, vinogradnika in letnik zabeležen na trgovca g. Elliager Armin, Maribor, Magdalenski trg. Ob enem prosimo, da se priloži vsaki taki pošiljki račun, da se zamore istega potem poravnati. Mariborska podružnica S. P. D.
Mariborska podružnica S. P. D. ima svoj redni občni zbor v pondeljek, dne 5. januarja 1920, ob 8. uri zvečer, v iestavrae ji Narodnega doma s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav in poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika in bla gajnika. 3 Poročilo rač. preglednikov. 4. Volitev. 5. Slučajnosti. Vabljene so tudi vse cenj. dame in gospodje, ki nameravajo pristopiti na rovo.
Inskribcij’a na filozofski, medicinski in teološki
fakulteti ljubljanske udì verze se je vršila od 15. novembra od 1. desembra t. 1. Vpisalo se je na lilozofski fakulteti 129, na medicinski (L semester) 65, na tehniški (I.—IV. semester) 258 in na teološki 99, skupaj 551 slušateljev, med temi 44 izrednih, 23 ženskih. Redna predavanja doslej imenovanih profesorjev so se za čela po večini v prvih dneh decemcra meseca ; božične počitnice trajajo do 7. januarja. Upamo, da se bodo mogla s tem dnem pričeti predavanja v večjem obsegu, t. j. da bodo dotlej re Šena imenovanja predlaganih profesorjev. Doslej so pozdravile ustanovitev univerze in jo priznale sledeče visoke šole:	univerze Dunaj,
Gradec, Jasi, Jena, Krakov, London, Oxford, Praga, Rostok, Stockholm, Varšava in tehniške visoke šole Brno, Dunaj, Lvov, Praga.
V Slovetligradcu sta ustanovila gg. Andrej Oset in Franjo Canjko trgovino z vinom. Ker je to prva slovenska vinska trgovina v Slovenj gradcu in ker bosta imela v zalogi re3 pristna štajerska, banatska in dalmatinska vina, pripo ročamo to narodno vinsko trgovino v*em gostil-I ničarjem in drugim najtopleje. (Opozarjamo na današnji inserat!
Izgubljena je bila na cesti od gostiln Drozg proti Pesnici večja svota denarja in sicer 3500 K. Pošteni najditelj jo naj vrne proti nagradi Francu Kmetiču, posestniku na Gačniku.
Razgled po sveta.
PO Celi Češki je izbruhnil z vso silo kulturni boj. Po Čehoslovaški so pahnili iz šol krščanski nauk, odpravili molitev v šoli, sploh so začeli pouk brez krščansko moralne vzgoje. Krščanski starši so protestirali proti tem kulturnobojnim uvedbam Čehoslovaške vlade, a zaman. Ker vlada ni imela ušeo za to pritožbo od strani staršev,
so začeli starši stavkati ia ne več pošiljati otrok v šolo. Skraja so stavkali posamezni kraji, sedaj pa že celi okraji ter okrožja. Starši se upirajo : z vso silo, da nočejo pošiljati otrok v šolo, kjer ! se ne bo podučeval krščanski nauk.
Velika povodanj na Francoskem- Vsied deževja in južnega vremena so v več krajih vzhodne Francije nastale resne povodni. V Mesieresu in v Charlevilleu je reka Meuse poplavila dele mesta. Reke Rhone, Saone, Charente in Aube so prestopile bregove in povzročile mnogo škode. Tudi v Belgiji so reke, katerih vodno stanje je v nedeljo začelo padati, narastle iznova. Pri Kölnu je Rena dosegla višino 7 6 m, pri Koblen-cu pa 8 m. Deli Koblenca so pod vodo.
Vsied mirovne pogodbe mora vzdrževati Nemčija 400 častnikov in 800 francoskih vojakov, ki bodo nadzorovali izvršitev mirovnih pogojev. Stroški te vojaške komisije bodo znašali za Nemčijo 484 milijonov mark. To je svota, ki je polovico tolika, kolikor je stala letno vsa nemška armada. Letni stroški za enega francoskega poročnika bodo znašali 123.000 mark, za enega štabnega častnika pa 300.000 mark Oskr-bovalnina enega francoskega častnika v Berolinu znaša 200 mark dnevno.
Komandant angleškega podmornika „št. 14“
Kapitan Eduard Courtney je piejel ed angleške vlade 31.000 pfondov nagrade. Ta kapitan je bil najslovitejši poveljnik angleških podmornikov, ki se je upal prodreti s svojim podmomikom skozi minirana polja Dardanel v Marmara morje.
Po severnem delu Atlanskega Oceana divjajo tako siloviti viharji, da ne more odpluti iz new-yorške luke več kot 100 ladij. Ob obrežju je vse polno razbitih ladij. Po deželi krog New-Yorka divjajo hudi sneženi viharji. V New-Yorkn samemu je padla temperatura na 20 stopinj pod ničlo.
Mariborski Orel je na občnem zboru 21. dec. 1919 izmolil sledeči odbor: predsednik dr, Karel Verstovšek, podpredsednik Drago Kobi, tajnik dr. K. Cepuder, blagajnik ZI. Bende, namestnika Sl. Pistotnik in Iv. Šrimpf, odbornika K. Bauman in Jož. Eichmeister, zastopnik društva dr. Josip Leskovar, duhovni voditelj dr, M. Slavič, pre giednika računov R. Murane in A. Obran, načelnik K. Tratnik, podnačelnik Fr Žnuderl; razsodišče: predsednik dr. A. Juvan, član K. Tratnik in Marko Kranjc. — Telovadba se zopet prične v četrtek, 8. t. m. v gimnazijski telovadnici. Telovadne ure za člane so v torkih, četrtkih in sobotah od pol 8. do 18. ure zvečer. Starejša vrsta telovadi ob torkih od pel 8. do
9.	ure v Reiserjevi ulici. Ljudskošphski naraščaj ima svoje vaje ob torkih in^pefkih od 4. do pol
6.	ure popoldne v Reiserjevi ulici. Dijaški Orel je sedaj samostojen.
Prireditve.
Bralno društvo pri Kapeli priredi dne 6. januarja to je na Kraljevo igro petdejanko „Mala pevka“ ia šaloigro „Dva nasprotna značaja;“.
Gostilnifiarji.kavarnarji.vinogradniki pozor i
Trgov ««ta z vin am
Oset & Cajnk% Slov. Gradec
Naznanjava, da i atama veliko zalogo najboljšega aortiranega Vina kakor: mnškateljc, rizling, šipon, burgundec, portu-giser, šilhar, pristnega Ijatomerčaaa, pekrčana, haložana, bizeljčana ter črna dalmatinska in banatska stara hi
nova vina.
Kupujeva:
iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po najboljših cenah.
Vinè v steklenicah (buteljke). Razpošiljanje vina v sodih od 501 naprej.
Se priporočava
Andrej Oset in Franjo CejiAo.
i
naznanila.
Knpnjwn drogai les za šego d»
itoru ali ua žago postavljen ali drugače po dogo vorn. M. Vračko, Polaela.	1781
Kotla za žganje
pralne kotle, b&nee, štedilnike in vsa ▼ kotlarsko obrt spadajoča dela izvršaje točno in po zmernih cenah Lovrenc Tomažič, Maribor, Sodnijska id. 24.	1797
Šofer,
trezen in vsestransko zanesljiv išče služb« za osebni ali tovorni avto.	2
Cebelni vosek,
suhe sati ne in odpadke sveč kupuje po najrišji dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani, Gosposvetska cesta 90, Spodoja Šiška. 1799
Kupuj©—
po naj višjih cenah hlode, rezan \ in tesan jelov kakor trd les ter j vsakovrstna drva za kurivo. j Viktor Glaser, lesna trgovina v j Kušah pri Mariboru.	1796
Ha*jedni kamen (Ätznatron) 128 I do 130 odstotni v velikih koli- ; cinah aa prodaj. Petrolejska družba, Maribor.	1811
Občinski tajnik, sposoben slovenskega in nemškega uradovanja, se sprejme takoj Plača po dogo ; v otu. Ako bi bil ob enem tudi : organist in mežnar ima prosto stanovanje. Dopise na Občinski urad Yetrinj pri Celoten, Koroška | SHS.	1812
Kala hiša z velikim vrtom v Maribora, za vsak* obrt sli trgovino sposobna, se takoj zamenja za posestvo v bližini Maribora. Naslov v upr&vništvn	1806
Pridnega in močnega hlapca sprejme takoj M. Berdajs, Maribor, Grajski trg.	1820
Kapi se:
(oprema za konja) v Mariboru, Cvetlična ulica št. 18. Pisarna.	1821
Prva slov. brivnica
Tegetbofova ulica št 22
(preje g. Gredlič) f s se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo jamči
1824 Fras Novak, brivec.
Primarij $r Soan
ordinira popoldne od 1. do 3. ure, po nedeljah od 8. do 9. ure predpoldne
o (želja, cfCrehott trß 16 (nasproti kolodvora).
f Prodaja vina
•arr. ^	«’ ■-   •'■sty ~ vcn> • --vw«“ ^
lastnega pridelka 1919 iz vinskih gone štajerske hramlm-«e v Halozah in Slov. gor. Vinske posknšnje so dne 10. in 11. januarja 1920 pri upravitelj stru posestev štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ptuju na razpolago. Ponudbe za vino je pismeno v zaprtem p smu z označbo: „Vinska ponudba® predložiti imenovanemu upraviteljstvu v Podlehniku do 17. in 18. januarja 1920.
Prodajalec si pridržuje pravico, da se pri eventualnih špekulativnih ponudbah ne ozira na najvišje ponudbe, ker bode © končni oddaji vina odloževalo poverjeništvo za agrarno reformo v Ljubljani.
Upraviteijstvo posestev štajerske hranilnice,
1819	Podlehnik pri Ptuju.
Potrebujete trpežne čevlje?
Oglejta ti nalogo pri
JAKOB LAH ss MARIBOR,
Gfavei trg 2«
Tm* dobite zanesljive močne, aa roke izdelane moške, ženske, deške in dekliške čevlje po najnižji ceni.
ifcEagi galanterijske^ Utga, trpežna tortic, pokih košar.
Poziv!
y nadelo, dne S. novembra lil* predpoldne sta bili oropani trgovina s papirjem in galanterijskim blagom ter trgovina z delikatesami v Sfcrnišču pri Ptuju. Pozivljeva vsakogar, ki bi mu bilo znano, kjer se nahajajo oropani pred meti kot posteljnina, preproge, moške in ženske obleke, perilo, različno pohištvo itd., da na spodaj označeni naslov naznani nemudoma imena in bivališče neananih storilcev proti nagradi 1000 K.
Ivan Cenerà m Strobl,
Maribor, Fabriksgasse 21, v trgovini.
Globoko potrti nad neizprosno tiso lo «poročamo vsem dragim prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogoča! poklical iz najsrečnejšega družinskega kroga požrtvovalnega najboljšega moža in očeta Gospod
Ediierd Blaira pl. O J bor
polkovnik v p., biršl peveljnlk tukajšnje vojašfee realke, kurrftr Rdečegi fcriSa, predsednik kuratt-rlja deškega
zavetišča, glavni urednic ,,®&rburg.er Zeitung.“
je umrl v 52. letu svoje dobe na posledicah v vojni dobljene bolezni, ki jo je prenašal z angeljsko potrpežljivostjo, in je za vedno zatisnil svoje oči v petek dne 2. januarja ob 3. uri zjutraj.
Pogreb našega dragega pokojnika se vrši v nedeljo 4 januarja ob 14. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča.
Eduard Blabs, pl. Olbor, sin	Olga Biaha pl. Oibor, soproga
Olga Biaha p!. Olbor, hči v ™enu vseh drugih sorodnikov.	oiga Lederer, tašča.
Karel Kocijančič
kamnoseška industrijska obit v Mariboru
ScHUierima ulic« 29
priporoča svojo zelo bogato zalogo v žrilh, nagrobnih spomenikov, ploščah za osai-va£ie mize in za pohištvo, vsa betonska in podobar »ka dela. Prevcema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dala kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela v kamna, kot svedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat pa stroje! Lastni kamenolom pri Siov.
Bistrici, industrija za granit, mramor in
sienyt.	1664—424
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
S®ts Sla X SS* Mm
V MARfBORU, STOLNA ULICA 6
Zavarovanje
toper škodo
po poliral
Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, po vzročeno po požaru je ljubljanska
166S
Obrestuj® hranil*® po S odštet*
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, p©-::	roštvo in zastavo ::
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne
Uredne um» spedo «n četrtek od 9.
do 12. me, ir gebata od 8. de 12. ure
Razpis
Vzajemna zavarovalnica.
(Havni z estop za naše obmejne kraje je v €MJa (Breg); ▼ M&rifcdre daje pojasnila m-stopstve „Vzajemne“ v pisarni Augasse št 10; V S umnici pri Maribora pa v pisarni Posojilnice, Jugoslovani, zavarajte se pri domači zavarovalnici
•	...ngu.,
mmmmmmmmmmemmmmmmmmt
NaiftOVijSil
Sv. Evangeliji in Dejanje apostolov
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije in dejanje apostolov z razlago. Oblika molitvenika lična. Vezava prikopljiva. Cena % poštnino vred K 6 90. :: Naroči se v
tiskarni sv. Cirili
v Maribora
Slovenci! Sežite po znameniti knjigi!
MUMM—CC (Be® %«MM» Števen« Sirite «*.»«; Usti*!
službe I. paznika aa mestnem pokopališču y Pobrežja.
Prsilee mora biti reši korenskega in nemškega jezika v govoru ia pisari. Vrtnarstva izučeni imajo prednost.
Plača po dogororu. Prošnje opremljene z domovinskim listom, spričevalom o nravnosti in šolski izobrazbi je vložiti najkasneje d© 10. jannarja 1920 pri Ravnateljstva mestnega pogrebnega zavoda v Mariboru.	1
POZORI
Naznanjam slavnemu občinstva, da sem prevzel glavni zastop Vzajemne zavarovalnice
biste L A Hi JE“ w Pragi
z« sodnijske ©kraje:
Mavih r, Sv. Lenart, Slov. Bistrica, Kaibreg in Slov. Gr s dec	l
ter prosim, d* se interesenti tozadevno obračajo za pojasnila na spognji naslov. Zavarovalnica sprejema vsa zavarovanja kakor, proti požaru, vlomu ia življenju po najnižji ceni ter se slav. občinstvu najtopleje priporoča. Spoštovanjem
■Ba; f s Stfedlar, gia&aai zastopnik ranke „S»»* j»M v Häribwiip Vetrinjska uL 30.
„IDEAL«
Fran Josipa cesta S ll^rlber Tetrinjska iftioa IS
Pratazca« S'üeifioLlcalnica
6»» -iIisìgm
ia ieasko ix aaike obleke. Vodstvo odlikovano aa razstavi v Parizu 1914.
gveBalfe	' Pte
mm	sm
icnsi—I !■ BatežnlK: Ktt -«reil «Sirote.*