63
B a B i j , v . & n . j o g a n , 2001: Ricciocarpos natans (L.) Corda - novoodkrita vrsta jetrenjaka v 
flori Slovenije. Natura Sloveniae 3(1): 43-48.
Br e i D l e r , J., 1894: Die Lebermoose Steiermarks. Mittheilungen des Naturwissenschaftlichen 
Vereines für Steiermark 30: 256-357. 
De s c h m a n n , C., 1858: Beiträge zur Naturgeschichte des Laibacher Morastes. 2. Jahresh. Ver. 
Krain. Landesmus. (Ljubljana) 2: 59-87.
gl o W a c k i , J., 1908: Die Moosflora des Bachergebirges. Jahresber. d. Obergymn. Marburg. 
pp. 1-30.
Jo g a N , N., M. k a l i g a r i č , i. le S k o v a r , a. Se l i š k a r & J. D o B r a v e c , 2004: Habitatni tipi 
Slovenije HTS 2004 - tipologija. Agencija RS za okolje, Ljubljana. 
Ma r t i N č i č , a., 2003: Nova nahajališča vrst – Mahovi (Bryophyta). Hladnikia 15-16: 101-105. 
m a t o u s c h e K , F., 1900: Bryologisch-floristische Mitteilungen aus Oesterreich Ungarn, der 
Schweiz und Bayern I. Verh. Bot.-Zool. Ges. Wien 50: 219-254. 
P a u l i n , A., 1915: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer 
Standorte I. - Izvestja muz. društv. za »Carniola« nov. ser., 6: 117-125. 
r o t h m a l e r , W. (ed.), 1990: Exskursionsflora von Deutschland, Band 1 - Niedere Pflanzen. 
Volk und Wissen Verlag, Berlin. 
Zahvala
Zahvaljujeva se prof. dr. Andreju Martinčiču za pomoč pri zbiranju literature.
t i n K a Ba č i č & Bo ž o Fr a j m a n
100. Carex liparocarpos Gaudin
Bleščeči šaš najden tudi v subpanonskem in preddinarskem fitogeografskem 
območju (Krško-Brežiško polje)
Carex liparocarpos found in sub-Pannonian and pre-Dinaric phytogeographic 
area (Krško-Brežiško polje)
0059/3 Slovenija: Dolenjska, Krško-Brežiško polje, območje hipodroma zahodno od 
vasi Mrtvice, 150 m n. m. [15°30‘13‘‘ E, 45°54‘57‘‘ N; vse koordinate po slov. državnem 
koordinatnem sistemu D 48 - Besselov elips., projekc. Gauss-Krüger]. Leg. & det. B. 
Fr a J M a N & t. Ba č i č , 13.05.2008 (LJU); V od vasi Žadovinek in S od vasi Mrtvice, kompleks 
suhih zaraščajočih se travnikov ob Savi južno od NE Krško (več lokalitet zelo blizu skupaj), 
150 m n. m. [15° 31' 15'' E, 45° 56' 1'' N]. Leg. & det. B. v r e š & a . s e l i š K a r , 13.05.2008, 
22.5.2008, 30.05.2008, 15.06.2008, 28.07.2008 (fotografsko gradivo in delovni herbarij ZRC 
SAZU); Velike toke, 700 m severno od vasi Gorenje Skopice, ruderalno rastišče na opuščenih 
izkopih gramoza, peščeno prodnata tla, 150 m n. m. [15° 33' 4'' E, 45° 54' 49'' N]. Leg. & 
det. B. v r e š & a . s e l i š K a r , 30.05.2008; Krči, ca. 1 km severno od vasi Vihre, 150 m n. m. 
[15° 31' 51'' E, 45° 55' 32'' N]. Leg. & det. B. v r e š & a . s e l i š K a r , 30.05.2008; Vrbina, suh 
zaraščajoč se travnik ob opuščeni gramoznici 600 m J od vasi Pesje,150 m n. m. [15° 33' 24'' E, 
Hladnikia 24: 45-68 (2009)

64
45° 56' 4'' N]. Rastišče: suho travišče na peščeno prodnatih tleh (manjša vzpetina), ki se zarašča 
z grmovnicami. Grmovna plast (okoli 15 %): Prunus spinosa, Salix eleagnos. V zeliščni plasti 
(okoli 60 %) prisotne Arenaria serpyllifolia, Bromus erectus, Carex liparocarpos (razmeroma 
pogosta 2.2), Centaurea rhenana, Dorycnium herbaceum, Erigeron annuus, Globularia 
elongata, Gymnadenia conopsea, Hippocrepis comosa, Lotus corniculatus, Medicago 
minima, Ophrys apifera, Orchis militaris, Orchis tridentata, Peucedanum oreoselinum, 
Pimpinella saxifraga, Polygala vulgaris, Prunella laciniata, Sanguisorba minor, Teucrium 
chamaedrys idr. Leg. & det. B. v r e š , 13.5.2008, 15.6.2008, 26.7.2008 (fotografsko gradivo in 
delovni herbarij ZRC SAZU).
0159/2 Slovenija: Dolenjska, Krško-Brežiško polje, suh travnik ob kolovozu V od 
nekdanje gramoznice, 220 m severno od zahodne mrtvice Save v Prilipah, 140 m n. m. [15° 
38' 23'' E, 45°52‘53‘‘ N]. Det. B. t r č a k , 30.04.2008.
9852/4 Slovenija: Ljubljana, Dovjež, suh travnik na območju poseke daljnovoda 200 m J 
od Save, 300 m n. m. [14°29‘21‘‘ E, 46°6‘48‘‘ N]. Det. B. t r č a k , 27.05.2008.
9853/3 Slovenija: Ljubljana, suhi travniki na Rojah J od reke Save, 295 m n.n. [14°30‘11‘‘ 
E, 46°6‘35‘‘ N]. Det. B. t r č a k , 09.06.2008.
9953/1 Slovenija: Ljubljana, Tomačevski prod, suhi travniki z divjimi odlagališči in 
izkopi gramoza ob nekdanjih vrtičkih, 290 m n.n. [14°33‘49‘‘ E, 46°5‘30‘‘ N]; Tomačevski 
prod, suho, delno zaraščajoče se travišče z divjimi odlagališči ob kolovozu, 160 m S od Save 
in 400 m Z od obvoznice Ljubljana–Črnuče, 290 m n.n. [14°31‘55‘‘ E, 46°5‘24‘‘ N]. Oboje 
det. B. tr č a k , 26.05.2008; Jarški prod, suho, delno zaraščajoče se travišče sredi gozda, 500 m 
JV od Broda, 150 m n. m. [14°33‘13‘‘ E, 46°5‘28 N]. Det. B. t r č a k , 08.05.2008, 09.06.2008; 
Jarški prod, Groblje, suh zaraščajoč se travnik z rdečim borom ob kolovozu, 750 m J od 
Nadgorice, 280 m n.n. [14°33‘55‘‘ E, 46°5‘16‘‘ N]. Det. B. t r č a k , 07.05.2008, 09.06.2008; 
Jarški prod, Groblje, suh zaraščajoč se travnik z rdečim borom, 550 m J od Nadgorice, 280 m 
n.n. [14°34‘0‘‘ E, 46°5‘24‘‘ N]. Det. B. t r č a k , 09.06.2008.
Bleščeči šaš je vrsta suhih pustih travnikov, ki uspeva zlasti na gruščnatih ali prodnatih 
tleh. t o M a ž i č (1949: 174) navaja, da ob Savi pri Ljubljani uspeva izključno v združbi neprave 
bilnice in renskega glavinca (Festuceto pseudovinae-Centaureetum rhenanae).
Edina natančno znana nahajališča te vrste pri nas so bila do nedavnega ob Savi pri Ljubljani. 
Zehenter naj bi bleščeči šaš sicer nabiral na gričih v okolici Celja (m a l y 1838: 139), vendar je 
natančno nahajališče neznano. Ob Savi pri Ježici v Ljubljani ga je prvi našel Paulin in ga izdal 
v eksikatni zbirki kranjske flore (Flora exsiccata Carniolica) pod zaporedno številko 1031 
(LJU; Do l š a K 1929). Na istem nahajališču oziroma v bližnji okolici so ga kasneje nabirali tudi 
drugi botaniki (Juvan, Dolšak, Zalokar), o čemer pričajo primerki v herbarijski zbirki LJU.
Leta 1949 je t o M a ž i č obdeloval asociacije borovih gozdov v okolici Ljubljane. Iz njegove 
fitocenološke tabele je razvidno, da je ta vrsta šaša razmeroma pogosta na več mestih ob Savi 
v Ljubljani (zabeležena je bila v kvadrantih 9852/4, 9853/3 in 9953/1), navaja pa tudi (t o M a ž i č 
1949: 174), da so najbližja znana nahajališča ob Dravi, vendar brez točnih podatkov in brez 
citata. Navedbe se morda nanašajo na dolino Drave na avstrijskem Koroškem. Vrsta je namreč 
od tam že znana (h a r t l et al. 1992: 122). Glede na uspevanje renskega glavinca (v družbi 
katerega pogosto uspeva bleščeči šaš; glej t o M a ž i č 1949: 174, tukaj objavljeni podatki) na 
prodiščih ob Dravi na slovenskem Štajerskem blizu meje s Hrvaško, je možno, da tam uspeva 
tudi bleščeči šaš.
Notulae ad floram Sloveniae

65
m a y e r (1952: 347) v Seznamu praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja navaja, da se ta 
vrsta šaša pojavlja raztreseno na Gorenjskem, Notranjskem, Primorskem in Štajerskem. Navedbe 
za Gorenjsko in Notranjsko verjetno temeljijo na h e g i j e v i h (1939) navedbah za Kranjsko 
(vendar brez natančnih nahajališč!) in podatkih iz Ljubljane ob Savi, podatki za Primorsko 
na literaturnih virih za slovensko etnično ozemlje v Italiji in hrvaški Istri (npr. P o s P i c h a l 
1897: 172, m a r c h e s e t t i 1896 -1897: 592), za Štajersko pa na že omenjenih Zechenterjevih 
(v m a l y 1838) podatkih. Ma r t i N č i č (v Ma r t i N č i č & S u š N i k 1969: 446, Ma r t i N č i č & S u š N i k 
1984: 686, Ma r t i N č i č et al. 1999: 705, Ma r t i N č i č et al. 2007: 819) tako Mali flori Slovenije 
pravilno navaja predalpsko fitogeografsko območje kot edino območje uspevanja te vrste pri 
nas. Spregledal je sicer podatek L. g o D i c l (1973: 12) za vzhodni Kozjak (nad Bresterniškim 
potokom), vendar je revizija herbarijskega primerka v herbariju LJU pokazala, da je rastlina 
napačno določena (v resnici gre za vrsto C. caryophyllea Latourr.; rev. B. Frajman). Sicer 
to vrsto šaša za Polhograjsko hribovje navaja tudi Pi s K e r n i K (1982), vendar brez navedbe 
natančnega nahajališča. Na zemljevidu razširjenosti v j o g a n et al. (2001: 88) sta prikazani 
nahajališči v Ježici in na Kozjaku, medtem ko t o M a ž i č e v a (1949) nahajališča niso zajeta.
Slika 1: Zemljevid razširjenosti bleščečega šaša v Sloveniji z vrisanimi fitogeografskimi območji 
(AL – alpsko, DN – dinarsko, SM – submediteransko, SP – subpanonsko, PD – preddinarsko, 
PA – predalpsko).
Figure 1: Distribution of Carex liparocarpos in Slovenia. The phytogeographical areas are indicated 
(AL – Alpine, DN – Dinaric, SM – sub-Mediterranean, SP – sub-Pannonian, PD – pre-Dinaric, 
PA – pre-Alpine).
Hladnikia 24: 45-68 (2009)

66
Spomladi 2008 smo potrdili uspevanje bleščečega šaša ob reki Savi v Ljubljani, prav tako 
pa smo ga zabeležili na več novih nahajališčih na Krško-Brežiškem polju, s čimer se je vednost 
o razširjenosti te vrste pri nas povečala in zdaj obsega tudi subpanonsko in preddinarsko 
fitogeografsko območje (slika 1). Na novo zabeleženih nahajališčih raste pretežno na peščeno 
prodnatih inicialnih tleh in suhih (ponekod zaraščajočih se) traviščih z redkejšo vegetacijo, 
katere pokrovnost dosega (40) 60–80 (90) %. Vrsta je na teh nahajališčih razmeroma pogosta, 
njene populacije so predvidoma stabilne (z več 10 primerki). 
Morda je vrsta v Sloveniji pogostejša, kot kaže trenutno stanje njene znane razširjenosti, 
in bi jo na podobnih rastiščih lahko pričakovali tudi v drugih delih Slovenije. Ker cveti in 
plodi razmeroma zgodaj, lahko bleščeči šaš najlaže opazimo in določimo v pomladanskih in 
zgodnjepoletnih mesecih (od aprila do junija), če mošnjički ne odpadejo, tudi kasneje.
Bleščeči šaš je razširjen v zahodni Aziji (Iran, Turčija) in v vzhodni, srednji, južni in 
zahodni Evropi od nižin do 1600 m nadmorske višine. Po l D i n i (1991: 233) ga označuje kot 
vzhodno-alpski florni element (E-Alp.), medtem ko je v delu Flora Alpina (a e s c h i m a n n & 
al. 2004: 820 označen kot južnoevropska vrsta (S-Eur.). V soseščini ga srečamo v večjem 
delu Avstrije z izjemo Štajerske (f i s c h e r et al. 2008: 1136), vendar je na Koroškem večina 
podatkov starejših od leta 1900 (h a r t l et al. 1992). V Furlaniji-Julijski krajini je zabeležen 
v številnih osnovnih poljih srednjeevropskega florističnega kartiranja (Po l D i n i 2002: 111), 
na Hrvaškem je le nekaj znanih nahajališč (Ni k o l i ć 2008), na Madžarskem pa so Sloveniji 
najbližja nahajališča v okolici jezera Balaton (s i m o n 2000: 747; G. Kiraly, pisno). 
V Avstriji ima bleščeči šaš status ogrožene vrste (v alpskem in JV predalpskem 
prostoru celo močno ogrožene vrste; N i k l F e l D & Sc h r a t t –eh r e N D o r F e r 1999), medtem ko 
je na rdečem seznamu hrvaške flore (Ni k o l i ć & t o p i ć 2005: 552) naveden kot nezadostno 
znana vrsta. Glede na to, da je bleščeči šaš pri nas zelo redek, uspeva pa na nižinskih 
suhih travnikih, ki jih ogroža tako človekovo delovanje kot tudi naravna sukcesija, bi bilo 
smiselno tudi pri nas obravnavati vrsto kot ogroženo in jo uvrstiti na slovenski rdeči seznam, 
bodisi kot redko ali prizadeto vrsto. Upadanje številčnosti vrste, torej kriterij, ki loči med 
obema kategorijama, pri tako maloštevilnih podatkih o razširjenosti vrste – tako v preteklih 
desetletjih kot danes – težko ovrednotimo. Vendar glede na specifičnost habitatov (suha 
travišča, inicialna peščeno-prodnata tla v nižinah), njihovo redkost in ogroženost ter glede 
na to, da v sosednjih deželah številčnost močno upada, menimo, da bi bilo vrsto treba uvrstiti 
v kategorijo prizadetih vrst (E). 
V prihodnosti velja v pomladanskih mesecih obiskati rastišča, kjer je pričakovano 
pojavljanje bleščečega šaša, npr. suhe travnike na plitvih tleh na prodnatih nanosih večjih 
rek (Sava, Drava, Mura, Savinja, Soča, Vipava, Reka), zlasti na krajih, kjer se pojavlja 
tudi renski glavinec (Centaurea rhenana), v družbi katerega ponavadi uspeva. Rastline 
obravnavanega šaša običajno tvorijo večje strnjene preproge (razširjanje s pritlikami!), 
na pogled so podobne pomladanskemu šašu (C. caryophyllea), vendar ima ta dlakave, 
mehkejše mošnjičke, bleščeči šaš pa gole, na sončni svetlobi bleščeče, bolj okrogle in ob 
zrelosti otrdele mošnjičke.
Zahvala
Terensko delo, v okviru katerega so bili zbrani podatki, je financiralo Ministrstvo 
za obrambo (CRP Znanje za varnost in mir; M1-0148), Hidroelektrarne na Spodnji Savi 
(projekt „Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov ter kartiranje habitatnih 
Notulae ad floram Sloveniae

67
tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, 
posebna varstvena območja, zavarovana območja in naravne vrednote na vplivnem območju 
predvidenih HE Brežice in HE Mokrice«) in Zavod za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana. 
Zahvaljujemo se tudi prof. dr. T. Wraberju za nasvete v zvezi z literaturo.
Literatura
ae S c h i M a N N , D., la u B e r , k., Mo S e r , D. M. & t h e u r i l l a t , J.-p. 2004: Flora alpina. Bd. 2: 
Gentianaceae–Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp.
Do l š a K , f ., 1929. Paulinova Flora exsiccata Carniolica, Centuria XI-XIV. Glasnik Muzejskega 
društva za Slovenijo, Prirodoslovni del B, Ljubljana 10(1/4): 42-56.
f i s c h e r m . a ., K. o s W a l D & W. a D l e r , 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein 
und Südtirol. Land Oberösterreich, OÖ Landesmuseen, Linz. 1392 pp.
g o D i c l , L., 1973: Floristična oznaka območja vzhodnega Kozjaka in zahodnih Slovenskih 
Goric. Magistrsko delo. Maribor-Ljubljana. 86 pp.
h a r t l , h ., g . K n i e l y , g . h . l e u t e , h . n i K l f e l D & m . P e r K o , 1992: Verbreitungsatlas der Farn- 
und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. 
451 pp.
h e g i , G. (ed.), 1939: Illustrierte Flora von Mittel-Europa 2. J. F. Lehmanns Verlag, München, 
Berlin. 532 pp.
j o g a n , n . (ed.), t. Ba č i č , B. Fr a J M a N , i. le S k o v a r , D. Na g l i č , a. po D o B N i k , B. ro z M a N , 
S. St r g u l c k r a J š e k & B. t r č a k , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
m a l y , j . K., 1838: Flora Styriaca. Eduard Ludewig’s Verlag in Grätz, Leipzig. 159 pp.
m a y e r , e ., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. SAZU, razr. Prir. Med. 
vede, Dela, 5. Ljubljana. 427 pp.
Ma r c h e s e t t i , C., 1896 -1897: Flora di Trieste e dei‘suoi dintorni. CIV+727 pp. 
Ma r t i N č i č , a. & F. Su š N i k , 1969: Mala flora Slovenije. Cankarjeva založba, Ljubljana. 516 
pp.
Ma r t i N č i č , a. & F. Su š N i k , 1984: Mala flora Slovenije, 2.izd. Državna založba, Ljubljana 793 
pp.
Ma r t i N č i č , a., t. Wr a B e r , N. Jo g a N , a. po D o B N i k , B. t u r k , B. v r e š , v. ra v N i k , B. Fr a J M a N , 
S. St r g u l c k r a J š e k , B. t r č a k , t. Ba č i č , M. a. Fi S c h e r , k. e l e r & Su r i N a , B. 2007. Mala 
flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp.
Ma r t i N č i č , a., t. Wr a B e r , v. r a v N i k , N. J o g a N , a. po D o B N i k , B. t u r k & B. vr e š , 1999: Mala 
flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 845 pp.
N i k l F e l D , h. & l. Sc h r a t t –eh r e N D o r F e r , 1999: Rote Liste gefährdeter Farn– und 
Blütenpflanzen (Pteridophyta und Spermatophyta) Österreichs. 2. Fassung. p. 33–130. 
In: Niklfeld, H. (Ed.): Rote Listen gefährdeter Pflanzen Österreichs, 2nd edition. Grüne 
Reihe Bundesmin. Umwelt Jugend Familie (Wien) 10: 1-291.
Ni k o l i ć , T. & J. t o p i ć , 2005: Crvena knjiga vaskularne flore Hrvatske. Red Data Book of 
Vascular Flora of Croatia. Ministarstvo kulture, Državni zavod za zaštitu prirode, Zagreb. 
693 pp.
Ni k o l i ć , T. (ed.), 2008: Flora Croatica Database, On-Line (http://hirc.botanic.hr/fcd). 
Department of Botany, Faculty of Science, University of Zagreb.
Hladnikia 24: 45-68 (2009)

68
P i s K e r n i K , M., 1982: Bioekološka in sestojna predstavitev mikroreliefnih gozdnih združb 
slovenskega ozemlja. Strokovna in znanstvena dela 75. Univerza Edvarda Kardelja v 
Ljubljani, VDO Biotehniška fakulteta, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, VTOZD. 
149 pp.
po l D i N i , l., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Regione 
autonoma Friuli-Venezia Giulia Direzione regionale delle foreste e dei parchi & Universita 
degli studi di Trieste, Dipartimento di biologia, Udine. 899 pp.
Po l D i n i , L., (s sodelovanjem g. o r i o l o & m . v i D a l i ), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
Piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Regione FVG, Az. Parchi e Foreste Reg. & 
Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp.
P o s P i c h a l , e ., 1897: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes 1. Franz Deuticke, Leipzig & 
Wien. 576 pp.
s i m o n , T., 2000: A Magyarországi edényes flóra határozója. Nemzeti tankönyvkiadó, 
Budapest. 846 pp.
t o M a ž i č , G., 1949: Asociacije borovih gozdov v Sloveniji. Razprave razr. prirod. medic. vede, 
SAZU v Ljubljani 4: 159-203.
Bo ž o Fr a j m a n , t i n K a Ba č i č , a n d r e j se l i š K a r , Br a n K o V r e š & Br a n K a t r č a K
Notulae ad floram Sloveniae