Tiskova pravda ,,Slov. Gosp." Konecna razprava kazcnska pri c. kr. oltroi- nej sodniji Celjskej. (Dalje.) Državai pravaik. Ce je toraj v zapopadku okrivljeaega sostavka, dejaaje teh pregreškov, sledi aaravBO iž postave, da se osebe, ki so pri aatiskanjii ia razširjaajn tega spisa poaiagale, teb dveh pregreškov ludi krive spozBati aiorajo. To jasao odločaje postava v §§. 239. ia 7. kaz. zak. Gospod vrednik je sicer ugovarjal, da ai bral rokopisa; veadar ta agoror po aiojej misli ae more bili veljavea. Kaj pa je ravBO odgovorai vredaik dolžeB? Oa mora V8aki rokopis čitati, ki pride v aatia; še celo tirjati se mora od ajega, da vse take spise prebere ia če trdi, da ai bral sostavka, raora po splošaem dokazaem vodila (nBacb deai allgemeiaeB Beweisgraadaatze") to dokazati, kar trdi, — česar pa gospod vredaik Bi storil. Oa je tudi Ba listu, v kterem je tedaj ta člaaek aatisnea, podpisan; svoje ime veadar ae postavljam pod aekaj česar bral aiscBi ia poscbao ne kot odgovorni vredaik! Tedaj, kakor scai že rekel, ai ta agovor aiojej misli merilo, po ktereai bi se ravnati bilo, posebao ker ni dokazaa. Dalje je zatoženec gospod Edvard Jaažič trdil, da sostavka nc le bral ai, teinnč tudi da sloveaski ae uaieje. Sploh ne verjamem, kako se to z dolžaostijo tiskarjevo strinja, če ne bere sostavkov ali čc celo tistega jezika ae razume, v ktereni se tiska v njegovej tiskaraici. Po postavi za tisek dae 17. gradaa 1862 je tiskarjn celo akazaao, da si priskrbi vodja, ki opravlja, če saai ne vodi. §. 5 aaaireč pravi: nAko se v tej postavi tiskarja aalaga kaka dolžaost aii odgovoraost, se pod teai Biisli lastaik tiskaraice ali pa, če si je postavil po oblastaiji potrjeaega opravilskega vodjo, zadaji''. Da bi gospod Janžič, ki že od ailadih aog v Mariboru živi, ae zaal slovenski je toliko verjetao, kolikor to, da bi gospod vredaik ae bil bral dopisa. Tadi je gospod vredaik clr. Prelog agovarjal državnemu pravdaištva rekši, da se tožba opira aa napačao (nimgeu) prestavo. Ta agovor je že gospod prvosedaik z svojoj opoaiboj ovrgel, veadar aaj smem o tem obširaeje govoriti ia rečem pred vsem to-le: Jaz za se sicer rad veljati dam, da v sloveaščiai aiaem vajea toliko, kolikor gospod dr. Prelog, aveadar niislita da jo aa teako aaiejem; ia reči aioram, da posebae hibe, zaradi kterih raeje g. dr. Prelog giajal, ae opravičujejo izreke da bi jaz bil aapak prestavljal. Takaj ae gre, kakor je g. prvosedaik dobro opoaiail, za posaraezae beaede, ampak za zapopadek vsega sostavka ia aa tega se opira tožba, naj se eaa ali druga beseda iaači prestavi, to je vae eao. Tako na pr. je gospod doktor rekel, da nkrivo" ai prav ,,recbt8widrig", da iaia takaj dragi pomea. Da ,,krivo" ali kakor se niže bere nkrivičao" nič pošteaega (nebrlicbes") ae pomenja, to aii vsi vemo. Če bercmo krivo poatopaaje vlade, vemo toliko, da to postopaaje pošteco ai; prestavljajte si, kakor hočete nfalscb, vriderrecbtlicb, Uarecht", vemo toliko, da aič pošteaega ae poaieaja. Ta izrek se v 4. oddelku sostavka določaeje popisuje, tudi taai se govori o poatopaaju vlade ia aa meata ,,krivo" stoji ,,krivičao". Nedvomljivo je tedaj, kaj ta beaeda pomeni, če se bere: Če imajo Neraci in aemška vlada le teajo pošteaosri ia pravič-| nosti oziroma aa aas, ne morejo ia ne smejo več z nami toliko krivično postopati". Krivo ia krlvično toraj eao ponieajate. (Dalje prihodnjič.) Staufco Vrazova litcrarna zapuščiua. Poroca F. Kočevar. Dalmacija z Dabrovaikoru aa čelu je bila v petaajs tem istoletjn tisto ogajišče hrvaško-sloviaske pisaieaosti, aa kte rem so se aaj sijajaeji kresi vilam pevkiajaai žgali. Zašel bi s pota, če bi fukaj preiskaval, ktcii so bili vzroki, da je ta sveti ogeaj v tečaju aedemaajstega ia oseiaaajste, stoletja zaiiraj bolj ia bolj pojeraati začel ia zakaj je aazadaje za celo vgasaol. Dosta je, to koastatirati, da je z početkom aašega stoletja brvaška pisaieaost aa bregovih jadraaskega morja tla zgubila. Tako jc bilo stanje, ko so v tridesetib ia četirdesetih letih aašega stoletja, hrvaške vile ia aiodrice iz kršaih primorskib straa v tako zvaao civilao Hrvaško pribežale. Lepo so bile ozeble sirotice priinljeae; in posebao sta bila med maogiaii drugiaii dva moža, ki sta se z gorečo aavdašeaostjo za nje zauzimala. Ta dva moža sta bila dr. Gaj ia aaš zeailjak Cerovčaa Stanko Vraz. Njiaia gre ta zasluga, da se je opet brvaški — ali kakor se je tačas reklo — ilirski pisaienosti novo ognjišče zagradilo, aovi kres vžgal. : Javao mneaje o literarai deiavaosti Staaka Vraza je v ffjlem obsegu trojedac kraljeviae le eao, ia sicer to, da je oa do zdaj prvi, še po aobeaeai aaslednika uadkriljen in v drugo vrsto potisaen lirikar aove lnvaške pisaieaoati. Glavai aagibi, da je St. Vraz kot Slovenec se prijel brvaškega pcresa, ter tako poaiagal slovensko pismeaost, ki je do leta 1835 v daaašnji hrvaški kraljeviai viadala, s svojiui preresom celo aa tla potisnoti, so bili brž ko ae ti, da ga je, kakor še aiarsikterega drugega Sloveaca, ime ilirsko zaslepilo, . pod ktero so se tudi Sloveaci podklopiti boteli ; ia da je aa jsamostalaem sloveaskem slovstvu obapal, posebao tačas, ko je videl, da so se pri aas četiri pravopisi uaeakrat za obveljavo med seboj sknšali, aaiiae Bolioričica, Metelčica, Dajačica ia Gajica! Pa pustimo to. Kar je bilo je prošlo. Fakinai je, da so posebao aaše v tridesetih letih žalostne literarae zadeve St. Vraza v hrvaško pisateljstvo zagaale. Literaraa zapaščiaa St. Vrazova deli se po jezika aa dvojao, aa hrvaško ia aa sloveasko. Kar se hrvaškega dela tiče, o tem ne boai poročal saj ga tadi z aobeaim očeaom videl aisem. Samo toliko omeaiai, da je od ajegove sairti leta 1861 pa do daaas matica ilirska izdala jegove pesmi v četirih zvezkih, ia kakor seai čul, je še gradiva za ca zvezek. Moj aaraea je o sloveaakeai delu St. Vrazove literarae zapuščiae poročati. Začudil sem se^ aad obilaostijo ia obsežaoatijo jegovih sloveaskib apisov. Četirikrat sern aesel vsakokrat pola robec jegovib apisov v svoj ataa, da jih vse pregledaai ia preberem. Bral sem jih blastao, kakor da aiaem že deset let aobene aloveaake besedice aapisaae videl. Jaz sem poprej zniiraj mislil, da St. V. ai nikdar aič sloveaskega pisal, ampak da je vaa jegova spiaateljska delavaost izkljačivo le v nilirskem" jezika delotvoraa bila. Morete se tedaj niisliti, kako aera bil preseaetea, ko mi aa eakrat pride toliko izobilje jegovih sloveaskib spisov pod roke. V srce me je pa bolelo, da so vse te dragoceaosti tako dolgo kakor zakopaai taleat v prabu ležale! Sloveaska literaraa zapuščiaa St. V. seatoji iz dveh strok, eaa 8adržava narodno draga pa umetno blago. Narodaega blaga so dobre tri četrtiae vseh spisov. To narodao blago sestoji večo straa iz narodaib peaem, pa je tudi dokaj pregovorov, ugajnk, navad, vraž, iger m pritpovedek, med ajiaii. Beroč vse te stvari, seai se na tibem veselil, da boai jaogcl našemu literaraeaiu sveta poročati, da St. V. lilerarna zapuščina sodržava Biaogo aad tisoč slovenskih aarodaib pcsoai. Žal aii je, da aisem vse od prve do zadaje preštel, da bi mogel aa taako tijih število povedati. Med temi pcsaiiiiii ai ae ena stroka nezastopaaa. Ta ti ima juaaskib pesem, balad, romaac, Iegead, erotičaib, dekliškib, fantovskib, vasovalskili, okroglih, aagajivib, lovskib, plaašarskib, vozaiških, mlatiškib, viaskib, zdravic, šaljivib, godčevib, sauboškib, žeaitvaaskib, koledaiških, kre<snil), pogrebskih, aovuških, soldaškib, pastirskil), crkveaih, niolitveaili, pestiajskib, baseaskib in l)og si ga znaj kakšnih še pcscia. Naj več tega aarodaegii blaga je gotovo St. V. saru aabral in spisal, ker na eneni niestu pravi, da znajo Lackova dekleta v Cerovcu, jegoveia lojstnein kraju, ;;00—400 razuih narodaib pcseai ua pamet! nabirali so nm jib pa aa vseh krajih Sloveaije po alfabetičueia redu ti-lc možje: Augustiaovič dekaa, (Prcmurske), Cenc (Koroškc in Stnjarske), Caf Oroslav (Štajavske), Drnbaič (iz Celjske okolice), Glubočaik Feliciaa (Š.tajarske), Janiik(Koroške), Kastclic (Krajaske), dr. Kočevar Šfc-fau (Štajarske), Kosič, župnik (Prekniurske), Kovačič(Krajnske), Kukuljevičlvan Sakciaski(Kojekake), Lešaik, Leskoaek (Štajarske), Majar Matija (Koroške), Modrinjak (Štajarske), Muršec Josip (Šlajarske), Prelog Matija (iz Ilrastja na, Štajarskera), dr. Prešeria Fr. (Krajnske), Požeaeau (Kranjskej, Rudež Aatoa, mlajši (Kraajske iz Ribnice), Weiss ia Soaitaer (Koroške), Saiole A. (Krajaske), Soldatič Stevo (Ilir iz šoproaske stolice), Šparovec, Vekoslav (Ilir iz Koga na malcni Štajaru), Trsteajak Davoria (Štajarske), Ulaga Josip (Ilir BoŠBJak iz žclczae stolice) ia Vrbajak (Štajarske). Iz teb iir.eu sc vidi, da se jc malo da ae vsa tadanja sioveaska iateligencije na. skupljeaju Sf. V. rokopisa vdeležila. Za niaogo peanii se pa ae da doloeno reči, kdo jih je zapiaal, kje ia kdaj so bile zapisaae. (Dalje prihodnjič.)