L IX. 21 -22 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 7. 12. 1962
NAROČNIKOM IN DOBROTNIKOM
Pisatelj dr. Budal-Pastuškin je letos napisal v tržaškem listu tale stavek o nas: „Belogardisti so iz domovine odnesli milijone in so z njimi tam v Argentini začeli izdajati Slovensko kulturno akcijo."
Ta stavek nam je v čast, kajti dr. Budal in njegovi so prepričani, da se tako kulturno delo, kot ga v svobodnem svetu razvija SKA, more plačevati samo s težkimi milijoni! Morda je to res, mi tie vemo. Mi vemo samo to, da vse, kar smo napravili in kar delamo, dosegamo le s težkim nadurnim nočnim delom po tlačanski dnevni tlaki, in to ponajvečkrat zastonjskim, čemur so se očividno oficielni pisatelji v domovini že odvadili. Pa z „miloščino". Smo kot srednjeveški „beraški red", ki ga v življenju drži idealizem in milost 'božja. Zato, mislimo, imajo bolj prav tisti, ki tu in v domovini še posebno govore o kulturnem delu slovenskih emigrantov kot o „slo-venskem čudežu". Prav res je namreč nerealno in nedonosno v sedanjih časih izdajati v tujini samo za emigrante slovenske knjige umetnostnih kvalitet. Kdor koli je s tem poizkusil, je lahko ugotovil, da je tako založbeno delo Sisifovo delo: prav ko si nekoliko prišel in blata, se ti sladko breme zopet pogrezne vanj... Prav ko smo z uspelo IV. Umetniško loterijo s pomočjo naših zamejskih likovnih umetnikov, (za kar smo jim neizmerno hvaležni!) za lepo vsoto zmanjšali dolg v Argentini, pa je nakrat poskočil dolar — in nam za prav tolikšno vsoto zvišal naš dolarski dolg v Združenih državah... Sisifovo delo! In videti je, da bo dolar še rasel in da se bomo pogrezali še bolj. Kje so tisti milijoni, o katerih govori dr. Budal? In kje je zdaj tisti čudež, o katerem govore naši prijatelji? čakamo enega... in čakamo drugega...
In v tem čakanju nismo mogli niti priti na dan z napovedjo naših letošnjih knjig. Kot Damoklejev meč je visela nad nami nestalnost cen in nestalnost plačevanja. Kako predvideti stroške tiska? Julija so se povečali, novembra zopet in za konec decembra se napovedujejo znova... Ali naj postavimo vse na dolarsko bazo? Na kakšne višine bi prišli? »Astronomske," nam je pisal neki naš veliki prijatelj. Zaradi zmogljivosti plačevanja v argentinski krizi in relacij pesa z dolarjem smo morali za spoznanje celo znižati dolarsko naročnino in druge. Toda za Argentino smo primorani povišati naročnino skoraj za sto procentov in modificirati seveda tudi naročnine za Južno Ameriko. Ni mogoče drugače. Take so razmere: za kosilo, za katerega si lani plačal 30 pesov, plačaš sedaj vsaj 60 $; Ogriz-kovo Jugoslavijo si še pred pol leta dobil za $ 300, ko se zdaj že prodaja za $ 650! In ali ti novi Slovenski pravopis ne pride čez tisoč pesov? Kako bo čez mesec dni? Kako čez leto? Ne vemo, toda s tem moramo računati...
Razmere same nas ženejo navzgor in nam motijo red na vse strani. Ali naj počakamo Budalovih milijonov, ali prijateljskega čudeža? čakamo čudeža, tistega, ki nam je dal svoj čas pogum, da femo s SKA začeli; tistega, ki nam jo je vzdrževal vse do naših dni; tistega, ki naj bi nam pomagal, da ob rednih naročnikih, ki jih imamo — sicer premalo —, na vseh kontinentih sveta in na katere edino lahko postavljamo svoj proračun, nadaljujemo z izdajanjem slovenskih knjig in revij.
Čakamo čudeža. Se pravi: naročnikov, rednih naročnikov predvsem, ki so naši najtrdnejši stebri! Pa bravcev, ki kupujejo posamezne knjige! Pa podpornikov, ki nam od časa do časa darujejo od svoje skromne dohodnine! Pa mecenov, ki naj bi nam redno stali ob strani kot naši zavetniki! Pa takih, ki nam ob slovesnih prilikah vržejo prgišče od svojega bogastva...
(Dalje na 4. strani.)
MEDDOBJE VII, štev. 1-2 Vsebina :
PESMI: Anton Novačan: Velikonočne želje; Milena Merlak - Detela:	Pogled v
prepad; Vladimir Kos: Oblakologija, Nočno vprašanje; Stanko Janežič: Jutro, Ogorčenje, Neznana, Iz podzemlja; Milena Šoukal: Nočna balada, Na avtobusni postaji, Mora; Valentin Humar: Pismo prijatelju, Sodobna romanca.
PROZA: Stanko Kociper: Večer v Liki.
ESEJI: Vinko Brumen: Nekaj misli o sodobni izobrazbi; France Papež: študija o poetičnih prvinah; M. K.: Josip Vidmar in Oton Župančič; Ing. Stane Gaber: Tehnika in kultura; Judita Kalček: Pogled v notranjost; Marijan Marolt: Sodobna slovenska umetnost.
RAZPRAVE: Tine Debeljak:	Stanko Majcen —
pripovednik III; Lev Detela: Povojna književnost v domovini.
NAROČNINA ZA PUBLIKACIJE 1962/63
ARGENTINA: broš. 1.000, vez. 1.200 pesov; JUŽNA AMERIKA: broš. 1.100, vez. 1.300 arg. pesov; ITALIJA: broš. 6.500, vez. 7.500 lir; FRANCIJA: broš. 50, vez. 60 NF; Nemčija: broš. 40, vez 50 RM; AVSTRIJA: broš. 260, vez. 320 avstr, šilingov; ANGLIJA: broš. 110, vez. 140 angl. šilingov; AVSTRALIJA: broš. 90, vez. 110 avstralskih šilingov; U.S.A. in KANADA: broš. 13, vez. 16 dol.
Pridržujemo si pravico spremeniti te cene, če bodo razmere to nujno zahtevale.
Lahko se plačuje tudi v obrokih. — Prosimo darila za Glas, ki ga pošiljamo brezplačno. — Spominjajte se pri raznih prilikah SLOVENSKE KULT. AKCIJE!
Pred izidom:
Marko Kremžar SIVI DNEVI Črtice
Izšlo:
MEDDOBJE VII, 1-2
TARIFA REDUCIDA Concesidn 6228 Registre Necionel de la Propiedad Intelectual N’ 624.770
hreitiNe
ebrasi in ebsergcs
RAFKO VODEB — UNIVERZITETNI PROFESOR
Slovenski pesnik in esejist, član SKA in sourednik naše revije Meddobje je bil imenovan za profesorja na Pontificia universitas Urbaniana (Propagandina univerza), kjer bo poučeval sodobno cerkveno umetnost. Rafko Vodeb, ki je leta 1944 končal filozofsko fakulteto, leta 1948 pa diplomiral na teološki fakulteti, je pred štirimi leti odšel iz Rima, kjer je bil podravhatelj Propaganda fide, ter se vpisal na znano katoliško univerzo v Lou-vainu (Belgija). Meseca julija tega leta je na visokem institutu za arheologijo in umetnostno zgodovino predstavil diplomsko disertacijo „Prepoved podob v Stari zavezi“ (arheološko, zgodovinsko, a vedno pod vidikom umetnostne zgodovine) z dodatkom o Novi zavezi in o cerkvenih očetih prvih dveh stoletij.
Našemu -sodelavcu želimo, da bi njegovo znanje bilo tako njegovim učencem kakor tudi vsemu slovenskemu kulturnemu delu v zamejstvu v blagoslov. Iskreno čestitamo!
— Akad. kipar France Ahčin prireja razstavo svojih del v prostorih galerije Ve-lasquez, Maipti 932. Razstava je bila odprta v ponedeljek, dne 10. decembra 1962 ob 18. uri. Odprta je do 31. t. m.
— Izlet SKA na Markeievino. Dne 18. novembra je SKA priredila prijateljski izlet na pristavo g. Markeža. Več kot trideset prijateljev se je zbralo z družinami ob „asadu“, ki ga je mojstrsko pekel g. Brecelj ter tudi na tem področju potrdil „kvaliteto“, ki odlikuje prireditve SKA. V prvih opoldanskih urah pa je začelo deževati in zabava se je nato razvila v notranjih prostorih. Tu je pozdravil udeležence predsednik g. R. Jurčec in podal nekak načelen program SKA, njeno pot skozi sodobnost z ozirom na svet in na dom, kjer tudi razvoj gre že neki romantiki nasproti. Naj« pa je urednik knjižnih zbirk dr. Tine Debeljak omenil, da je bil sestanek tudi zato sklican, da bi se proslavil izid prvih letošnjih knjig; pa so se zakasnile. Tako pa je izkoristil priliko, da je podal načrt letošnjih knjig ter jih karakteriziral. Nato se je ob petju Finkovega kvarteta, pa Simčičeve kitare itd. razvila lepa zabava, ki jo je otroški živžav še povečavah Dež je tako prijatelje SKA še bolj povezal in izražena je bila želja, naj bi se taki „sestanki“ v prosti naravi še kdaj ponovili.
— Založba „Baraga“ v Buenos Airesu je izdala „veselo knjigo o resnih stvareh" in sicer Osipa Šesta delo „KAR PO DOMAČE!", ki je v- bistvu knjiga o lepem vedenju za mlade in stare. Knjigo je predelal in z avtorjevim dovoljenjem dopolnil ter posebno poglavje o naših medsebojnih odnosih pa še o naših odnosih do domačinov, med katerimi živimo, napisal Simon Preprost. Humorja polna knjiga v lepi opremi Jureta Vomber-garja ima 220 strani in je naprodaj v vseh naših kulturnih centrih pa tudi v pisarni SKA.
NAPOVED NOVEGA LETNIKA
Naš letošnji knjižni program obsega tri leposlovna dela: dve prozi (med tema eno zbirko črtic in en roman, eno pesniško knjigo), štiri številke revije in vsaj mesečno izhajajoči informativni vestnik.
Kot naša 49. knjižna publikacija je že izšla dvojna številka ; Meddobja, revije, ki si je že pridobila velik sloves med vso slovensko zamejsko družino, pa tudi v domovini, v kolikor komu pride v roke. V Trstu, kjer poznajo, kar se tiče literature „obe strani: domovino in zdomstvo", je bila svoj čas priznana kot „najboljša slovenska revija sploh", gotovo pa najsvobodnejša in vrhunski izraz umetnostnih naporov v tujini. S to revijo držimo korak z domovino, tudi višino, vzdržujemo zvezo med ! ustvarjalci z vseh kontinentov, pa tudi zasledujemo duhovne ; premike v domovini. Sodobna pesem pa proza, esejistika, znanstvo pa komentiranje časa, njega trenj, ter iskanje poti iz problematike naših dni — vse to je vsebina te revije, katere uredništvo je deloma v Argentini (R. Jurčec, Z. Simčič), de- ! loma v Evropi (R. Vodeb) ter tako hoče s tem pokazati povezavo vsega Zahoda za skupni duhovni napor, pa četudi v | njej sodelujejo pesniki z „najdaljnejšega Vzhoda", z Japonske. Izšle bodo štiri številke, skupno 240 strani.
Kot petdeseta knjiga, torej neke vrste jubilejna, bo izšlo novo slovensko leposlovno delo, prvo delo novega, dozdaj še ne nastopajočega pisatelja, Marka Kremžarja: SIVI DNEVI. V lanskem Meddobju se je avtor predstavil javnosti s prvim pripovednim tekstom, vzetim že iz te zbirke, ki zdaj izhaja v celoti. Sivi dnevi: to so sivi dnevi domobrancev v zaporih sodišča na Miklošičevi cesti v Ljubljani prve tedne po vrnitvi domov v smrt. Zunanji opis tega okolja je pravzaprav podal v knjigi že p. Sodja v Pred vrati pekla. Kremžar pa mu ne sledi v opisovanju, temveč je njegovo oko obrnjeno navznoter. V duhovno problematiko jetnikov, ki po svoje doživljajo zapor in pričakovanja zadnje znane usode. Kremžarju je to notranje dogajanje vse: stene so samo priče notranjih tragedij, grozot in strahot pa duhovnih razmišljanj, obtožb in samoobtožb. Ni to zbirka črtic domobranskih pohodov, napadov, porazov in zmag, nič ni tu kronike vojskovanj, v njih ni junak domobranstvo, temveč samo domobranci, kot posamezniki, človek ob človeku, zaprt med stene, od katerega od-jpade vse, ostane mu samo še duša in pogled v oko z večnostjo. Tedaj dobe stvari, ki so bile nekoč malenkostne, spričo čakanja smrti nove perspektive, kar se razodene najbolj v pripovedovanju Zgodb na smrt obsojenih jetnikov. Črtice izza zidov ljubljanske jetnišnice, kjer se je pisatelj nahajal kot vrnjeni domobranec, so pisane z veliko umetnostjo, tako veliko, da se ti zdi resnično preprosta kot navadna zgodbica, ki bi jo lahko napisal kdorsiže-bodi. Pa ravno v tej preprostosti in varčevanju besed je Kremžarjeva čista epika. Nič izumetničen j a, le jasnost, nazornost in globina misli, pa naravnost dramatični prijemi, taki, da se mi zdi, da bi Kremžar mogel biti tudi dober dramatik. Skratka: te črtice so nov pogled v domobransko tragedijo, v muke po- ' vetrinjskih dni, pa so obenem tudi odkritje novega pisatelja, od katerega pričakujemo še marsikaj. Strani 105.
Fran Zore: PESMI. Izbor napravil Rafko Vodeb. — V zadnji številki lanskega Meddobja se je predstavil z močnimi pesmimi tudi pesnik F. Zore, ki nepoznan živi med emigracijo, pišoč v beležnice svoje pesmi, o katerih ni mislil, da bodo kdaj izšle v tisku. Na vid starejši človek z veliko literarno kulturo polpretekle dobe, ki spominja na Novačanovo realistiko izraza pa Župančičev artizem, zlasti na njegovo belokranjsko folkloro,
— Mladinska knjiga v Ljubljani je izdala v svoji zbirki „GIo-bus“ pomorsko potopisno knjigo, ki jo je napisal Milenko Šober. Popisuje predvsem življenje v raznih pristaniščih Evrope in na drugih celinah.
— Državna založba Slovenije je letos razstavljala na knjižnem sejmu v Frankfurtu. Na tej naj-
večji vsakoletni prireditvi je bUa ^ dosedaj slovenska knjiga slabo za' ^ stopana. Letos pa so prikazali j*, bor slovenskih knjig in je b1 uspeh zadovoljiv. Pozornost s , vzbudile predvsem knjige:	,
Svet med vrhovi, Kosova in GT° ■ harjeva monografija, Zbirka sD ^ venskih klasikov, Spomeniški vo^ ^ niki itd. Založba je navezala sb ^ ke s tujimi založniki in knjig'3
le da je pri Zoretu zamenjana s prleško in z večjo, a že skoraj ljudsko religioznostjo. Po snovi je še ves v domovini ter se mu ne pozna toliko emigracijsko tujinstvo, kakor je vidna skoraj romantična privezanost na domači kraj in na dogodke, ki so nas pognali v svet. Zrela pesem, častitljiva polstarina, ki bo razumljiva tudi tistim, ki ne morejo sicer dojeti novodobne netvarne poetičnosti. Izbor iz lirike tega našega skritega sopotnika ima svojo veliko literarno zgodovinsko vrednost.
Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM. Trilogije prvi del. Čez 300 strani. — L. 1949 je Mauser že napisal to povest iz časa začetne italijansko-nemške okupacije na Gorenjskem in v Ljubljani nekako 1. 1942, o kateri sem nekoč napisal (Zbornik Svob. Slovenije 1956), da je Mauserjevo „najboljše delo z izredno globokim psihološkim razumevanjem ženskega srca in naravnost teološko fino razčlenjenostjo metafizičnih posledic moralnega pregreška". Je tu problem dekle Ančke, ko je idealna učiteljica za ceno nedolžnosti rešila iz italijanskega ujetništva svojega tovariša, pa ob tem zanosila tujerodni plod... Ta moralno duhovni problem glavne osebe same, potem pa njeno nihanje med dvema moškima, za katerega enega se je žrtvovala, in je med partizani ter je ne ljubi, in med drugim, ki jo obsoja načelno, ne da bi poznal njen položaj, ker se nahaja v internaciji, je	že sam po	sebi	zanimiv. Poleg tega	pa nam
odkriva	tudi vso	prvo dobo	naše	okupacije. Povest je	resda že
izšla v	dnevnem	časopisju	vsaj	dvakrat (v koroški	Vera in
dom in	Ameriški	domovini), pa	ni še izšla knjižno.	Sicer pa
jo je Mauser za našo izdajo napisal povsem na novo in sicer tako, da je za osnovo drugima dvema deloma, s katerima sestavlja trilogijo iz naših let strahote 1941-1945. Ljudje pod ličen je kot trilogija že napisana in sta drugi in tretji del izšla v Ameriški domovini. Zajela sta velik del bravcev, ki so v stotini pisem zahtevali ponatis. Ameriška Liga je bila pripravljena izdati roman v knjižni obliki, zastopniki Bojevniške zveze so prosili pisatelja za založbo, toda Mauser je poklonil vse tri dele SKA, „v znak spoštovanja do njenega dela“. S tem ni postal samo mecen SKA (vse tri knjige bodo imele čez tisoč tiskanih strani), temveč je tudi omogočil SKA odpreti si pot med najširše plasti naše emigracije. Spričo tega prosimo in upamo, da nas pri naročbi na letošnje knjige, posebno pa pri naročanju na Mauserjev prvi roman iz trilogije, ki bo v celoti sledila prihodnje leto, podpreta tako Liga kakor Zveza bojevnikov, tako v U.S.A. kakor v Argentini in drugod. Je to dozdaj prvi veliki tekst v pripovedni obliki o dogodkih med okupacijo, ki je končan (Kociprova tetralogija In svet se vrti naprej, še ni dozorela do druge knjige), in ki bo ogledalo tistih dni in spomenik našim žrtvam, pa naj so take, kot tragična učiteljica prvega dela, ali turjaški borci drugega in vetrinjski mučenci tretjega. Prepričani pa smo tudi, da ne bo slovenske družine, ki bi tega Mauserjevega, za SKA na novo prirejenega »velikega teksta11 ne imela na svoji knjižni polici.
Poleg tega velikega in pomembnega knjižnega darila pa bomo pošiljali svojim naročnikom, članom in prijateljem tudi informativno glasilo GLAS SKA. Verjetno bomo morali skrčiti to svoje glasilo o notranjem delu SKA, pa o kulturnem pogledu na svet in na domovino, iz štirinajstdnevnika na mesečnik, kaj-• ti materialni stroški gredo preko naše denarne zmogljivosti, tfakor moremo z zadovoljstvom ugotoviti po darovih, ki so Prihajali za Glas, da se je ta naša medsebojna tiskana zveza Priljubila bravcem, tako moramo tudi priznati, da pomeni. za nas veliko žrtev. Ker pa je nedvomno najbolj živa in najte-snejša povezava SKA z občinstvom upamo, da nam bodo tudi v tem letu prihajali naši naročniki z darovi na pomoč.
To je naš knjižni program za letošnje leto 1962-1963, ki ga s tem predstavljamo javnosti s prošnjo za naročbo.
Knjižni urednik
J^arji in napovedujejo, da bo sad ,en stikov izdajanje slovenskih tnjig v tujih prevodih.
— Vzhodnonemška gledališča so v velikih težavah. Število obisko-^avcev je padlo in bo v tej sezoni Se bolj nazadovalo. Intendant
''eimarskega gledališča je izjavil,
zahtevajo partijski funkcio-‘arji sodobne „napredne“ igre, ki
jih pa potem igrajo pred praznimi dvoranami. Tako je Goethejevo delo „Egmont“, ki so ga dajali 84-krat, prišlo gledat trikrat toliko gledavcev kot pa delo »Odločitev Lene Mattke“, ki so ga dajali 241-krat. Pri izvajanju opere o švejku so ponovno pozvali gledavce, naj posedejo prve prazne prostore v parterju.
—	Naš prijatelj W. WIECHECKI, poljski slikar, poročen s Slovenko Humarjevo z Bleda, razstavlja od 4. 12. do 20. 12. svoje akvarele v Poljskem domu, Serrano 2076. Med razstavljenimi deli — akvareli, grafikami ter keramiko— je tudi akvarel z motivom ljubljanskega magistrata s stolnico in Robbovim spomenikom, s čemer se slikar hoče oddolžiti slovensko-poljskim kulturnim stikom. Priporočamo obisk.
—	Kvartet Finkovih je v soboto, 29. septembra nastopil v avli buenosaireške privatne univerze Museo Social Argentino. Nastop je bil vključen v cikel koncertov, v katerem nastopajo izbrani umetniki že utrjenega slovesa (npr. Caracciolo, Spivak) in nadpovprečni mladi solisti, kakršna je bila tudi 16-letna Monica Cosachov v 1. delu sobotnega koncerta (z Bachom, Beethovnom, Schumannom, De-bussyjem in Argentincema Ginastero in Fi-sherjem). Finkovi (—ravnatelj glasbenega oddelka ustanove, orgelski virtuoz in dirigent E. Jackson jih je predstavil številnemu občinstvu kot slovenske umetnike, ki so že doma in nato po svetu gojili komorno vokalno glasbo na veliki višini—) so v odlični izvedbi (stilno in glasovno) zapeli Petelina-Gallusa In nomine Jesu, Petelina-Gallusa Gebet in Todesnot, Palestrine Crucifixus; tercet sester Finkovih Mozartov Grazie agl’ inganni tuoi, Paribenijevo Tenzone di fontane in Eisensteinovo Huaino; zaključil je kvartet s prof. Ger-žiničem pri klavirju z Geržiničevo Cest brezupna slast in Prochazkovo Ptičko. Navdušenemu odobravanju poslušavcev se je kvartet odzval z dodatkom dveh slovenskih narodnih pesmi v Geržiničevi priredbi.
— ZBORNIK slovenskih študentov na Dunaju je izšel za 40-letni jubilej obstoja kluba slovenskih koroških študentov na Dunaju. Vsebina uvodnika obsega uvodne misli predsednika kluba Feliksa Bistra; pregled delovanja njegovih članov med obema vojnama (dr. Vinko Zwitter) in po drugi svetovni vojni (Feliks Bister); članek o visokošolskem domu »Korotan" na Dunaju (rektor Ivan Tomažič) ter razprave »Misli o ugotavljanju manjšine na Koroškem (Pavel Zdovc) ; »Sprehod po dunajski univerzi" (Jože Wakounig) ter »Miselna struktura slovenske povojne književnosti" (Lev Detela). — Drugi del zbornika obsega leposlovje, in sicer pesmi Milene Merlak-Detele, Jožka Bueha, Feliksa Bistra; poročilo o delovanju kluba v študijskem letu 1961-1962 in čestitke predsednikov osrednjih organizacij koroških Slovencev k jubileju. Zbornik morete naročiti pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu ter Klubu slovenskih študentov, Wien VIII, Bennogasse 21. Cena izvodu: 24 avstr, šilingov ali 1 dolar in poštnina. Ako kdo naroči 10 izvodov, plača poštnino založba. Naročbo posreduje tudi pisarna SKA.
— Sprememba naslova: Jeruc O. Dimitrij, kom. knjigarna »Preporod", Rue Longue Hale 30, Bruxelles 5, Belgique.
— Za TISKOVNI SKLAD so darovali: č. g. Janez Zupan, Bolivia, 5 dol.; č. g. dr. Fr. Jaklič, USA, 10 dol.; Humbert Pribac, Avstralija, 1 funt; č. g. Stanko Janežič, Trst, 8.000 lir; č. g. Alojzij Košmerlj, Florida, 300 pesov; g. dr. Šimenc Anton, San Justo, 155 pesov; g. Angel Hrovatin, Capital, 1.000 pesov; Liga kat. Slov., USA, 20 dolarjev. — Vsem iskrena hvala!
— Tudi angleški tisk se je pridružil osmrtnicam in spominskim člankom, ki so jih objavili svetovni listi ob smrti univ, prof. dr. Milana Vidmarja. Tako je njegovo smrt javila svetu angleška agencija Reuter. Vodilni angleški list „The Times" je zapisal, da je bil dr. Milan Vidmar eden od velikih mojstrov šaha, ki so šahu vdihnili novo življenje v letih pred prvo svetovno vojno, ko je bil šah omrtvičen od dogmatičnih teorij, katere je zamislil Tarrasch ob koncu prejšnjega stoletja. Milan Vidmar je bil tisti, ki je skupno s Capablanco, Aljehinom, Niem-cevičem in Marshallom vdihnil nove ideje v šah in ga sprostil. To je trajalo do 1. 1930, ko je zavladala sovjetska šola. Vidmarjeva igra je bila značilna zaradi znanstvene preciznosti in velike strategije, v njegovi igri je zablestel pogosto blisk skrajne bistrosti. „Times“ zatem omenja, da je bil Vidmar tudi velik strokovnjak mednarodnega slovesa na polju elektrotehnike.
— V Berlinu je umrl v starosti 86 let znani nemški teolog, biolog in antropolog prof. Mu-ckermann. Kot znanstvenik je proučeval ošnovne biološke zakone. Pripadal je skupini najbolj znanih sodelavcev jezuitske revije „Stimmen der Zeit" v letih takoj po prvi svetovni vojni.
— Slovenski duhovniki v Trstu so izdali v zbirki „Knjižic“ tudi knjižico o škofu Slomšku. Napisal jo je znani mariborski kanonik Franc Hrastelj, ki velja za najboljšega poznavavca življenja škofa Slomška. V tem kratkem življenjepisu je nanizal veliko lepih in novih stvari o Slomšku, med njimi tudi precej takšnih, ki so bile doslej širši javnosti neznane.
—V Celovcu je skupina mladih, za igravsko umetnost navdušenih ljudi, ustanovila „Oder mladje". Stavijo si za cilj podajati sodobne odrske prireditve za zahtevnega gledavca. Skupina se je prvič predstavila javnosti v nedeljo, dne 14. oktobra in sicer z dramskim poskusom „Mrtvo oznanilo" koroškega pisatelja Bora Kostanka, urednika revije „Mladje“. „Naš tednik - Kronika" prinaša o prireditvi kritiko pod naslovom: Mejnik v kulturni zgodovini koroških Slovencev.
— Francoski pisatelj Georges Simenon je doslej izdal okr. 430 knjig, delno pod svojim imenom, delno pod psevdonimi. Zadnje čase napiše samo šest knjig na leto, napoveduje pa 600 strani obsegajoč roman iz pariškega življenja, ki ga bo pisal tri mesce.
BOŽIČNA DARILA
Otrokom :
mladinske knjige SKA:
Kunčič: Gorjančev Pavlek (povest);
Puškin: Pravljica o ribiču in zlati ribici;
Puškin: Pravljica o carični in sedmih junakih.
Odraslim :
Pavlovčič:* Zgodovinski atlas Slovenije — in vse ostale knjige
Slovenske kulturne akcije
— Ekipa 160 filmskih tehnikov se je že prvi dan vesoljnega cerkvenega zbora lotila dela, da bo posnela o zboru dokumentarni film. Snemala je v baziliki svetega Petra njegov začetek. Film bo izdelal inštitut “Luče”. Film bo imel informativni značaj, vendar bodo pri snemanju gledali tudi na lepoto. Zanimivo je, da bodo pri filmu sodelovali razni slavni pisatelji Frangois Mau-riac, T. S. Eliot, Daniel Rops,
Gilbert Cesbron, Julien Green,
Graham Greene, Romano Guardi-ni, Bruce Marshall in Christopher Fry. Shemo za film je napisal znani italijanski dramatik Diego Fabbri v sodelovanju z Antoniom Petruccijem. Sam je izjavil, da se je pri tem posvetoval z mnogimi izmed najodličnejših predstavnikov iz kulturnega življenja, ki so vsi pokazali veliko občut-
(Dalje s 1. strani.)
Prosimo pa v prvi vrsti za zvestobo vsaj starih naročnikov. Predvsem v Argentini, kjer je največja razlika v naročnini. Za drugo »inozemstvo", ki ga ni motila in ga ne moti kriza državnega novca, ni take razlike. Zato upamo na »inozemstvo". In upamo na nove naročnike, na širše plasti bravcev, kajti letošnji naš knjižni dar je tak, da bo kljub visoki vrednoti vendarle pristopen najširšim vrstam. Pridobivajte nam torej naročnikov! Le to nam more poceniti knjige.
Toda ne cenimo SKA po teži in številu knjig, ne po straneh. Cenimo pojav SKA kot tak, kot ustanovo, brez katere bi bilo slovensko zamejstvo okrnjeno v bistveni stvari: v predstavništvu svoje kulturne ustvarjalnosti! Zavedajmo se tudi tega: SKA predstavlja za oblastnike v domovini največjo nevarnost, ker pomeni svobodo ustvarjanja iz duha! Nasprotno pa SKA pomeni za večino »podložnikov" največje upanje iz tujine. In ti nam pišejo: »Vzdržite, prosimo vas, vsej še pet let, pa bo duhovna zmaga vaša!" Tako gledajo na SKA iz domovine eni in drugi. In mi?
In ti?
Postani naročnik in boš soudeležen pri Budalovih milijonih in našem čudežu! Za božjo voljo pa ne postani to, da bi te zadel Pregljev očitek: »Ker samo rajtaš, ti pravim hudič!" Ne rajtaj — ljubi !
Iz ljubezni rasto največje stvari. Tudi SKA. Zato k naročnini, ki še zdaj ni taka, kot bi trgovsko morala biti, rajši še kaj — do deni ... Hvaležen ti bo pisatelj, hvaležna založba, hvaležen bra-Vec, ti sam boš občutil sladko zavest dobrega dela, in hvaležna ti bo — zgodovina, ki bo nekoč pravično ocenila naš napor in tvojo žrtev kot »zaslužna za slovenstvo".
ijivost za duhovne probleme modernega sveta in ki imajo zaupanje v učinkovitost krščanskega poslanstva. Nekateri izmed pisateljev bodo prišli med zasedanjem koncila v Rim, drugi pa bodo priključeni odlomkom, katere bodo snemali v raznih državah v zvezi z dogodki na koncilu. Prvi dan so porabili za snemanje začetka koncila približno 10.000 metrov filmskega traku. Snemanje bodo nadaljevali med javnimi sejami koncila. Drugi del filma bodo posneli ob zaključku vesoljnega zbora. Film režira Antonio Petrucci s skupino pomočnikov.
DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD SKA !
„GLAS" ureja Ruda Jurčec. Izdaja ga Slov. kult. akcija, Castelli 371, Ramos Mejia, Prov. Buenos Aires, Nakazila na ime Rodolfo Drnovšek. Tiska tiskarna »Baraga", Pedernera 3253, Buenos Aires.