RIBIINI VILKA3fLETNIK XXXIV, IEK, 20. 11. 1984, CENA 25 DIN ,TOVARNA OTROŠKIH VOZIČKOV V T/l N ' I V ^ . .fl _ vsako svinjsko zmago Uješ, daš tenn SVINIIAM s živel in potem d rzigooe _ ^ sQgla_ 5SI"problern ali res.tev Vmes ni ničesar eri|e _ tudi v ¦|Sn« fti$%be°MIVoFnttT&^l;*>¦>><"?¦ Karzammaie,> 'Tocno ,o le treba iz ,9ga «53^2!^!!^^ se «« na°a novllku^fe^VofeValvoib°oVrh»9hQ' VSakS ak<=Ua, vsaka bitka p, 'ako da,,e do konene 2mage °t ^^KJ ^. L/v™" papagajsko pozo pri njunih epigonih. In noben radika-lizem, noben pogum, ki-hoče nadomestiti praznino v misleni refleksiji, ne more zadržati radikalnega naboja, nasprotno, izprazni se v brezsmiselni žrtvi tistih, ki so slepoto principov razglasili za politični pogum. Fanfare kulta osebnosti pa v žalni koračnici naznanjajo pokop upanja, da je še mogoče kaj spremeniti. Zastavlja se vprašanje revolucionarnega subjekta. PROTI EPIGONOM! Vprašanje subjekta je po tistem, ko se je šlo v teoretično analizo objektivnih družbenih pogojev, osJalo odptto. Čepravso najboljši predstavniki novegaduha vZSMSv praksi šli daleč čez omejenost svoje teoretske ppzigije, omejenost, ki ni rezultat ind»vidyalne trriselne nesposobnosti, pač pa družbenih razmerv katerihje*na-stala, je to vprašanje postalo rakasta rana ZSMS, ki se je kot celota poizkušala izvleči iz svojih dblgbletiiih praks. Kljub radikalnemu duhu, ki je vel z republiškegeVodštva in za sabo vlekel željo po spremembi, pa razumevgnje objektivne vpetosti slehernega političnega subjekt^ ni doseglo niti občinskih nivojev. In tudi ne bo, doklefse bo neposredno, brez posredujočefunkcijezavesti, faz-lagala vsa »družbena nadzicTava« neposredno iz ekonomske platforme. ; * če bi mladinsko vodstvo karv principu vso svojo prakso deriviralo iz teorije, potem bi konsekventnpternu nujno moralo pristati na teorijo nove avantgarda, »rnla(de«par-tije« itd. Vendar je intuitivni moment prakse kot presežek nad teorijo vodil prav v nasprotno, v koneep-cijo frontnosti, ki jo je evforično podprl tiidl kongres. Toda, teoretično je koncept frontnošti še'popotnoma nedodelan, saj na vprašanje kdo je subjekt spremembe odgovarjasfrazo»vsi mladi«, kotdagrezaskup^kposa-meznikov. Stvar se s tem, da se te rrilacte razredno opredeli kot razredno kategorijo, samo zamegfi, dbkler razrednost sama predpostavlja skupek individuumov, ki ima v najboljšem primeru skupno ekonomsko podlago. Prav ta nasprotja, ki se izražajo v kongresnih dokumen-tih, so gnala vodstvo ZSMS v tisto karsamo ni hoteli biti. Frontnost je še daleč od tega, da bi bila teoretično dodelana. TODA EPIGONOM JE BILO VEONO VSE JASNO! Janez Janša v Mladini zapiše: »Stari praksi je stala na-sproti teoretično dodelana zasnova f rontnosti (podčrtal A. K.) mladinske organizacije, ki bi morala polagoma prevladovati tudi v delu organizacije. Vendar se je že ob prvih dejanskih poskusih havidezno enotna »kongresna ifronta« razcepila vdve liniji. Prva, podprtazinercijokla-sičnega mladinskega aktivizma, pa tudi z nemajhno pomočjo nekaterih sil v drugih subjektih izven ZSMS (podčrtal Janez Janša), je vztrajala pri delu po receptih, pri politiki manifestacij, seminarjev in pri sektašenju do posameznih delov mlade generacije. Druga pa je vztrajala pri kongresnih izhodiščih...« (Mla-dina isto) Predpostavka, da je v kongresnih dokumentih vse' jasno, oziroma, da so enostaven, črno bel kompromia med slabim starim, ki ga je treba zavreči in naprednim novim, ki ga je potrebno razviti naprej, je temelj na kateremt>adejo Janša in kompanija, ko poizkušajo na-rediti nasilen rez med pozitivnim in negativnim, kot da sta to dve ločeni celoti. Obe liniji, tako prva, ki v slepi zvestobi črki zapada v revolveraške duele na ravni visoke politike, kot druga, ki se je zaradlizčrpanja ener-gije radikalizma začela vračati v stare vode, izhajata iz iste nereflektirane osnove in sta si v nasprotnju le na vi-dez, saj krepita nikoli v celoti odpravljeno staro prakso. Seveda je Jartši v trenutnem spopadu, v katerem se je šlo za to, da se še naprej zagotovijo poziciie njegovim somišljenikom še kak potrebno, daprikaževsostvarkot napihnjeno nasprotje stare prakse, ki jo po njegovenfi prakticira samo druga stran. ZASLEPLJENOST RADIKALIZMA Ni toliko važno, kaj si nekdo o sebi subjektivno misli, važnoje, kaj počne in obvsej frontnosti, ki jebojdatako teoretično dodelana, ob vsem zavzemanju za alternativ-na gibanja, za demokratizacijo odnosov ZSMS in v dru-žbi je Janša, in velika večina ostalih, ne glede na to, iz katerega tabora prihajajo, na letošnji mladinski politični šoli v Mariboru počela ravno nasprotno od tistega, za kar se je zavzemala in kar je mislila da počne. Namesto, da bi zadnji dan politične šole potem, ko so se na življenjskih in kritičnih diskusijah po sekcijah odprla številna ključna vprašanja te organizacije, mladi, ki so v delu sekcij aktivno sodelovali vsaj poizkušali izpostaviti tiste probleme, ki so se jim zdeli ključni in tako neposredno sintetizirati posamezne zaključke, si je ve-lik del vodstva že s samim konceptom plenarnegazase-danja poizkušal prisvojiti tipični birokratski monopol nad sintezo. Tako je bila diskusija blokirana z na-menom, da se plenarno zasedanje izrabi za predvolilne govore evidentiranih funkcionarjev. Paradoksalnojeto, da so najbolj vneti gorečniki za demokratizacijo, frontnost itd., s svojim početjem preprečili kakršnokoli dempkratizacijo in s tem minirali frontnost že s svojim nastopom, v katerem so potem s citati tov. Tita podprta zavzemanja za oprte kandidatne liste služila samo kot pesek v oči večini mladih. Ti so demokratičnost razume-li samo še potem, kdo se bolj zavzema za odprte liste, niso pa se mogli vprašati o pogojih za demokratizacijo, ki so bili izigrani. Zavzemanje za mlade potem, ko jih tvoje lastno rav-nanje potisne n.a pasivno, objektno vlogo gledalca ni samo prazna retorika, ampak nereflektirana pozicija iz-praznjenega radikalizma. Naj spregovori sama zase: »Morda je poročilo (Poročilo RK SZSM o uresničevanju usmeritev 11. kongresa ZSMS v obdobju 1982-1984, — op. A. K.) res premalo perspektivno, toda zaskrbljuje dejstvo, da poročila ni kritiziral skoraj nihče v sami or-ganizaciji, medtem, ko je bilo na aktivu komunistov in na skupni sejr z IO P RK SZDL cel kup konceptualnih pripomb.« (Mladina, isto) RadikatTii ^umio,......--------- vlja, da je ni. Na osebnem nivoju je to tragedija, tragedija načelnega človeka, ki je imel pogum rušiti relikvijesam-oupravnega socializma. In banalna in umazana usluga je iz tega delati mit, nov kult osebnosti, iz katerega se dela kapital ne samo za obračun z mediokritetskim ka-rierizmom, strahom pred vsem novim, teoretsko nesposobnostjo, ampak predvsem s tistim, ki se kritično vprašuje o razpoki, prepadu med subjektivno željo in represijo objektivnega. , V insceniranem spopadu politične farse ZA ALI PROTI JANŠI, je skrb za neoblateno ime radikalizma dejansko poizkušala likvidirala predvsem tiste sile, ki so poz-kušale reflektirati teoretske in praktične relevance nekega procesa v ZSMS, ki se je iz kritičnega spopada z obstoječim iztekel v prazno pozo. Kapital iz tega pobi-rajo tisti epigoni, za katere pomeni odgovorno politično delo predvsem čvekanje in otresanje gobca na vseh ses-tankih, v katere je v tej politični mašineriji vpeta ZSMS, ne glede na to, ali imaš kaj vsebinskega povedati ali ne; važno je, da vedno in vobče zastopaš radikalne pozicije mladinskega foruma nasproti ostalim forumom. Važna je poza. Kdor se dotakne monopolov znotraj ZSMS, ta naj jih upravičeno dobi po gobcu. Kajti tudi za mladinski forum velja, da jih je v njem malo, da morajo držati sku-paj, če nočejo, da jih sovražnik popolnoma likvidira. Kdor mi očita, da sploh ne omenjam tega, da so ostali foruml, čeprav vsebinsko upravičeno, kot se zdaj trdi v vodstvu ZSMS? postopali po nedemokratični, nesam-oupravni poti, naj si prebere Mladino ali Teleks. O tem je .tam dosti govora, zelo malo pa o tem, da so nekateri v vodstvu ZSMS, predvsem najbolj odgovorni, že dolgo vedeli o vsebinski, v analizi stanja sil v tem političnem trenutku utemeljenih pripombah, ki so jasno pokazale, da ni več tiste družbene klime, v kateri bi se radikalizem v nedogled učil na lastnih kiksih. Še posebej, če svojih napak ni sposoben samokritično reflektirati. Ne enim, ne drugim, ne radikalom ne konzervativcem ni bilo v interesu, da se o teh analizah in pripombah razpravlja, saj bi razprava sama demitologizirala njihovo pozicijo. Črno belo gledanje na frakcijske spopade znotraj ZSMS stvari še naprej mitologizira, sajjetovinteresutistih.ki drugačne refleksije tudi niso sposobni. Če vam je misel-ni napor, filozofsko preseravanje, v tem članku odveč, berite še naprej poceni zgodbe in uživajte. Predvsem v pizdenju. Pizdite povsod, nad Partijo, nad Državo itd. To je postalo poceni in udobno. Andrej Klemenc »...Ne, vem da to ni moja domovina, ne počutim se enako kot v moji domovini, počutim se kot tujec« Tuji študenti v Sloveniji se počutijo kot tujci, razliko-vanje med vaše in naše jim je jasno. Vsi se zavedajo začasnosti svojega bivanja v Sloveniji. Na splošno je večina zadovoljna s svojim bivanjem in študijem v Sloveniji. Ti študenti, ki prihajajo (v glavnem) iz različnih afriških in azijskih dežel, bi se radi kasnejespet vrnili v Jugosla-vijo kot turisti in strokovnjaki. »...Z veseljem bi prišel v Jugoslavijo, da bi srečal svoje bivše sošolce.« Od šolskega leta 1959/60 so stalno prisotni v slovenskem prostoru. Na začetku se je nanje v široki javnosti gledalo kot na nekaj »eksotičnega«, kot na čudo narave za naše oči. Veliko Ijudi se je obračalo za »temi čudnimi človeškimi bitji«. Veliko Ijudi, ki niso poznali dovolj niti svoje dežele, kajti šele afriških in azijskih, so jih, posebej Afričane, izenačevali z »Ijudožerci, Ta-rzanom, džunglo« in temu podobnim. Maloštevilni vici, ki krožijo med Ijudmi, še danes vzbu-jajo takšne misli. Prve generacije tujih študentov so že dolgo v domovini, a se primeri, da v Slovenijo prihajajo tudi njihovi otroci, daživijo in študirajo tam, kjersooni preddvajsetimi leti. Tako nekako v pozitivističnem smislu bom začel pisati o populaciji tujih študentov v Sloveniji. SITUACIJA DANES Letos na slovenskih univerzah študira okoli 420 tujih študentov, kar ni niti en odstotek vseh študentov. Naj-več med njimi je štipendistov jugoslovanske vlade (na osnovi različnih meddržavnih sporazumov), potem so štipendisti tujih vlad, štipendisti naših OZD in zasebni študenti, ki so prišli študirat v Slovenijo v »lastni režiji«. Po državni pripadnosti so večinoma iz dežel v razvoju, s katerimi ima Jugoslavija prijateljske odnose. Največ jih je iz Alžirije, Iraka, Sirije, Palestine, Etiopije, Malagaške republike, Kenije, Angole, Malije, Gane in Gvineje Bi-sao. Po prihodu v Jugoslavijo so pred temi študenti iz različnih delov sveta velikanske težave s prilagajanjem okolju. Nekateri med njimi so se na začetku znašli v komičnih situacijah. Glavne težave, s katerimi so se srečevali, so bile klima, jezik, drugačne navade. Za učenje slovenskega jezika za tuje študente obstaja šestmesečni tečaj, potem pa še dvainpolmesečni tečaj strokovnega izrazoslovja odvisno od smeri študija. V praksi se izkaže, da ti tečaji niso dovolj, da bi se tuji študent aktivno in redno vključil v študijski proces. Za-radi tega in slabe (ali drugačne) srednješolske pre-dizobrazbe polovica tujih študentov ponavlja prvi letnik študija. Naprej v glavnem vsi redno in uspešno naredijo ostale letnike. Seveda to ne pomeni, da ni drugačnih primerov. Neki afriški študent mi je povedal: »Tu so tuji študenti, ki hodijo štiri leta v en letnik, to je možno samo v Jugoslaviji.« Tuji študenti v veliki večini študirajo na naravoslovno-tehničnih fakultetah, večinoma so moški. SOCIALNO-EKONOMSKI POLOŽAJ TUJIH ŠTUDEN-TOV Tuji študenti štipendisti jugoslovanske vlade in štipen-disti tujih vlad so vekonomskempogleduvboljšem pol-ožaju kot dober del domačih študentov. Tako mesečna štipendija znaša okoli 13.000 dinarjev, po novem okoli 16.000 dinarjev. Poleg tega ti študenti vsako drugo leto dobijo po 15.000 dinarjev za oblačila. Za študijsko lite-raturo in pripomočke dobijo letno po 7.000 dinarjev. Za inštrukcije in pripravo diplomske naloge pa še dodatne vsote. Dober del domačih študentov bi za take ekonomske pogoje rad postal »tuji študent«. , Pri bivanju in študiju v Sloveniji imajotuji študenti orga-nizirano pomoč ZAMTES-a (Zavod SRS za med-narodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturncr sodelovanje). Neki tuji študent: »ZAMTES jeza nas (tuje študente) kot oče in mati, ko imamo kakšne težave, se obračamo nanj.« Obstaja tudi Klub mednarodnega pri-jateljstva, ki deluje kot organizacija ki zbira, organizira in ščiti interese tujih študentov. Ko sem prebiral njihov program dela in ko sem poslušal, kako delajo, sem bil navdušen nad energijo in voljo, s katero se ta klub bori za tuje študente v Sloveniji. Zasenči marsikatero orga-nizacijo domačih študentov. Klub je kombinacija sindi-kata in »kulturno-umetniškegaljruštva ali »deklica za vse« za tuje študente. V klubu se zbirajo tuii študenti, organizirani in razdelje- ni po unijah ali zvezah, odvisno od njihove regionalne pripadnosti. V klub ni razen v sekretariat včlanjen niti en domač študent. Raziogov za to je več. Z ene strani domači študenti nimajQ posebnega interesa za delo v klubu, ker so tudi oni organizirani vsvojih klubih po regionalni pri-padnosti. Po drugi strani so zveze tujih študentov v glavnem zaprte za domače študente. Same unije ne po-nujajo kakšne vsaj formalne možnosti za včlanitev do-mačih študentov. Nasprotno, tudi formalno jo onemog-očajo. Tako v statutu ZAŠ-a (zveza afriških študentov) piše (3. člen): Članstvo v ZAŠ je omogočeno vsem Af-ričanom in vsem potomcem afriškega rodu, ki prebivajo v SR Sloveniji. Ali, prevedeno v prozo, če nisi Afričan ali »potomec af-riškega rodu«, nimaš kaj iskati. Zanimiva jeformulacija »potomec afriškega rodu«. Ne vem za kakšne »potomce afriškega rodu« v Sloveniji gre. Možno je, da vsi mi izha-jamo iz prvotnih Ijudi, ki so se razvili v Afriki in smo potem vsi »potomci afriškega rodu«. Možnaješedruga-čna razlaga.v katero se ne bi rad spuščal. Prepuščam jo piscem statuta ZAŠ v Sloveniji. PROBLEMI TUJIH ŠTUDENTOV V SLOVENIJI S kakšnimi problemi se srečujejo ti študenti? V študijskem procesu vsa literatura ni v slovenščini. Srbohrvaščinajezanjenerazumljiva. Velikokratjeizhod uporaba literature v angleščini ali francoščini. Zadnja leta imajo težave z dovoljenji za bivanje. Na to se posebej pritožujejo zasebni študenti. Prej so jih dobivali za eno leto, zdaj pa morajo hoditi ponje vsakih 3 ali 6 mesecev. V praksi to pomeni izgubo časa, denarja in miru. Z njihove strani je dostikrat slišati, da štipendije ne spre-mljajo rasti življenjskih stroškov. Nas politiki in njihovi sluge javni mediji mogoče še prepričajo, da je padec življenjskega standarda »nujno zlo«, kako pa o tem pre-pričati tudi tuje študente! Oni veliko komunicirajo s sv-ojimi rojaki (študenti) vtujini injimjetonaše»nujnozlo« kot »strela z jasnega«. Ni vedno razumevanja za njihove žeije, da naj vštudent-skih domovih zagotovijo za vsakega tujega študenta sostanovalca Slovenca. Tega iščejo zato, ker jim ola-jšuje njihovo prilagajanje slovenski družbi in učenje slovenskega jezika. V pogovoru z odgovornimi iz Študentskega centra ni opaziti nasprotovanj tej njihovi želji. Načelno je vse v redu, a v praksi se že leta ne more uresničiti. Zgodllo se je, da so letos že trije domači študenti zavrnili, da bi stanovali s tujimi študenti. Na fakultetah ima veliko tujih študentov prijatelje in kolege Slovence, ki so jim veliko pomagali tudi pri uče-nju slovenskega jezika. Po trditvi ZAMTES-a so tuji študenti bolj uspešni kot ostali študenti. Svoj študij na visokošolskih ustanovah končajo v poprečno 7,2 letih, pri čemer gre eno leto za učenje jezika. Metodološki problem je, kako izračunati povprečno dobo študija, a lahko se strinjamo, da tuji študenti dobro študirajo in so pridni. Neka profesorica iz Biotehnične fakultete je na-vdušeno govorila »kakšno energijo za študij imajo tuji študenti, da takšne energije in volje ni opaziti pri domačih«. PROSTI ČAS V izvenšolskem življenju je opaziti tendenco po segregi-ranju od ostalih študentov. Veliko se družijo med sabo in tako preživljajo svoj prosti čas. Večina stanuje v študentskih domovih. V svojih sobah imajo veliko fotog-rafij iz svojih domovin. Ali je to domotožje? Na stenah imajo izobešene plakate, zastave in parole, iz česar se vidi njihova politična in ideološka orientacija. V prostem času imajo večkrat svoje narodne obleke, posebej afriški študenti. V svoji prehrani ohranjajo po možnosti svoje navade. Veliko mi jih je reklo, da si sami kuhajo, a ne najdejo zmeraj dovolj sestavin za njihovo kuhinjo. Veliko sezanimajozadogajanjavsvojihdeželah, berejo tuje časopise, jih kupujejo ali si jih izposojajo iz Ame-riškega in Francoskega kulturnega centra. Poslušajo oddaji BBC-ja, Radia France Inter pa tudi svoje nacio-nalne postaje, če niso predaleč in če so dovolj močne. Veliko jih bere Delo, posluša Radio Ljubljana, Radio Študent in gleda TV Ljubljana, Koper, Zagreb. Kritično so mi govorili o naših javnih medijih, ki po njihovem mnenju ne pišejo najbolj objektivno o njihovih dezelah. V medsebojnih komunikacijah dosti debatirajo o svojih deželah. Lahko bi rekli,daživijoinštudirajotufaj,asrca in misli imajo v domovini. Veliko jih ne bi ostalo v Jugo-slaviji, če bi dobili službo. ODNOS SLOVENSKE DRUŽBE OO TUJIH ŠTUDENTOV Ali obstajajo pojavi rasizma in diskriminacije do tujih študentov? Bilo bi zanimivo vprašanje nekoliko razširiti: ali je slovenska družba rasistično »naelektrena« do tujih študentov? Preden bom začel govoriti o teh vprašanjih, bom opisal naslednji pripetljaj. Ko sem pripravljal tatekst, sem šel v študentsko naselje Rožna dolina, da bi se pogovarjal s tujimi študenti. Pokazaio se je, da to sploh ni preprosto. Skoraj povsod sem srečal hladen odnos, zaprtost in dvome. Veliko je takšnih tujih študentov, ki se sploh niso hoteli pogovarjati, čez da »nimajo časa, študij, izpit in temu podobno«. Z nekaterimi sem se uspel bolj sproščeno pogovarjati in so mi rekli: »Tuji študenti se bojijo.« No, česa? Bojijo se ] karkoli »ziniti« za časopise, ker bi jim morebiti škodovalo. Dobil sem vtis, ko da so na trnjih. Del tega je tudi rezultat zunanjih dejavnikov, nestabilnega političnega položaja v njihovih deželah. Ostalo pa je rezultat nekaterih njiho-vih izkušenj tu. Posebno izpostavljeni vslovenski družbi so afriški študenti, zlasti tisti iz črne Afrike. Ko hodijo po cesti, včasih slišijo besede »opice, črnec in podobno«. Veliko jih sploh noče govoriti o tem ali pa pravijo, da »je vse v redu«. Nekaj izjav tujih študentov: »V disku se slabo obnašajo do tebe, v restavraciji te vča- sih sploh ne želijo postreči, če greš s slovensko prijate- Ijico, te čudno gledajo.« (Študent iz Gvineje Bisao) »V Sloveniji tega sploh nisem videl (rasizma in diskrimi- nacije), a enkrat nam je pijanec na cesti rekel: »Marš v Južno Afriko!«. Se zgodi v disku, če plešeš s punco, pride fant... ne hodim v disko.« (Študent iz Palestine) »Na cesti to govorijo, to me ne zanima, to ni rasizem, to je ignorantstvo.« (Student iz Konga) »Osebno tega nisem doživela, tudi ne na fakulteti.« (Študentka iz Gvineje Bisao) »Slišiš in greš, te jezt a ne moreš pomagati.« (Študentka iz iste države) »Mi nismo užaljeni, če na ulici slabo nastopajo, tojenor- malno, vendar smo užaljeni, če to srečujemo tudi po pi- sarnah.« (Študent iz Malija) Siišali smo, da večina tujih študentov, posebej Afričani, ne hodi v disko, ker se bojijo pretepov. Želijo si že, a se običajno izognejo te- mu. »če gre Afričan v disko z belko, bo 100-odstotno imel probleme.« (Študent iz Malija) »Ko smo šli v disko z Afričani, ni bilo fino, fantje so me zelo čudno gledali.« (Slovenka, študentka FSpN-ja) Iz časopisov smo zvedeli za primer temnopolte študentke iz Etiopije, ki ni mogla dobiti dela prek študentskega servisa v neki gostilni zaradi svoje barve kože. Najbolj svež primer v tem kontekstu se je zgodil 6. in 7. avgusta v nočnih urah. V nekem apartmaju v študentskih domovih za Bežig-I radom je imela skupina afriških študentov in dve sloven-1 ski dekleti zabavo ali žur. Žuru so se malo kasneje prid-ružili tudi miličniki. Po majhni peripetiji se je žur nad-aljeval na postaji milice v zamenjanih vlogah. Slovenski dekleti sta dobili »očetovsko lekcijo in bi!i spuščeni, da mirno spančkata«. Afričani so »žurirali« v postaji milice od enih do štirih (nočne ure). Slovar miličnikov ni toliko pomemben kolikor to, da niso bili dovolj nežni v svojih postopkih. Vprašanje: Zakaj se je to zgodilo afriškim študentom in to v času počitnic, ko se ve, da so žuri ses-tavni del študentske folklore? Ne glede na odgovor bomo še naprej aktivno prispevali k dobremu in prijateljskemu odnosu naše in ;afriške države. KAKO TUJI ŠTUDENTI GLEDAJO NA JUGOSLAVIJO (SLOVENIJO)? Veliko tujih študentov izkorišča svoje počitnice, da bi spoznali druge jugoslovanske (slovenske) kraje. Ko govorijo o Jugoslaviji — in posebno o Slovenijji — jo primerjajo s svojo deželo. Poudarjajo dobre in slabe st- rani naše države. Dosti jih je kritično govorilo o naših razmerab. Eni poznajo našo realnost dobro, drugi pa površno. Študenti iz držav, kjervladajo nedemokratični režimi,so pudarjali svobodo Jugoslavije, »svobodo, da lahko ho- diš po cesti, da si varen; pri nas tega ni«. Omenjali so naše težave z depozitom, z inflacijo, z nacionalizmom, s Kosovom (»Sem slišal, da daš Kosovu denar, oni pa nič ne naredijo.« — študent iz Etiopije). Pri tujih študentih je tudi veliko neznanja, dezinforma- cij, nepoznavanja Jugoslavije, ki so na jugoslovanskem nivoju. »Šiptarščina je srbohrvaški dijalekt, ki se govori na Kosovu«. (Študent iz Konga) Če smo tuje študente povabili oziroma j Če smo tuje študente povabili oziroma jim omogočili študij pri nas, jim moramo zagotoviti tudi normalne študijske pogoje. Seveda so oni lahko pomemben faktor povezovanja Jugoslavije z njihovimi deželami. Morali bi po njihovem končanem študiju ohranje\.ati stike s temi »našimi« študenti. Večkrat stik z njimi izgine, Jugoslavija ostane samo v spominu na študentske dneve. Če se sodelo-vanje z njimi po končanem študiju ne nadaljuje, njihovo bivanje v Jugosiaviji ostane le številka v odnosih z njiho-vimi državami. GLIGOR ATANASOVSKI lili smo skupaj z Društvom za varstvo okolja Ljubljane, nekaj posamezniki, neposredno ogroženimi, zaradi ;emične industrije pred njihovimi okni. Pogovarjali smo e o razvoju Ljubljane, ko smo slišali: »čista narava že, impak politika, to je umazano....« !3., 24., in 25.oktobrajepotekalavskupščini občineVič avna razprava o lepši prihodnosti Ljubljane po letu !0OO oziroma javna razprava o projektu razvoja Lju-iljane do leta 2000. Razprava je potekala tri dni po sek-;ijah za prostorski, gospodarski in socialni razvoj. Povzetek o razpravi je nato podal Ljubljanski obzornik s Bporočilom, da se je razprava na vseh treh sekcijah za-jdiučila enotno z ugotovitvijo, da so načrtovalci premalo ¦fetevali možnosti gospodarskega razvoja in možnos-^Bzvoja mesta Ljubljane ter da nekateri dejavniki Hptorski, ekološki, surovinski) niso takšna omejitev Hpzvoj, kot bi nekateri želeli prikazati (DVOL, Ijubljan-¦mladinska ekološka skupina ter razni posamezniki). 'redstavil bi projekt, ki ni nič drugega kot opravičilo emografske rasti v Ljubljani, oziroma je na teh podme-lah načrtovan. Frend—stihija je, da se bo Ljubljana do leta 2015 po-irečala na 450000 prebivalcev z 1,14% rastjo prebivalstva etno. )ruštvo za varstvo okolja Ljubljana, ki je imelo javno azpravo že teden pred tem, je zapisalo: »Ljubljana po inalizi GUP iz leta 1967 ne more sprejeti večkot 300000 irebivalcev.« Na predlagan način bi imeli leta2015vpe-tih Ijubljanskih občinah kar 450000 prebivalcev, kar ni sprejemljivo. Zaradi že danes težkih problemov okolja L^ubljane in v smislu policentričnega razvoja SR Slove-/7//epredlagamo minimalno rast Ljubljane, predvvsemz minimalnim priseljevanjem, ki naj bi bilo kompenzirano z izseljevanjem. JDanašnje neugodne spontane trende praznjenja odro-|cnih občin ter obmejnih hribovitih naselij in koncentra-:ije prebivalstva okoli Ljubljane, plan podpira še v todoče. V tem primeru bi se Ljubljana že čez desetletja zlila z Grouspljem, Vrhniko in Domžalami. Izhodišča temeljnih dolgoročnih razvojnih ciljev Lju-jbljane morajo biti naravnana na vsestransko izboljšanje -kvalitete življenja in ne na kvantitativno rast. Lato naj cilji vsebujejo izboljšanje okolja, kvalitetnejši socijalnodemografski in kulturni razvoj, bolj zdravo, bolj humano, željam prebivalcev prilagojeno urbano in daravno okolje mesta. Na kratko bom ilustriral nekaj predlogov novega projek-la v planu razvoja. Takoj je potrebno pričeti z dokončnim izborom in pri-pravo lokacije za postavitev nove toplarne ter prav-cčasno opredeliti in pripraviti izgradnjo večjega vira energije (kombinirana jedrska elektrarna, kotlarna ali relika klasična toplarna). Vtem planu se nam ničkolikokrat podajo takšne navi-dezne alternative z jasnim namenom prikazovanja (na-videznega) soodločanja občanov pri projektu. Na strani 18 celo zasledimo: Ljubljana porabi skoraj polovico energije za ogrevanje prostorov in pripravo tople potrošne vode. Dodajmo še to — in dovolj o energetiki: - novi viri v toplami Šiška (SO2, in ostalo — filtri tako podražijo proizvodnjo, da postane v tem primeru eden najdražjih virov) in druga faza izgradnje toplarne Ljubljana. Kar se tiče vodnega gospodarstva, se še vedno ne pre-dvideva ločitev vode na pitno in industrijsko. Predvide-va pa se veliko vodnih regulacij. Naj opozorim še na ogroženost pitne vode zaradi rudnika urana na Žirovskem vrhu, ki je edini na svetu v naseljenem obm-očju, in na odlagališča odpadkov na Soriškem polju na jugu in zahodu Ljubljane, zaradi papirnic, kovinske industrije... V Ljubljani je še predvidena izgradnja dveh parkirnih hiš na Vodnikovem trgu in Trgu osvoboditve (nad zemljo zaradi podtalnice — Ljubljanica) ter cvetka: »Večjo učinkovitost javnega prometa bomo ornogočili tudi z usmerjanjem nadaljnje poselitve.« Cestna železnica — tramvaj bo uvedena na že tako naj-bolj obremenjenih mestnih vpadnicah (nikjerni govora o trolejbusih, žirobusih ali elektrobusih kot možni izbiri). Pozidali bomo tudi 762 he kmetijskih zemljišč. Razvoj primestnih središč bo omogočen s posebno davčno in zemljiško politiko. Peter Kodermac V Jugoslaviji spet oživlja olimpijski duh. Po vučkotu se ostale divje in domače živali po Jugoslavjji ,počutijo zapostavljene. Po formuli »če so oni, zakaj pa ne bi še mi« se dviguje veliko olimpijskega prahu. Ali bomo imeli še eno olimpiado? Predlagam, da se ne bi spet kregali, ali naj vsaka repu- blika (in seveda pokrajina) kandidira za naslednjo olimpiado. . • Če bo šlo za isti termin, a za izpodrivanje kandidature druge republike, se bomo koristili z našimi prijatelji v tujini. Če pa to ni možno, predlagam, da Jugoslavija skupno kandidira za naslednjo olimpiado. Formira.la bi se SOZD »Olimpiada — Bratstvo in enotnost« in v vsaki republiki in pokrajini (v nadaljnjem tekstu čitaj republiki) bi bil po en TOZD. Po rebubliških ključih bi se celotno delopošteno in enakomerno razdelilo. Vsi olimpijci bi prihajali na Brnik, odhajali pa bi iz Skopja. Zajtrk bi imeli vZagrebu, kosilo v Sarajevu, večerjo v Beogradu, zabavo v Prištini, spali pa bi v na novo izgrajenem olimpijskem mestu v Gevge- liji. Vse športne discipline bi se odvijale na športnih terenih po celi Jugoslaviji. Primer: tek na 100 metrov v Sloveniji, maraton pa na Kosovu. Plavanje na 200 metrcv prsno v Beogradu, na 400 metrov v Novem Sadu. Igre bi bile odprte v Titogradu, zaprli bi jih na Kosovu. V poštev pridejo zimske in letne igre, vsi upamo, da se bomo izkazali kot dobri organizatorji. Vse te predloge bomo dali v javno razpravo. Na koncu lahko vsi veselo pozdravimo ta predlog in veselo vzkliknemo: »Olimpijski duh vseh republik, zd-ruži se!« P. S. Če nam ne bo uspelo, ni toliko pomembno, pomembnejše je sodelovati. Gligor A »Ne mine teden in celo skoraj ne dan, da ne bi tu in tam| izbruhnila kakšna stavka: zaradi znižanja mezde, zaradi upiranja povišati mezdo, zaradi zaposlitvestavkokazov, zaradi upiranja odpraviti zlorabe ali slabe naprave ali iz sto drugih razlogcjv. Te ?tavke so seveda šele praske predstraž včasih tu*di pomembnejše bitke, ki nič ne odl-očijo, so pa najzanesljivejši dokaz, da se bliža odločilna bitka med proletariatom in buržoazijo. So vojna šola za delavce v kateri se pripravljajo za veliki boj, ki se mu ni več mogoče ogniti.« (F. Engels: Položaj delavskega razreda v Angliji) V zadnjem času smo priča novemu, za našo sociaJis-tično družbo kaj nenavadnemu pojavu. Vsak dan iz masovnih medijev izvemo novice o novih stavkah. Kaj je to? Kako se je ta nesnaga priplazila v našo »donedavno brezkonfliktno družbo«, kjer so nezadovoljni bili samo psihopati in antisocialistični elementi. Imefi smo tudi odlično taktiko boja proti njim. Psihopate v umobolnice (v kobaridskem TIK-u tak razredni boj očitno še-vedno dobro obvladajo), antisocialistične elemente pa v pre-vzgojne ustanove širom domovine; ker so nekatere celo ob obali, takim ukrepom ni moč očitati nehumanosti. Toda zakaj ravno sedaj toliko govora o stavkah? Ali jih prej ni bilo? Pač, bile so, a ne v takem obsegu. Pri majhnem številu stavk so rešeta za prepust kočljivih informacij menila, da bi informacije o stavkah povzr-očile več škode kot koristi. Sedaj se število stavk nenehnopovečuje in sejevletu 1983povečaloza100%, še bolj zanimivo pa je, da jih je več kot 1/3 bilo v SR Sloveniji. Ali to pomeni, da je delavski razred vSloveniji bolj revolucionaren ali bolj antisamoupraven, je pač odvisno od tega, s katere strani »piha veter«. Ravno tako tudi trditev, da so pogoji in odnosi v produkciji v Slove-niji bolj neznosni kot drugje in da to pogojuje večje šte-vilo stavk, verjetno hitro pade v vodo, saj je potemtakem v Albaniji najlepše, ker nedvomno nimajo nobenih stavk. Pustimo to vprašanje ob strani, pa čeprav je repu-bliški ključ predpogoj za začetek kakršne-koli akcije v naši federativni ureditvi in ga tudi pri stavkah ne bi kazalo zanemarjati. Zato predlagam, da se stavke po-razdelijo enakomerno po domovini glede "na število zaposlenih, saj bi tako še enkrat izpričali našo homogenost in neomajnost našega bratstva in enotnosti. Postavimo si rajši drugo vprašanje. Le kaj za vraga počnejo stavke v deželi, kjer vlada delavski razred? Vr-nimo se malo v našo zgodovino. O predvojnih oziroma predrevolucionarnih stavkah je dosti znanega in na njih se spominjamo s ponosom. Po uradnih podatkih v letih 1945 — 1958 (verjetno pa kar od leta 1941, saj se v vojnem stanju stavke hitro razrešijo oziroma uničijo) stavk v Jugoslaviji ni bilo. Lahko bi rekli, da se je stavkovna tradicija pretrgala. Od leta 1958 pa do danes smo zabeležili več kot 15000 stavk, karda v povprečju skoraj dve štavki na dan. Posta-vlja se odločilen problem: če v družbi, kjer vlada delav-ski razred, ta isti narod stavka, potem koplje sam sebi jamo. Pridemo do čudnega pojava, da jedelavski razred naoblasti in se hkrati proti njej bori.Čudnajetatavtolo-gija in treba je poiskati rešitev. Če se stavka, potem ali taisti delavski razred ni osveščen oziroma je zapeljan ali pa ni defacto vladajoči razred. Da je posameznik ali sku-pina neosveščen oziroma zapeljan lahko trdimo, težje bi pa to trdili za cel razred, še posebno, če se je ta razred boril tudi proti kapitalističnemu razredu in tujim oku-patorjem ter uspešnozačel revolucijo. Iz tega se da sk|e-pati, da delavski razred pri nas še ni vladajoči razred in da stavke niso samomorilsko orožje temveč orožje razrednega boja. O stavkah se je pri nas dolgo molčalo inšedanesnijasno, kakšnofunkcijonajbiimelevšocia-lizmu in še posebej v naši družbi. Deloma je temu kriva tudi nezainteresiranost oziroma neangažiranost poli-tičnega vodstva. S podobnim problemom se je na svojem začetku srečala tudi Sovjetska Zveza in če smo že toliko stvari (a žal večinoma Stalinovih) prepisali od njih, kot so npr. še vedno posamezni členi kazenskega zakonika, bi lahko tudi prebrali, kaj je Lenin menil o stavkah: »V proletarski državi prehodnega tipa je končni smoter vsakega nastopa delavskega razreda lahko samo ut-rditev proletarske države in proletarske razredne državne o.bjasti z borbo proti birokratičnim pačenjem te države, proti njenim napakam in slabostim, ki se odte-gujejo njeni kontroli.« (V. I. Lenin: O vlogi in nalogah sindikatov) * l Mi pa smo stavke dolgo obsojali kot nesamoupravno obliko boja. Šele v zadnjem času se pojavljajo izjave odgovornih Ijudi, da še od nobene stavke nismo imeli škode, ampak zgolj korist. Vse bolj povezujejo vprašanje stavke z vprašanjem, ali so v vseh delih družbe možnosti, da delavci neposredno odločajo o de-lu in njihovih rezultatih in ali preprosto imajo priložnost uporabljati učinkovitejša in prepričljivejša sredstva kot je stavka. (Danes je že znano, da delavci odločajo o deli-tvi le borih 5,6% dohodka. Vse ostalo je že vnaprej razdeljeno.) Namen stavk naj bi pri nas torej ne bil v tem, da spodko-puje temelje socialistične družbe, temveč da bi dosledno izpolnjevali načela socializma. To so zadnje metode samoupravljanja pri urejanju družbenih naspro-tij. Stavke so po drugi strani nedvomno tudi potrditev nemoči delavskega razreda, da bi skozi institucionalizi-rano ureditev uveljavili svoje pravice in hkrati tudi opo-min za vse, ki »skrbijo ali naj bi skrbeli« za nemoten razvoj socialističnega samoupravljanja. Povod za stavke pri nas je v 80-ih% osebni dohodek. Največ stavk se je zgodilo zadnje čase v podjetjih z izgu-bami, ki jih je prizadel vladni zakon o zmanjšanih OD za izgubaše. Podpredsednik ZlS-a je dejal, da so na ta na-čin hoteli spodbuditi delavce v teh kolektivih, da preve-rijo odgovornost vodilnih, ugotovijo napake in izb-oljšajo delo. Ker pa so vodilni kadri vtakih podjetjih že ponavadi glu-hi za njihove zahtev6, saj je»splošnoznano, da v podjet-jih z izgubo tudi samoupravljanje ni razvito«, so se de-lavci zatekli k edinemu preostalemu orožju, stavki. Pozorni bralec bo zlahka ugotovil, da je tisti, ki »spod-buja« stavke, ne notranji ali zunanji sovražnik, temveč država oziroma njena vlada. (Pikolovci bi lahkotrdili, da je to ena od oblik etatizma, da vlada »ščuva« delavce proti vodstvenim kadrom v gospodarstvu ali v njihovem jeziku proti tehnokraciji.) Tu se skriva tudi odgovor na hamletovski konflikt naših sindikatov, na čigavo stran naj se postavijo v stavki. Če jesindikat v rokah delavcev, bo seveda stal z njimi, če pa je le transmisija partije in države, bo zopet stal z delavci, kajti to bo v skladu z voljo vlade. In tako en sam vladni ukrep reši križe in težave našegasindikata, ki sejedosedaj letain letamučil, kako bi tej »stvari« sploh dal ime. Stavka, prekinitev dela, protestna ustavitev oziroma prenehanje dela ali konflik-tna situacija, ki je ni bilo mogoče urediti po redni poti? Že sama zmeda v izrazoslovju kaže, da glede stavk nismo imeli jasnega stališča. In kako naj se sindikat obnaša ob stavkah in nasploh v družbi? Nikar ne mislite, dagabomomiučili.sajjezato kompetenten nekdo drug, a nekaj nasvetov iz zgodo-vine lahko prispevamo. Poglejmo kaj o tem pravi Marx: »Sindikati delujejo dobro kot središče odpora proti na-silju kapitala. Uspeh izostane deloma, brž kosvoje moči ne uporabljajo stvari primemo. Uspeh izostane povsem, brž ko se omejujejo na majhne praske z učinki obstoječega sistema, namesto da bi ga hkrati skušali spremeniti, namesto da bi uporabljali svoje organizi-rane sile kot vzvod za dokončno osvoboditev delavske-ga razreda, to je za dokončno odpravo mezdnega siste-ma. (K. Marx: Mezda, cena in profit) Če to prenesemo v današnji čas, potem se sindikat ne more ukvarjati samo z delitvijo ozimnice in počitniškimi domovi, temveč mora zagrabiti stvar na pravem koncu. Lahko bi nam kdo očital, da sintikat pri Marxu in dana-šnji sindikat nimata nič skupnega, zata se premaknimo tričetrt stoletja naprej, v socializem, in poglejmo, kaj o tem pravi Lenin: »Zato je pri trenjih in sporih posameznih skupin de-lavskega razreda s posameznimi ustanovami in organi delavske države naloga sindikatov, pripomoči h karnaj-hitrejši in neboleči poravnavi sporov z maksimalnimi koristmi za delavske skupine, ki jih zastopajo. Edina pravilna, zdrava in smotrna pot pri poravnavanju trenj in sporov med posameznimi deli delavskega razreda in or-gani delavske države je posredovalno sodelovanje sin-dikatov.« (V. I. Lenin: O vlogi in nalogah sindikatov) Tukaj smo torej. Sindikat ne samo da mora sodelovati skupaj z delavci v stavki, temveč mora biti v njej prva vi-olina, v njej mora aktivno sodelovati. Pustimo tu ob stra-ni vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi sindikat že pred stavko deloval aktivno. Seveda bi marsikatero stavko preprečil, a v dosedanjem toku dogodkov smo ravno videli, da je stavka izraz nemoči drugih kanalov urejanja nesporazumov. Aktivno sodelovanje ne pomeni, da mo-ra »hujskati« delavce ali pa postavljati barikade, temveč da postane, kot pravi pol stoletja za Leninom, Kardelj, »posrednik med stranmi v konfliktu.« (E. Kardelj: Smeri razvoja političr 3gasistemasocialističnegasamouprav-| Ijanja) Tudi če bi se sindikat v tej kočljivi situaciji znašel, pa problemov svoje eksistence in esence še ne bi rešil, saj so stavke samo eno od polj, kjer se lomijo kopja. Da pa ne ostanemo samo na polju teorije, predlagamo širšo| raziskavoo stavkah, njihovih vzrokih inposledicafiitero vlogi sindikatov v stavkah. Za primer daiemo anketo, ki p'je Marx napisal pred več kot stotimi leti: 1. Koliko stavk je bilo, odkar delate? 2. Kako dolgo so trajale stavke? 3. Ali je bil njihov cilj povišanje plač ali pa so se upiralej znižanju plač ali so nastale iz drugih razlogov? 4. Kakšni so bili njihovi rezultati? 5. Aii poznate primere, ko je vlada zlorabila oboroženo moč, da jo je dala na voljo delodajalcem proti njihovim| delavcem? 6. Ali poznate primere, kojevladaukrepala,dabizašči-| tila delavce pred izkoriščanjem gospodarjev? 7. Ali vlada vztraja na tem, da se podjetniki držijol zakonov, ki urejajo delovna razmerja? Ali vladnij inšpektorji izpolnjujejo svojo nalogo? (K. Marx: Vprašalnik za delavce, leta 1880) Treba je samo spremeniti izraze kot so delodajalci, podjetniki, plače ali pa tudi ne, saj nas ne zanima pojav,| temveč bistvo, ne lupina, temveč jedro. ROBERT BOTTERll P.S. Avtor tega prispevka se strogo distancira od kakršne-] gakoli vmešavanja v delo sindikata ali patronaštva nad njim. Uvod R. Reagan je (zagotovo) že štiri leta predpisan ZDA in svetu. To je kruto Jn neizbežno dejsfvo. Mnogi napove-dujejo, da bo drugi polčas njegovega vladanja še ok-rutnejši za tretji svet in marginalneskupineterposmez-nike v ZDA. Ali jetorej še kakšno upanje mimo usodne-ga drvenja v zaostritev in zadnji spopad nuklearnih velesil? Kjesostfe irrkolikšna jenjihova moč, kolikšnaje šansa družbenih sil, ki se borijo za prelom obstoječe politične smeri? Kdo sploh še more radikalno obrniti podivjano družbeno in politično prakso sveta? Na eni strant je tu ruski in ameriški državni stroj in kapitalska mašinerija, ogromno breme zgodovine \n mladih gene-racij, težak ne le zatiranim, ampak celotnemu človeštvu, vsem Ijudem; na drugi, klic k vrnitvi k individuu in njego-vim realnim potrebam, nemočne množice izkoriščanih, mučenih in trpinčenih. Mavrična koalicija z J. Jacksonom na čelu odpira zgodovinsko perspektivo predrugačenju razmerij v ZDA in v svetu. Njen poskus in trdna odločenost, da vzgoji množice, ki so do sedaj stale na robu političnega življenja, za trd in vztrajen politični posel, vzbuja upanje. Samo politika zatiranih množic more spremeniti smer razdejanjujoče politike. Ljudska fronta vseh naprednih družbenih sil v ZDA in v svetu je gotovo edina možnost preživetja človeštva in vsakegaposameznika. Upam, da spis, ki sta ga avtorja napisala za srečanje v Cavtatu 1984, ne bo samo zanimiv! Jesse Jackson in Mavrična koalicija: Implikacije za mednarodni mir UVOD Predsedniška kampanja Reverenda Jesseja Jacksona I in Mavrične koalicije (ki je to kampanjo proizvedla) predstavljata trenutno prelomno točko v ameriškem političnem življenju z daljnosežnimi implikacijami za mednarodna mirovna prizadevanja. Jackson jekandidiral s programom, najnaprednejšim v zgodovini ameriškega dvostrankarskega sistema. And-rew Kopkind in Alexander Cockburn sta v The Nation ugotovila, da sta »J. Jackson in Mavrična koalicija, ki jo je predlagal, predstavljala historično osnovo, organizi-rano gibanjein radikalen program, kakršnega je levica hotela zadnjih petintrideset let«. Ijacksonov uspeh pri inspiriranju in mobiliziranju |ogromnega števila Ijudi, da so se vpletli v politični proces (večina prvič), njegova zmožnost, da odmakne ipolitični tok od antikomunistične histerije in retorike hladne vojne in ga primakne k legitimnim težnjam lljudstev tretjega sveta, njegova osebnadiplomatska mi-jsija v Sirijo, Sredrrjo Ameriko in projektza Južno Afriko lin Rusijo, jeodprl velikonasprotij vvladajočem invZDA Isplošnem mnenju. Sedanji trenutek je zelo fluiden. lObema stranema nudi nove priložnosti za mir v prizade-[vanjih in družbeno prenovo, hkrati pa obstaja nevarnost druge Reaganove administracije, ki bo bo!j bojevita in Irepresivna od prve. Ta tekst raziskuje družbene, ekonomske in kultume začetke gibanja, ki ga vodi J. Jacksdn, njegove politične uspehe in slabosti ter zmožnost Mavrične koalicije, da bi premaknila tok nepremišljenega drvenja ZDA k svetovni dominaciji z vojaško silo. I. Začetki. Izvori Jacksonove kampanje Trdiva, da \e zgodovkrski boj Afroameriškega Ijudstva ža svobodo, pravičnost in dostojanstvo ključ do kakršnekoli napredne nove usmeritve v političnem sistemu ZDA \n zato osrednji za mir v svetu v času, ko vodilna elita ZDA grozi z nukleamim holokavstom. Odkar so se sužnji upirali, je bil boj čmcev za svobodo neprekinjen. V nekaterih zgodovisnkih dobah je uspel vplivati na življenje vZDA in na druge dežele, daleč čez številčnost in moč črnske skupnosti v ZDA. Taosrednja momenta, ko je izbruh črnskih aspiracij ogrozil vla-dajoče splošno mnenje in pokazal pot za osvoboditev drugih zaitranih Ijudi, sta nastopila v dobi rekonstruk-cije v sedemdesetih letih 19. stoletja, ko so na novo osvobojeni sužnji in njihovi beli zavezniki po jugu pos-tavili nove vlade, in v šestdesetih letih tega stoletja kot gibanje za državljanske pravice. Obe dobi sta beležili brezobzirno represijo pod pokroviteljstvom vlade z na-mero, da ubije aspiracije črnskih množic in sleherno potencialno koalicijo med črnci in revnimi belci ter de-lavskim razredom belcev. Kandidatura R. J. Jacksona predstavlja ponovno takšen zgodovinski moment. Jacksnove kampanje ne moremo presojati, ne da bi razumeli te in drugezgodovinskeodnosniceterzakore-ninjenost kampanje v duhovne in kulturne tradicije črnske cerkve. čeprav črnska cerkev kot institucija ni bila nikoli na čelu revolucionarnih gibanj, pa je bila bra-nilec črnske skupnosti in vzgajalna baza črnskega vodstva. Ohranjujoč pri življenju osvobodilne elemente krščanstva, ki so jih razvijali sužnji, s pesmijo in pridigo, je črnska cerkev občasno zagcitavljala retoriko in simbole za črnska osvobodilna gibanja. To sta ta retorika in simbolizem, ki ju je J. Jackson tako vešče uporabljal v času predsedniške kampanje. To je edini uspešni protiudarec spretni Reaganovi uporabi religioznega jezika in simbolike v deželi, kjer ima religi-oznost odločilno vlogo v javnih zadevah. Kot pristen kulturni junak črnske skupnosti, ki ima kore-nine v gibanju juga za državljanske pravice in kot vpleten v razvoj programa črnske samopomoči v sever-nih urbanih getih, je J. Jackson skušal uporabiti sovjo kampanjo, da bi zazdravil rano v črnski Ameriki, ki se je razbolela za časa Martina Luthra Kinga in postala po atentatu nanj še bolj pekoča. To rano simbolizirata dve figuri, ki sta dominirali v boju za osvoboditev črncev v šestdesetiti letih — M. L. King in Malcolm X. Ko je M. L. King spoznal rasni in kulturni pluralizem dežele; je poskušal pomiriti belce in črnce, premožne in nepremožne, v kampanji »odrešilne Ijubezni« (nena-silne meščanske nepokornosti, ki je bila uperjena nato, da odstrani zakonite prepreke za popolno integracijo črncev v glavni tok ameriškega življenja). Malcolm X je na drugi strani poudarjal panameriško enotnost, črnski separatizem, vrnitev k afriški kulturi in samoupravo črncev. Oba moža sta bila umorjena na točki, ko sta začela presegati okvire svojihzgodnjih polikičmdok.ičo v sintezi, ki bi ju zbližala. Po Kingovi smrti in minevanju posameznih ukrepov, za katere se je boril, je ostalo gibanje za državljanske pra-vice brez jasne usmeritve. Mnogi voditelji so prešli na pozicijp ameriškega liberalnega političnega esta-blišmenta, kjer so opustili svoj preroški glas in zmožnost za ^artikulacijo novega okvira za boj v spremenjerijh vokoliščinali sed#ndese#h let. Pojav črnskega političnega razreda (sestavl^ijo ga osebe kongresa, državniki in lotcaln^poJitiki tervladni birokra-ti) }e brl pozitiven in negativn. Na pozitivnr st+ , ki je ugovarjala teotogom osvobo-ditve v Latinski Ameriki ih v Južni Afriki. Kasneje je omrežje med črnci ZDA v vodstvu nacionalisti&ifega »n prilagodističnega krila v gibanju z voditelji na novo pojavljajočih se nact) tretjega sveta v sedemdešetih le-tih, postalo črncem v ZDA vir jdentifjkacije »n spoštova-nja, ki ni btt več odvisen od naklonjenosti vladajočega razreda belcev. Ena odstalnih tem Jacksnove kampanje je bila spremenjena izhodiščna točka, s kateremorajo Američani gledali na svet. »Mi moramo razumeti, da je večina sveta nebela, nekrščanska, revna in da ne govori angleško.« Medtem ko je prepričeval bele Američane, da bi spremenili svoje razumevanje, je tudi črnskemu občinstvu govoril, da jih njihova identrfrkacija z večino sveta sedaj postavlja v novo razmerje moči vis a vis st-rukture moči belcev. Nenazadnje je naraščajoča nezmožnost črnskih poli-tikov v Reaganovem času, da bi bili na uslugo svojim zelo siromašnim in nezaposlenim volilcem, brez dvoma prispevala k povečanju borbenosti članov političnega razreda črncev. Z dozorevanjem vseh teh dejavnikov je bilo pripravljeno prizorišče za nastop J. Jacksona — ki je združil te razpršene elemente v močan pofitični orga-nizem, sposo-en boriti se za državno oblast. K Jacksonovi odločitvi, da bo kandidiral za predsednika in k onromnemu odzivu črnske skupnosti na ta poziv je prisppvala demografska sprememba črnske Amerike. Od leta 1930 je koncentracija črncev v urbanih podr-očjih naraščala, ker so jih s podeželja porinile iste sile, kot so Latio—Ameriške kmete pripeljale v mesta. Črn-ska urbanizacija, združena z naglim umikom belcev v predmestja, je ustvarila mnogo mest in kongresnih okr-ožij, v katerih sedaj črnci in druge rasno in ekonomsko zatirane skupine (Meksikanski Američani, Portoričani) tvorijo večino prebivalstva. (Dejansko je sedaj 25% ameriškega prebivalstva nebelcev,) Črnski župani so nastavljeni v 28-tih mestih s preko 50.000 prebivalci, vključno s Chicagom, Atlanto, Philadelphijo, Los Angelesom, Birminghamom in Detroitom. New York City bo imel kmalu črnsko in špansko večino. črnski politik Mel King se je lani približal zmagi na volitvah za župana v Bostonu. To je bif še vedno v glavnem nedo-taknjen potencial združenih črnskih glasov, ki je spodbodel Jacksona, da je kandidiral za predsednika in ki je vzburil predstave milijonom Ijudi. Leta 1983 se je sestala široka koalicija črnskih politikov, aktivistov za državljanske pravice in vodij cerkva — ki predstavljajo jedro črnskega vodstva v državi — in zasnovala Ijudsko platformo, da bi črnska skupnost v skladu z njo lahko presojala o kandidatih za uradne dolžnosti v letu 1984. zLJUDSKA PLATFORMA je zahtevala novo zaobljubo za Ameriko in pozvala, naj »Ijudstvo znova sebi zaupa preureditev Ijudskih prioritet, stem.dapostavičloveške potrebe in investiranje v humani kapital pred razvoj us-trahujočega orožja, ki ima strahotno destrukthmo moč«. Pisci LJUDSKE PLATFORME so izjavili, da te-ta »ni samo platforma črncev«, temveč da »izpostavlja potrebe in aspiracije velike večine Američanov«. Med drugim LJUDSKA PLATFORMA zahteva us-klajeno nacionalno ekonomsko planiranje, diplomatske pogovore namesto vojaške konfrontacije, neinterven-cionistično zunanjo. vojaško politiko, odstraitev modela VZHOD — ZAHOD za odnose ZDA z drugimi narodi, dialog s tretjim svetom, podpiranje principa samo-odločbe narodov, nukleamo zamrznitev, ukinitev raziskovanja nuklearnih in strateških orožij, vključnoz | raketami MX, križarkami, izstrelki TRIDENT in PERS-HING, zahteva obrniti kolo razvoja križark, izstrelkov TOMAHAVVK in PERSHING v Evropi r\azaj, politiko neprve uporabe nuklearnega orozja in obsežne poli-tične in ekonomske sankcije proti Južni Afriki. Z namenom, da bi spravili deželo v gibanje v smeri, ki jo označuje LJUDSKA PLATFORMA, je skupina črnskih voditeljev ugotovila, da mora ustanoviti koalicijo stisti-mi v ZDA, ki jih je prizadela Reganova politika militariz-ma, rasizma, rezanja socialnih služb, nezaposletnosti, uničevanja malih farm, uničevanja okolja itd. Na neki točki diskusije o plasiranju črnca za predsedni-ka je prišla na dan ideja o Mavrični koaliciji. Takšna koa-licija je bila uspešna na volitvah Harolda VVashingtona, prvega črnskega župana v Chichagu. Mavrična koalicija naj bi se razvila iz črnske baze, vključila pa naj bi tudi druge — Špance, ženske, Američane po poreklu, belce-aktiviste za mir, ekologe, komoseksualce, azijske Ame-ričane, arabske Američane — vse, ki jih je Reaganova politika trpinčila in ki se lahkozdružijo na osnovi široke-ga programa za zaposlitev, mir in pravičnost. Kljub nasprotovanju nekaterih črnskih politikov, ki so čutili, da »še ni čas« za kandidiranječrnskega predsed-niškega kandidata, je J. Jackson postal gonilno kolo za artikulacijo širokih principov LJUDSKE PLATFORME in za negovanje začetkov nacionalne Mavrične koali-cije. Na mnogih ravneh je šel Jackson ssvojimi predlogi preko LJUDSKE PLATFORME. Platformo njegove kampanije so oblikovale potrebe in zadeve številnih skupin, katerih glas so vladarji dežele stoletja ignorirali. Jacksonovi cilji v kampaniji so bili: 1. Združiti in navdihniti črnsko skupnost, da se bo začela vpletati v politično dejavnost. 2. Prikazati potenciaf črnskih volilcev; tako da obe st-ranki ne bosta mog! ntkoli več ignorirati ali imeti za dognano črnsko IjucHtvo 3. Artikulitrattfiaprec edomačein nnednarodne alter-native nasproti tistim, ki stajih predlagaii repgblikanska in demokratska stranka ( 4. Skovati novo poiitično koalicijo, ki bo lahko rasla in nazadnje spremenila značaj in obveze ameriške vlade. V naslednjem odseku bo razprava preizprašala izvedbo teh ciljev. tl. IZVEDBA '**&- Črnska skupnost. Nevarnost ki jo je tttotribst črncev sprožila za vladajoče elite v ZDA, ]e plšno razvidna iz programa kontraobveščevalne (COINTEUFRO) službe FBI v šestdeseUh in sedemdesetih letih, ko&e je pripra-. vljala na uničerjje sleherne možnosti »Črnskih mesij«, da bi združMi črnske nrmoitce. Nevarnost črnske enotnosti za sistem, posebej pa za Reaganovo admi-nistracijo, tafcko vidimo V Stfcvilu neregistriranih črncev, ki bi tahkozagotovili zmago demokratskega predsedni-ka, Če bi volili. Venajstih državah skupnos 134elektor-skimi glasovi neregistrirani potencijal črnskega glasu presega zmagovito Reaganovo mejo iz leta 1980. V New Yorku, npr., je Reagan zmagal s presežkom 165.459 glasov, medtem ko je 894.000 polnoletnih črncev ostalo neregistriranih. VJužniCarolini.domovini J^Jacksona, je Reagan zmagal s presežkom-41.456 glasov, medtem ko je bilo neregistriranih 292.000 črncev. V državah globokega juga predstavljajo črnci večino v številnih okrajih in mnogih kongresnih okrožjih, toda zaradi nizke udeležbe črncev na volitvah beli konzervativci vla-dajo naprej. To so južnaški rilčkarjevi semenski mešički (kot kličejo bele južnjaške demokrate v kongresu), ki so vrsto let zagovarjali visoke vojaške izdatke in bojevito imperialistično zunanjo polttiko. Če bi Jackson mogel realizirati potenciai oslabljenih črnskih volilcev v teh državah globokega juga, bi lahkozačel spreminjati tok v kongresu. J. Jackson je uspel združiti črnsko skupnost, kar ni sto-ril nihče od Kingovega vodstva gibanja za državljanske pravice. Z bazo v črnski cerkvi (preko 90% črnskih duhovnikov v državi je potrdilo Jacksona, cerkvena vodstva so aktivno usmerjala volilce k vpisu v volilne imenike, razdeljevala literaturo, organizirala politične avtomobilske povorke in rallye in zbrala ogromno večino začetnega fonda), je Jackson združil dve večin-ski struji v črnskem gibanju — tako imenovano strujo za »državljanske pravice« in črnsko nacionalistično strujo. V času kampanje se je duhovnik Louis Farrakhan, vodja Nation of Islam, pojavljal z ramo ob rami s krščanskimi duhovnlki in priporočal Ijudem, naj gredo navojitveter tako lomil prisego na nesodelovanje v ameriškem poli-tičnem sistemu. Vodje National Black United Front, Na-tional Independent Black Political Party in The Nation of Islam so igrali pomerpbno vlogo v kampanji, čeprav so nekateri črnski politiki, ki so se odločili podpreti Mondala (misleč, da ni še dozorel čas za črnskega predsedniškega kandidata), vztrajali, da se ukine demokratski dogovor, je ogromno število črnskih glasov — dobil jih je 85% na vseh Ijudskih črnskih voli-tvah — Jacksona naredilo za nespornega voditelja črnske skupnosti v Ameriki. Seznami so se povečali za dva milijona v glavnem črnih vofilcev kot rezultat njegove kampanje. Novi optimizem in politična energija se kopiči v črncih na vseh ravneh — od čmskega političnega razreda do nižjega razreda. Mnogi novi ernci so kandidirali za politične funkcije v tem letu in veliko več jih bo uspelo zahvaljujoč Jacksonovj kajnpanji. Naslednji župan New York Cityja utegne biti črnski Jacksonov zagovbrnik Basil Paterson. Jackson je dokazal, da je mojster politike, s tem ko je pridobil vpliv za črnce in Špance v demokratski stranki, hkrati pa je ohranil neodvisnost in napredna načela Mavrične koalicije. Čeprav je Mondale uporabil črnske voditelje, da bi zmanjšal Jačksonovo moč, pa-stara ta-ktika deli in vladaj ni delovala. Po Demokratični konvenciji, zgodovinskem preobratu, so predsedniki demokratskestranke vjužni državah (vsi belci), ki so vrsto generacij predsedovali rasističnemu in politično konzervativnemu krilu stranke, prosili Jacksona za pomoč pri reševanju demokratske stranke na jugu. Ker so se bali prehoda belih južnih demokratov k repu-blikanski strahki, so videli v Jacksonovih uspehih znamenje nesreče. če Jackson ne bi odstopil od kandi-dature za novembrske volitve, b« bila njihova usoda zap-ečatena. Tako sedaj Jackson neposredno baranta z vo-dji južnjaške demokratske stranke za podporo južnega krila stranke na volitvah, na katero je Mondale že prej računal. Jackson sedaj vodi po jugu kampanjo za novo ekonomsko poslovanje za črne ih bele južnjake s popol-nim sodelovanjem aparata južnjaške demokratske stranke. Bolj kot prepričljiva volilna zmaga je Jacksonu prinesla status mednarodnega državnika njegova diplomatska odprava v Sirijo in Srednjo Ameriko ter njegov nagovor Organizaciji afriške enotnosti. čeprav te ne priznata niti republikanska niti demokrat-ska stranka, pa ne moreta skrivati impresije ob njegovi zmožnosti za pogovore z voditelji tretjega sveta, ker sta onidve imeli tako velike težave. črncem je ugled, ki ga je Jackson dobil v tretjem svetu, prinesel nov vir poguma in samospoštovanja v času vznemirljivega naraščanja rasizma v ameriški družbi. Ti dogodki tvorijo veliko zmago Jacksonove kampanije in veliko preobratno točko v strankarskih polifikah. S pridobivanjem trdnih črnskih glasov, ki so neodvisni od strankarskega sistema na osnovi povečanja voui^e\>. je Jackson razkrinkal nedemokratično naravo Ocnok-ratske stranke in jo prisilil, da pogleda v r ^ sprotjem, znotrja katerlh je vedno veslala. Ameriški volilni sistem je vedno deloval zmi . on participacije članstva, ob tem pa je vzdržev© e iohko »sodelovanja« in demokratičnega »predstavništva«. Vo-dilni razred je nadzoroval dve glavni stranki s tem, da je ^ejansko odvračal veliko število Ijudi od volit? v in dru-gih načinov sodelovanja v strankarskem življenju. Kot rezultat populamega demokratskega gibanja šestdese-tth tet (gibanja za državljanske pravice, gibanje za ŽSJJške pravice), ki je poskušalo sprožiti proces vglitev tjiidi v urade, je Demokratska stranka predlagala reforme, ki s so povečale zastopanost skupin, ki so bile prej brez volilne pravice: ženske, črnci in druge rasne manjšine. Toda s porazom Georga McGoverna leta 1972 in Jimmyja Carterja 1980 (oba so zaposleni v st-ranki obravnavali kot outsajderja v sistemu in s tem kot produkt reform) še je strankino vodstvo odločilo, da bo obnovilo nadzor nad procesom. Reformatorje so obd-olžili za poraz demokratov in mislili, da lahko s previd-nim nadzorom omenjenega procesa in volitevzmagajo na volitvah 1984. Po porazu Demokratske stranke na volitvah leta 1980so voditelji stranke sklenili sporazum z delavsko aristokra-cijo, da bodo številne od prejšnih reform nadaljevali v zameno za povečano vlogo delavskega vodstva v stran-ki. Previdno nadzorovane delavske birokracije bi mo-rale nabirati volilne glasove za Mondala. Delavski vo-ditelji se bojijo vzpostaviti ponovni vpliv v stranki, ker delavska moč v deindustrializirani Ameriki naglo upada. Tako je bila sprožena vrsta sprememb v pravilih, ki so povečala ovire zunanjim udeležencem za vplivanje na proces izvolitve predsednika in Ijudem, ki niso del de-lavske volilne mašinerije. J. Jackson je s poudarjanjem in vztrajnim oporekanjem tem nedemokratičnim in diskriminirajočim pravllom razsvetlil nasprotje med besedičenjem demokratske stranke kot stranke »malih Ijudi« in »delavnega človeka« ter njeno vsakdanjo prakso, ki jo nadzirajo elite. S povečanjem števila volilcev (kar nista storila niti G. McGovern niti J. Carter) je Jackson prikazal potencial Demokratski stranki, s katerim bi dejansko postale Ijud-ska — »obet, ki poganja vladajočemu razredu strah v kosti«. Jasno je, da Demokratska stranka leta 1984 ne more zmagati brez široke podpore črnskih glasov. Tako potrebuje Jacksona in Mavrično koalicijo za pridobi-vanje glasovalnih lističev. Podrugistranipavoditeljist-ranke ne morejo Mavrični koaliciji dovoliti preveč, ker obstaja nevamost, da bi izgubili nadzor nad stranko in odprli politični proces za ogromno število Američanov,; ki ne sodelujejo, ker so pravilno sprevideli, da sistem ne deluje v skladu z njihovimi interesi. Tako morajo voditelji strank prikazovati stranko kot ze!o odprto, hkrati pa dopuščajozelo malotakšnevse-bine. Položajjenevzdržen.Takosejeodprla zgodovin-ska konjunktura v ameriškem političnem življenju, katere izid je še neznan. ARTIKULACIJA NAPREONE ALTERNATIVE J. Jackson je šel preko meglenega socialnega demok-ratičnega programa LJUDSKE PLATFORME in izražal poslovanje, ki se je, čeprav ne eksplrcitno socialistično, jasno nagibal v to smer in zagotavlja javnosti jasno alternativo za merjenje na le platforme Reaganove ad-ministracije, temveč tudi v desno nagnjenih predlogov drugih kandidatov za župane. S postavitvijo alternative daleč na levo glede na Morfl dalea ali Karta, je Jackson porinil oba tekmeca precej« levo. Če ne bi kandidiral, bi bila retorika in platformH Demokratske stranke mnogo bolj konzervativna ofl obstoječe. Priznavajoč Reaganovo popularnost je MonB dale poizkušal Reagana izločiti. Jackson pa je prisitfl Mondala, da |e zapustil večji del prejšnje hladnoB vojnske retorike, da je končno priznal zaskrbljenost zM revne in delovne-ljudi ter da je uporabljal manj agrefl sivno in manj intervencijsko pozo do tretjega svetaB Jacksonova zgodnja in čvrsta podporna prizadevan« za žensko podpredsednico je tudi ustvarila vzdušje irfl vpliv na ženske skupine, da so pritiskale s takšn \n iiud* tretjega sveta, k\ trpijo zaradi strukturalne noči, militarizma, onesnaženja. bolez- _, ;, spolnega in kultumega 2o,aanja. va kampanja je postala magnet za vse vrste zamer - in preganjanih, ki so upaii, da bo pomagai rešiti e skrbi. Noben drug kandidat zapredsednika Tt tako pritegnil množice. jd :_ tanavljanju Mavrične koalicije revnih, i, so orez v'oliir\e pravice, razdedinjenih — in tistih, k\ so se pridružili težnjam revnih v druglft delih sveta — je bil Jackson prisMjerr združiti zadeve, ki jih mnogi Američa-ni, kakor so socializirani, vidijo Kot nepovezane. Ameriška javnost je gtrtovo ena najbolj politično ne- ^ismenih populacij na svetu, tako da je Jacksonovo lenehno združevanje tokov imelpživo vzgojnovlogoza meriško javnost. Uporabljajoč domači apredna|i- barijt ieteklosti padla. KandiOa^ura J. Jacksona je velikopotezno prikazfiia pojav črnskih glasov kot močno novo silo v omeriš'-.-> politiki. Praviva »novo, ker do sprejetja Zakona o vobi-nih pravicah v letu 1965 v južnih državah črnci dejansko niso voiiii. Tam pa živi več kot polovica črnskega prebi-valstva v ZDA. Celo na severu so bili črnci često pod-zastopani. Prvi črnski član kongresa v tem stoletju je bil izvoljen leta 1928, drugi pa šele1944.1966leta jih jebilo samo šest od 435 članov. Danes jih je 21 in še vedno so črnci pod-zastopani. Jackson je privabil 2,5 milijonov črnskih glasov na prvih volitvah. Pridobil je 57 kongre-snih področij s tem, ko je zanj glasovala samo petina celotnega prebivalstva. To bi se prevedlo v možnostza 10-15 milijonov glasov na splošnih volitvah. Skratka, pred letom 1965 so bili črnci malenkosten dejavnik na volitvah, od 1964 do 1980 leta so seštevilčno okrepili na določenihpodročjih.zlasti naglobokemjuguin vvečjih severnih mestih. Postali so nekaj in z njimi bo treba računati na lokalnih volitvah. Toda kot nacionalna sila so jemali podporo demokratom, ki so podcenjevali njihovo potencialno številčnost in zmanjševali vrednost sodelovanja potencialnih volilcev. Mnogo demokrati-čnih politikov ni odobravalo naraščanja registracije črncev celo po letu 1964, ker so se bali preobrata v lokal-nih bazah moči. Jacksonova kampanija je odprlatretjo ero črnske poli-tike v 20. stoletju. Prvič zato, ker je Jackson navdušil preko dva milijona črnskih volilcev, ki so se registrirali, drugič, ker ]e dokazal Demokratski stranki, da črnske glasove ne more imeti za dognane in tretjič s fem, ko je dobil presenetljivih 85% črnskih glasov na prvih voli-tvah, kar kaže na to, da so črnski glasovi enotna sila. Ta-ko se je ameriški politični establišment prvič spopadel s širokim (15% prebivalstva), neodvisnim in enotnim volilnim blokom. To pomeni, da črnski glas, če se združi zvsaj 40% nečrnskih volilcev, lahko pripelje do zmage. Predno zastavimo vprašanje o pomembnosti nove poli-tične sile za pojav resnično naprednega gibanja, naj najprej preizprašanrio vzroke za neodvisnost čmskega glasu. Prvič, črnci so ne glede na napredek še vedno ekonomsko homogena skupina. Zaradi rasizma so črn-ci v ZDA tolkli revščino, trpeli brezposelnost in pomanj-kanje vzgoje v daleč večjem obsegu kot belci in druge etične skupine. Celo tisti^ ki so si ustvarili ekonomsko trdnost, se spominjajo življenja v revščini, ali pa tmajo sorodnike in prijatelje, ki še vedno tako živijo. To jih je pripeljalo do širokega soglasja o ekonomskih in družbenih izhodih za črnsko skupnost in do tega, da jih ni mogoče zlahka manipulirati s politično retoriko. Dru-gi dejavnik za neodvisnost črnskega glasu je črnska cerkev, ki je zrasla zato, ker so bili črnci izključeni iz cerkve belcev in kot posledica tega oblikovali neovisno institucijo — kulturno, finančno in politično. Naj-pombmenjša Jacksonova opora v. kampanji za prve volitve je bila črnska cerkev. Večina zunanjih efektov kampanje v črnski skupnosti je morala zagrabiti mn-ožice v črnski cerkvi. Jackson je dokazal, da je zmožnost črnskih glasov obsežna, neodvisna in enotna sila, toda ali je napredna? Če to je, ali lahko oblikuje osnovo za novo naprednogi-banjevpoUtikahZDA? Upava.da imavanatovprašanje afirmativen odgovor- Seveda je to dejstvo rasizem \ preteklosti zasenčil. Belci v mirovnern gibanju obža lujejo, da je tako malo črncev vključenih v gibanjaza n in pravjčnost. To, kar so ti aktivisti spoznali, je: 1.) črr. so bili takovsrkani v boj zapreživetje izdneva vdan. so imeli malo časa za gibanja, ki se ne vključujej zadovoljevanje njihovih vsakodnevnih potreb 2.) s^ ševali so se, zakaj naj bi se pridružili bistveno belske gibanju in sprejeli vodstvo belcev. Jacksonova kan njajepokazala, dasečmcelahkoštejemedpodpo naprednih stališč, če širši predlogi za mir in pravic vključujejo re&tev vprašanj zaposlltve, bivanja, h zdravja in vzgoje. Nasprotno predpostavki medijev dominirajo belci, črnci ne b\ podpirali Jacksona le ker je črn. To je rasistična podmena, ki teme riezavednem prepričanju, da črnci ne vrednotijo k datov glede na stališča do rešitev. Dejstvo je.daso • dosledno pošiljali naprednjake v kongres in dr stalno podpirali vsako večinsko pobudo za dru, spremembo v zgodovini ZDA. Ženske, ki so organ;. gibanje za žensko volilno pravico v 19. stotetju, sc bile svoje prve izkušnje v boju za odpravo sužer Toda ko so jim črnci ponudili podporo v kampa žensko volilno prvico, so bili pogosto zavrnjeni,' se ženske, ki so vodile gibanje, bale, da ji prisotnost črncev odtegnila potencij^alne podp^ med bleci. Zgodovina se je ponovila poleti pri Dt ratski konvenciji. Ko je belsko prevladujoč žensk volilk dosegei svoj cilj — imenovanje žens; podpredsednika (v veliki rneri po zaslugi Jacksc prenehal aktivno sodetovati pri uresničevanju J novega programa in podpirati Mavrično koalicijo so podrli tt zgodnje napore pri organiziran lavcev, toda ••, adno so bili :zk!jučeni, koso se vali sindike' ^ V 20. stol. si. ... dr. M. L. Kr.gom združila,#^avk iikemu nasc >vanju, gibarjezamirinzacirža pravice, k e preskrbelo protivojneimi presežek n n s temkonec vojnevVretnanriL vojski je na .-si odpor črr.skih vojakovdoyoji. v Vietnamc je prisilllo Nixonovoadministr je začela is^ oot iz močvirja. Glbanj^zaf dsv žensk iz 70-. -^t se je zgradilo na osri(j|yt. |pc človeškiti ; ki c je utemeljil frčL č svobodp v C tth set še bolj pon ,enrh dejsiev AmeriČ&ni ^nUficir^jo s ,, težnjami .eta, zlasti Afrihe Azije in L~ .._. . Naj to orišem , doživetjem. no c aragve 1961 leta prosil, da bi lan _ ^ oril o tem. V ener. primerov sem pridigai v ogronnini čmski »Krščanstvu m rev. , .cijj vNikaragvi«. Čepra. kajposlušalcev vp^atenih v organiziran p Reaganove politike v Srednji Ar^eriki, ali več o razmerah \ ^ikaragvi, %o se z v-vdušenjem odzvaii p.iOj-smu sporočilu! Biloje se močno identificirajo z osvobodilnim bojer Nikaragve in da iz lastne zgodovine razurr cerkev logičen zaveznik takšnih borb. Tc drugačno gledanje od t^stega v cerkvah belcu v cerkvah nadpoiitično vlogo in podporni: quo. Ker se črni Američani identificirajo s težanjc Ijudstev t/etjega sveta, so kaj kmalu sprevic ralnost in krutost Reaganovih politik na pod so Južnii Afrika, Filipini in Srednja Amerika. c _ ._,o dobro dokumentirana poročila o tem, da sc crnske enote zavrnile streljanje črnih Granadčanov v invaziji na Granado in da so črnce izločili \z enot Hitro uporabne sile, ki se jih lahko uporablja v vojaških akcijah v tretjem svetu. Ta poročila dobijo še večjo težo, če jihgledamo v odnosu do zgodovinskega zapisa črnske spretnosti, hrabrosti in naklonjenosti ameriški revoluciji, državljan-ski vojni in 1. ter 2. svetovni vojni. Črnci v ZDA so goloboko užaljeni zaradi podpore vladeZDA rasistične^f mu režimu v Južni Afriki inzahtevajosankcijezarežimv Pretoriji. Ob invaziji na Grenado (tu je v večini črnskp Ijudstvo) je bila črnska skupnost zelo ogorčena, čeprav mediji o tem niso široko poročali. Kot so ameriški črnci podpirali težnje Ijudstev tretjegaT sveta, tako so ta podpirala kandidaturo J. Jacksona. Obiskovalci Nikaragve ob obletnici revolucije se por-očali, da je eden najobsežnejših napisov na praznova-njujiosil besede »REV. JASSIE JACKSON, TVOJ BOJ JE NAš BOJ«. Dvanajstletni fantič je na ulici ob sreča-nju Američana vprašal, kakšne so možnosti Jacksona, da postane predsedjiik. ČRNCI IN DEMOKRATSKA STRANKA Od II. svetovne vojne in Rooseveltove dobe je levica v ZDA razpravijala o vprašanju ali naj sodeluje z Demok-ratsko stranko, naj organizira tretjo stranko, aii zavrže vse volilne politike. Vsako rešitev so preizkušale raz-lične skupine v različnih časih, vendar nobena ni zadov-oljila. Mnogo belc6v na levici je izrazilo upanis da bo Jackson utemeljil tretjo stranko. Misliva, da je ?z Kaj ta-kega v bližnji prihodnosti maloverjetnosti. Kakrsnokoli korist si lahko pridobijo črnci, si jo lahko le z Demok-ratsko stranko. Vseh 21 črnskih članov kongresa je demokratov, prav tako kot župani Chicaga, Los Angele-sa, Washingtona, DC*. Philadelphie, New Orleansa, Atlante, Birminghama in Detroita. To ne pomeni, da so črnci zadovoljni z Demokratsko stranko. Daleč od tega. Pač pa so se naveličali, da jih beli strankarski voditelji ne upoštevajo in jih imajo za že v naprej predvidene. Mnogi so vznemirjeni ob strankinem konservativnem stališču 9 o številnih ekonomskih rešitvah, kot npr. Mpndaleova zavrnitev programa za zmanjševanje nezaposlenosti. Dilema o tem ali dosegati politične cilje v Demokratskl strankChkfati pa biti izključen izrealnega vodstva seje zlomifš s široko zastavljeno Jacksphovo kampanjo. Črnci ^daj čutfjo, 0ar imajo poHttčno moč za prevztfsiti oblasti V strarrki v števifnihdržavah in da latoko preobli-kujejonjene polittke. Ena od najpogosteje slišanih at\a-liz JacJj|orK)v6 kampanje je, da»Demokratska stranka nifcoi>r*e bo ostaia enaka«. Ta nov prikaz politične moči črncevi)elih politfkov ni stal izgube, čeprav polagoma spoznavajo nje^ove ppfne posledice. Klj.ub prejšnjim znakom (pred Konvencijo), da bo Jacksjon izpodrinjen iz kampanje, je Mondale poudaril Jačksonovo pomoč kot ključno oporo in pozdravil njegovopopolnosodelo-vanje v kampanji. Septembra seje Jackson sestal z beli-mi voditelji Demokratske stranke vseh desetih držav globokega juga in jim obljubit, da se bo aktivno zavze-mal za črne in bete kandidate. Od tedaj je sodeloval v prizadevanjih, da bi stFanka odobrila bele in črne kandi-date v teh državah. Takšno srečanje, ki dopušča rasno sodelovanje naglobokem jugu, b4bilolenekajfetnazaj nekaj nezaslišanega. *Distrfe bf Golumbia Gotovo je, da demokratska oblastna&Uta nikakor ne us-treza popolnoma tem npvim črnskim težnjam. Zdi pa se verjetno, da črnci zaradi tega ne bodozapustili stranke, dokler se ne bodo okrepili znotraj nje-same. Odločitev za ustanovitev Mavrične tepaticije, k*bo imela trajno bistvo neodvisno od DemokrafŠKestranket hkrati pa bo obsežno delovala v njej, sug^rfe strsttegrjo, fci fi bodo sledili. To strategijo se da pnmerjaU s strategijip delavskega gibanja, ki dosfedryo podpira Defnokratsko stranko in ohranja lastno neodvisnost, MAVRIČNA KOALICIJA KOT VEČRASNO GIBANJE Mediji so označili Jacfcsonovo kampanjo kot črnsko kampanjo, neupoštevajbč dejstva, dasoenotretjinood 3,4 milijonov glasov Jacksonu dali belci it\ da se je močno vsidral med Latmci, Azijskimi AmeridainK m Američani po rodu v številnih delih dežete. Jacksnov dosežek, da je spravil čmske volilce na novo faven moči, je presenetfjiv, toda vedno je poudarjal, da je njegov pravi cilj razviti novo politično gibari\e, ki bo preseglo meje črnske skupnosti. Prepričana sva, da je to največja obljuba Jacksonove kampanje \n resnično največje upanje za Ameriko in svet. Če bo Mavrična koalicija zmogla pridobiti osnovpo podporo belcev idr. etničnih skupin, žensk, starejših, revnih in mladih, bo lahko dosegla tisto, za kar se je fevica v tem stoletju tako trudila — odkrito napredno, širokozasnovano gibanjez zanesljivimi volHci. Zakaf lahko pričakujemo, da bo ta napor uspel, kjer so mnogi drugi padli? V dodatku k razlagam lahko na-vedemo dejstvo, da so gibanja levice v pretektosti up-orabljala marksistični jezik, zato so bila obtožena,daso »ne-ameriška«. Kakorkoli je bil ta kriticizem neopra-vičen, pa je bil učinkvoit. Jacksonove ideje in program so dorriači in zakoreninjeni v najugtednejši ameriški ins-tituciji - črnski cerkvi. Ceprav se identificiraz vsakim tu-jim Ijudstvom, gre Jacksonu bolj za zatirana Ijudstva tretjega sveta kot pa za velike moči vzhoda ali zahoda. Njegov jezik in retorika sta jezik Bibti[e in južnjaških črncev. In belcev — jezik, ki zveni domače in spod-budno večini Američanov. , Resnična ovira, na katero je Jackson in tisti, ki so se z njim trudili izgraditi Mavrično koalicijo, naletel, je doftjotrajna in perverzna narava belega rasizma v družbi ZDA. Herberty Daughtry, eden ključnih Jacksonovnih pristašev, je ugotovil, da »bi bil J. Jackson že sedaj predsednik, če bi bil belec« Namignil je na odpor belcev, da bi sprejeli črno vodstvo. Beli Američani so ploskalj M. L. Kingu kot velikemu voditelju črncev v Amerrkj, toda malo belcev je razumelo ali sprejelo Kinga kot vetikega kulturnega in etničnega voditelja vseh Američanov, kot je bil Gandhi v Indiji. Tisk je v osredotočenju na Jacksona kot črnega kandidata, ignorirajoč zelo pomembno podporo belcev in La-tincev, negoval in ovekovečil to stališče. Vencfcar ge $$ v^lik^ v^č* k,pt za vprašanje ali beli Ame-I rtčani jafciko sprejrnejo J. Jacksona in druge ne-beleI ptalitike za svoje vodite^e^ Ne-bel,ci ctanes tvorijo 25% prebivalstva ZDA, po nekaterih ocenah pa biizu 30%. [ Zaradi stopoje rojštev inprteeljevarvja ta odsCotek š^ naTl Ca^a^V st^vilnih državatl> vkfjufčno s K^h^rnijo,|)odrn^^umofi. Mavrl-čoa kQa\ic%a je. seda>_ organizirana kot Ijudako neo-dvišrio napredno pol itičrto gibanje, ki bo imelo morebtti svojeenote^inzvezevvsaki državi.Mavričnakoalicijafe poskušala postati upoštevana avtoriteta (aa politični in kOfturni ravni) za rasrtt, kapitalistični in imperiaiistjcn) Ronsenz^ ki |e vladaf Ameriki na njenem zaSetkti. To bp Fesničrrp u^tvarflo neka} fakega kot stran.fc(p, vehcfar nq bo to. D&tovala bo v Demokratski sfranki, kjpr bo fahko ifi podpira4a neodvlsne kaodidate Irtpolitične strategije; Ri ne morelb dobiti podpore stranke čeprav tak^no gibanje potebuje čas za svoj razvoj, se feiojiva, da ne bomp imeli časa aliprpstoraza poWtično dihanje, če bo Reagan ponovnp izvoljen.Toliko jepos-tavljenp na kocko na vo>itvah t984 za nas in za ves svet. Mavrična koaHcija v vsaki državi tekoče vodijo vpiso-vaoje vofilciev in vzgojna kampanjo za izvolitevl Mondata-Ferrare. Tisti, ki so pbdpirali Jackspoovo kampanjp, ntso povsem srečni ob Mondafovt zavrnitvi programa za mir, pravižnost in zaposiitev in še vedno }e negotovoallbosta Mavrtčnakoalicijaio Jacksonuspela motivirati vse tiste, ki sp vpfUi n}iju (in tisoče več, ki so nevpisani), da bodo gta^ovafi za demokratsko listo. Mondale osebno ne pomaga svoji lastni izvolitvi s svojo motrib kampan|o, z zavračaniem, da bt se spravil na| Reagana na agresiven način in stem ko nima programa, da bi zadpvoljil sleherni del svojih volilčev. Vendar nanj gledajo mahj kot verjetno sprožilca nuklearne vojne, man} kot človeka, ki bi ZDA vpJetel v tretji svetovni spor in bolj kot podpornika dčavljanskih demokratičnih pravic. Če bo fahko Mavrična kpalicija pridobila ogromno šte-vilo novih volilcev, ki bodo porazili Reagana, bo s tem dosegla veliko večji vpliv v Demokratski stranki. če pa bo Reagan ponovno izvoljen, si utegne tudi Mavrična koalicija izboriti status v Demoraktski stranki in pokaza-ti, da demokrati izbirajo napačneosebnosti in napačno ideologijo. V kakšnem obsegu se bo zmožna Mavrična koalicija združiti z drugimi osvobodilnimi in napredni-mi sektorji ameriškega prebivalstva — delavskim gi-banjem, mirovnim, in ekološkim gibanjem, feninisti-čnim gibanjem — lahko odvisi stopnja in vrsta represije, ki bo vzpostavljena po volitvah. John in Sheila Collins sta aktivna v boju za mir in pra-vičnost že vrsto let kot organizatorja in teoretika. John je so-direktor Združenja duhovščine in laikov, Ijudske-ga, medreligioznega gibanja za družbene spremembe. Tesno je sodeloval v Jacksonovi kampanji pri organizi-| ranju belih duhovnikov. Sheila je bila v Jacksnovem Ijudskem štabu kot koordinator Ljudske mavrične| koalic|je- PREVOD IN IZBOR IGOR LUKŠlC POVZETEK ODGOVOROV JOHNA IN SHEILLE ¦ COLLINS ¦ Zanimivo je, da je 70% prebivalstva ZDA, po raziska^ javnega mnenja, proti nuklearnemu oboroževanjuJH večina ameriških Ijudt proti poseganju v nikaragua^H revolucljo, da je večina Ijudi proti Reaganovi politikiM Vendar so volilci glasovaH za Reagana, ker so preplaM nt, želijo otiraniti statusquo. Tudi bogataši,nelerei[M so zadolženj in nočejo tvegati spremembe na f^t trčnem vrhu, za katere niti ne vedo, kaj jjm bi prrnSH Duhovščina se je v ZDA s pismom o miru krepko prfl ružila levici na mirovni fronti, hkrati pasestrdovratnlB stališči o prepovedi obortusa uvršča med konservati« sile. Njena vloga nikakor ni enoznačna. Moral majorjM je skupina desnih katoliškin aktivistov, krščanskih fifl damentalistov. Oblikovala se je v 70-tih letih, vrhunS pa je doživela z izvolitvijo Reagana 1980. leta. Ta skufl na razpolaga z obsežnimi sredstvi (npr. sedmina radfl skih postaj v ZDA, veliko TV postaj) ogromno denar« Verjamejo v najkonservativnejše teorije, ki seopirajoj eno izmed tradicij krščanstva. Odrešitelj bo nastopil sa ozi nuklearni holokavst in sicerv Izraelu. Skozenj bom verni.rešeni, povzeti v drugo življenje. Padli bodo le »sfl bi«. (Takim predstavam je zelo blizu sam R. R.) ¦ iKomuntetična partija ZDA je bila vseskozi podvržerl ostri represiji FBl, vfade, itd. V tridesetih letihjebilat^ zelo učinkovita pri organizrranju detavskega gibanjfl i Po vojni (čas Mac Carhya ir> makartizma v letih 1947-^ 'pa so komuniste pometali iz vseh tegalnih organiza« tudi iz sindikatov, kjer si je FBI tedaj utrdila pozicijas Itetih t956-68 so Rtnogi člani zapustili partijo, kerfl [vodstva ostalo isto - uveljavljato je tog režrm po vzofl fuske stalinske partije in blokirala demokratizacijo. 9 sedajse KPZDA identificira s KP SZ, kar ji jasno n&pm hmaga pri organiziranju delavcev v ZDA. I V ZDA se družbena struktura hitro spremin}a. Težka m dustrija še seli v nerazvite dežete, v tretji svet. V ZDA9 čedafje več brezposelnih in Ijudi, z novimi službafl druge vrste. Za delavski razred predtavljajo te nove dfl oliščineveliko oviro (cela onemogočajo) pri razvijart| razredne zavesti. a V defmicijo delavskega razreda bi morali vključiti trm delavoe, ki so začasno zaposleni (štiri ure dnevno, dl mesaeca letno itd.,). Postavfja sezahteva po mednarcKlB solidarnosti delavskega glban}a na novi ravni. V ZDA« velika težava delavskega gibanja v tem, ker ni političfl I organizacije delavcev. Sindikati so pod nadzorstvol FBI in CIA, močno korumpkani, brez levice (ki sol odsekali po vojni), z oportunističnimi vodstvl, ki skrbfl predvsem za lastni ugfed m lastni žep. Zvišu}e se števa bogatih, hkrati pa je vse več marginalcev (ras« ekonomskih, kultumih), ki jih je treba šeieorganiziraM močno gibanje. Če se bo kriza še poglabljala, ZDA prfl nevarnost fašizma. ¦ Collinsova sta se udeležila seminarja o delavskem gibl nju idr. gibanjih v svetu, ki je bil po srečanju v CavUJ I (na temo Socializem in mir) v politični šoli CK ZKJl Kumrovcu. Po uvodnem predavanju, skrajšani venfl teksta, (ki ga v Tribuni v celoti priobčamo, kot je ¦ pričujoč v Cavtatu) sta odgovarjala na vpraša« slušateljev šole in udeležencev. m Nujno upoštevati in premisliti! I Andre Gunder Frank, svetovno _ znani marksistič« lekonomist iz Nizozemske, je na srečanju v Kumrov« govoril o krizi kapitalizma, v kateri se sedaj nahajam iKriza, gr. krisis, s prvotnim pomenom prehod, čas n vamosti, čas prilagajanja. Zadnja kriza, v kateri smai danes, je nastopila sredi 60-tih let s padcem profiti stopnje v železarski industriji. Znotraj te krize so bile; štiri recesije — v obdobju 1967-69,, 1973-75 (pn petrolejskim šokom, ki ni bil vzrok recesije), 1975-78 1979-82 (drugi petrolejski šok zopet koit posledica rec sije). Od začetka 19. stoletja pa do daines je bilo že; recesij inševelikojihbo. Značilnosttelhrecesijpaje.l vsaka naslednja pokaže, da je kriza kapitalistične pro dukcije globlja. Stevilo instrumentov z.a reševanje kri« se zmanjšuje. Vsaka recesija prinese večji padec m oizvodnje. Predvidevanja za peto recesijo naše kriM tretji svet ne bo mogel odplačevati niti obresti, svetovnj gospodarstvo bo doživelo firiančni zlom. Nahajamo sr j r20-tih letih, leto 1929-30 šele pride, najjverjetnejes pe j irecesijo. .. kiasične Socialdemokratske i A G. Frank se boji, da klasicne o . ker j Komunistične partije ob, Ujn —^ Izpodmld I ekonomska osnova njmovjm ^ svetu y Rr j Izaskrbliuje ga de,stvo,dam^en -^ s kn Ipozivanazrusenjekap.tahzm v> & j ibboditder"'r scj^ -«*«• ¦ družbene sile. IN MEMDRIAM NIKI STDJKDUIČ Miki Stojkovič je rojen leta 1962 v Ljubljani. Sfotografijo sejezačel ukvarjati Ieta1978. Poenoletni prekinitvidela (1981) je v letu 82/83 fotografiral za študentski list Tri-buna in objavijal v ostalih jugoslovanskih časopisih. S prekinitvijo objavljanj se je docela posvetil politično an-gažirani fotografiji in je njen edini predstavnik. (Avtor sam zavrača kakršnekoli klasifikacije). V tem obdobju nastane njegov prvi pomembnejši ciklusfotografij z na-slovom Železna zvezda, ki je tudi osnova za njegovo nadaljnje ustvarjanje, saj že tukaj pride do izraza njegovo politično kritična angažiranost. Tema je prikazovanje odnosa do družbenopolitičnega dogajanja pri nas. Avtor izbira trd, črno-beli grafični materijal, okolje in osebe ustvarja v laboratoriju z večk-ratnimi montažami. Trde in ostre linije, veliki črno-beli kontrasti brez sivin, morbidnošt in groza, ki sta vidni na njegovih fotografijah samo po sebi pojasnjujejo njegov odnos dotem, ki jihobravnava. Pravtaciklusjepokazal, da avtor razvija nov pristop do fotografije, ki ga kasneje vostalih delih razvija naprej. Avtor nikoli ni uporabljal dokumentarne fotografije za svojo angažiranost (okolje in dogodke ustvarja nekdo drug, fotograf s tem dobi vlogo dokumentatorja), ampak je okolje in dogodke us-tvarjal sam. Teme socialističnega realizma, totalitarizma, kulta osebnosti, ki so vidne že v tem ciklusu, je avtor v kasne-jših delih prikazal na popolnoma svoj način, z novimi pristopi in poseganji v fotografijo samo. Ni več zadovoljen samo z ustvarjanjem v laboratoriju, tokrat sam ustvarja scenografijo, šminko in image modelov, ki jih postavlja v specifičen medsebojni odnos in odnos do tem, ki jih obravnava. Tako nastane njegov najnovejši ciklus z naslovom In memoriam; tu so še bolj razvite prej omenjene teme; o njih avtor pravi: »Kult osebnosti je fetišizem modemega človeka, je čaščenje zlaganih avtoritet, utelešenje simbolov. Osvoboditev izpod tega fetišizma je prehod iz nedejavnosti v družbeno dejavnost. Kult osebnosti — gre za osnovno strukturo monopola na resnico in moriopola na oblasfneke elite, ki sama sebe enkrat za man if est 1. Umetnost je politika. 2. Vsi morajo postati državno uniformirana armada, Zato je vse neuniformirane subjekte potrebho zatreti. 3. Psom in vsem neuniformirancem vstop v iokale strogo prepovedan. 4. Enotno diferentno mišljenje mladine bodo v oči zlasti reakcijo, zato si na vse načine prizadeva razcepiti njeno enotnost. Dobro se zavedajo različni reakcionarni tipi, da je bodočnost v rokah tistega, ki ima indiferentno mladino. 5. Mladina, ki ne gre po pravi poti, je neljudska — pro-' tidržavna — nesocialistična. 6. Provokacijo zaradi provokacije vidijo v njemu tisti, ki to hočejo videti. 7. Za vse njih je on protidržavni element. S tako obliko obsojanja dokazujejo vodilni ideologiji svojo pri-padnost in zavednost. Ne smejo in ne morejo pokazati nezadovoljstva o problemih, ki so okoli njih. Patriotizem dokazujejo tako, da obsojajo stvari, ki so jim nove, tuje, zato nesprejemljive in protidržavne. Vsi mislimo kot eden eden m/sli kot vsi GOVORIM O NARODU, KATEREMU JE REŽIM EISIOSTAVNO STVAR USODE. PROTI NJEMU SE NE BORI IN NE UPIRA. GOVORIM O NARODU, Kl ZIVI ZA KULT VODJE, HEROIZMA, KATEREMU , k V> ......" " ""- ^N ** MU JE NAJRAZKOŠNEJŠI OBRED POGREB. vselej izenači z zakonom razvoja človeštva. Kerje moja vera še vedno živo skrita za nečloveškimi konturami mašinerije policijsko političnega aparata, poizkušam pokazati Ijudem, da nisem nasprotnik samoosvobajalne družbe, ampak le nasprotnik totalitarizma, zavitega v zaveso demokracije. Izhajam iz osnovne postavke avtonomnega delovanja posameznikov in skupin, ki morajo biti zatrti. Država onemogoča njihovo avtonom-no delovanje. Pogoj za delovanje posameznikove osebne in s tem družbene ustvarjalnosti je svoboda. Princip družbenega življenja ne sme temeljitt na državi kot aparatu nasilja, niti na represijah in represalijah!« V tem ciklusu je dal več poudarka na likovno kompozi-cijo, izbral si je klasično črno-belo fotografijo, s tem pa absolutno ne izgubi na ostrini in trdoti svojefotografije. »In memoriam« je dodal še performans (fotografska komemorativna socialistična manifestacija), ki je ppčat njegovega dela. S tem avtor razvije nov pristop do fotografskih razstav, saj je mnenja, da j^ standardne pristope potrebno spreminjati. Paralelno z vsem tem je nastal tudi njegov psevdonim I. F. G. Dachau (indivi-dualna foto grupa Dachau), ki nima funkcije provoka-cije zaradi provokacije, ampak je to ime simbol odnosa države in velike večine družbe do posameznikov, ki mi-slijo in delajo drugače, torej s tem ne sprejemajo vloge indiferentne mladine, kakršno si želi država. Avtor s tem poizkuša prikazati odnos in mišljenje njega in določenega kroga mladjh Ijudi do dogajanj v družbi preko fotografije, ne pa dokumentirati dogodke v tem krogu. Prvo samostojno razstavo je imel maja 1983 na filozof- ski fakulteti, Maja 1983 sam. razstavo v M. C. Zgornja Šiška, avgusta 1983 v Cankarjevem domu, septembra 1983 sam. razstavo v galeriji ARS, Marca 1984 sam. razstavo(prvičzperformansom)nain- štitutu za celulozo in papir, maja 1984 sam. razstavo (Prvič s performansom) v zaklonišču dijaških domov na Gerbičevi ul. LAHKO ME, TOVARIŠI, PROGLASITE ZA PSA IN POPLJUVATE, JAZ BOM KOT PES POPUUVAN ZVESTO Z VAMI V VRSTI STAL NDUfl DRZAUfl-NDUfl DBLflST NDU ČLDUEK PRUA FOTDBRflFSKfl, KnHEMDRflTIUNfl, S0CIJflLI5TlfiNA MflHirESTflCIJfl DESIGN PLAKATA: RIKO Na mojo prvo neposlušnost je britanska obveščfevalna služba reagirala tako, da so me poslali iz Londona v Zahodni Yorkshire v majhno hišico daleč od turistov. Naslova mi niso izdali. Zato pa se odlično spomnim rsvojega spremljevalca — zdravega mladeniča iz vojaške -obveščevalne službe (kot jesam dejal). Vojaške teme so ga tako malo zanimale, da bi mu morda lahko dopove-dal, da nikoli nisem služil v vojski. Najin pogovor je bil običajno dolgočasen in razvlečen, bolje pase jeodrezal pri pitju viskija. O medikamentih ni nikoli ničslišal.Tako je teklo moje uvelo življenje v poltemni sobi, ki ni imela rešetk na oknih. jMajino brezplodno sodelovanje se je končalo v neverje- [tni naglici. Zjutraj je nekam telefoniral, nakarseje na-mkrat prelevil v hitrega voznika — tako hitrega še živ fclan nisem videl. Po ozkih vaških cestah je gnal forda s holikšno hitrostjo, da sva koniajda prispela do ivtoceste. Tu paje hitrost nihala med 100 in 120 milj na rro. Dovoljena hitrost je bila 70 milj, toda cestna polici-jja, inspirirana s čarobno registrsko številko na fordu, je [pbračala glavo stran. iKomaj sva se vrnila v London, že me je obiskal »človek, jki odloča«. FO tem sem že govoril ha tiskovni konferenci 18. septembra, tokrat bom navedel le nekaj detajlov. J»V naši dejavnosti velja en zakon — popolna odsotnost |ysakega zakona,« je dejal na začetku. ^O resničnosti tega načela sem se do takrat že sam pre-prtčal. »Človek, ki odloča« je nato hladno nadaljeval: »Na prisluškovalno postajo smo vas vzeli pod imenom David Lock, kar vam očitno ni bilo pogodu. Zato smo se domislili nove variante. Vašo izjavo smo podpisali z vašim pravim imenom. Res, da mi ni bila všeč — ni pre-pričljiva — toda napisali smo jo na hitro.« Zoperstavil sem se: »Izjava, kot veste, ni moja.« Niti trenil ni: »Ali naj bi je zaradi tega ne pisali? Berite, kako potrebno je opisovati rusko življenje z vaših pozi-cij. Naredite nekaj v tem duhu, vendar bolje. Če nare-dite, se boste kopali v denarju, če ne naredite — si sami jPripišite posledice. Da znamo doseči svoje, ste se, up-am, že prepričali...« >Človek, ki odloča« bil je prepričan o tem, da so ključi Isvobode tiska v njegovih rokah, dal parsekund časa, da [dojamem njegove misli, nakar je dodal: >Lingvistika — je tudi orožje.« |S tem sem se na žalost moral popolnoma strinjati — pa mu ni bilo dovolj. Postavil je piko na i: »fzhoda nimate. Če hočete živeti, živite in pišite po naših navodilih.« »Ali niste dejali, da ne priznavate nobenih pravil?« [»Rekel sem , da se ne ravnamo po zakonih, pravila pa so! |Ne za nas, temveč za vas. In ne ugovarjajte! Razumete?« Ali je bilo kaj nerazumljivega? Okno je bilo napol odprto in lahko sem pogledal ven. Zunaj so stali policijski avtomobili s prižganimi lučmi. Rols-rojsi in bentliji so se ustavljali na oni strani ulice, brez vsakega reda. Komaj | je limuzina »človeka, ki odloča« izginila, se je izza ogla pojavil ford Jamesa Westolla. Pojavil se je v ugledni [obleki in požvižgaval Schuberta (le zakaj morajo ne- I kateri neprestano demonstrirati svojo privrženost klasi-ki) in v svetovljanskem duhu ugotovil, da mi Yorkshire očitno ni všeč. Cinizem »človeka, ki odloča« je v hipu postal v primeri z VVestollovim licemerstvom popolno- |ma nehevaren. >Kaj naj bi mi bilo tam všeč? Kletka je kletka...« >Dobro,« je pomirjevalno nadaljeval, »kmalu odidemo Ina Škotsko in obljubim vam, da bo tam drugače.« mmmsm su w^^i«xT»^-j-:i ska teksta. In moje ae.u........-_ moj zaveznik. IPrišel je čas, ko je bilo potrebno tekst oddati. VVestoll je, jne da bi zadevo prebral, vzel liste in... se ni pojavil dva dni. »Vaš tekst smo pregledali in ne svetujem vam več podobnega početja. Očitno je, da potrebujete pomočni-Ika. Torej vam izberem pomočnika...« Michiavelli bi gotovo zavidal licemernost temu Britan-cu. Toda kdor izgublja, zna ceniti zmage. Zmogel sem se jim upirati! S silo jih ne mo.rem premagati. S'fer igro tudi ne. Kaj mi torej preostane? Obvladovanje samega sebe! Kdor se zadnji smeje, se smeje ... zadnji! IZBRALI so mi pomočnika, Davida Harta iz Sunday telegrapha. Že v prvem trenutku mi je bil zoprn in tako samozadovoljen... Za začetek mi je prinesel dve svoji knjižici. Prva je bila nekakšna špijonska zgodba v hima-lajskih višinah, na drugi se je šopirilo avtorjevo puščavsko lice. Ob nedeljah so me vozili na konzultacije k Davidu Hartu v Han na Temzi. Do Readinga in nazaj me je prevažal neznan moški, od tam naprej pa Hart sam. Tam sem spoznal tudi nekakšno karikaturo oficirja specialne službe Petra Joya. Tako so nastajali teksti za Sunday-Dayly telegraph. Ne vem, zakaj so bile potrebne te ko-nzultacije, če pa pogovori z mano Harta sploh niso zanimali. Ko sem začel govoriti o domovini, se je Hartu nenadoma razvezal jezik. Dejal je, da ni oficir tajne službe, je le naj-emnik. Čeprav so nekatere stvari v nasprotju z njegovim profesionalnim kodeksom, moramolčati. Hartjetakoše enkrat potrdil, da so bile moje izjave montirane. Poleg tega pa me je njegovo govorjenje spomnilo na Benetke, ko še nisem vedel, da se bo filmski festival raztegnil na celo leto. Pokazalo se je, da je britanska ta-jna služba menila, da sem prišel pod krinko festivala v resnici nadaljevat delo Ali Agce, atentatorja na papeža. Mislili so, da sem agent sovjetske tajne službe. Spominjam se, da sem v zadnji jesenski številki News of World bral senzacionalno pravljico o tem, kako sem jaz sam vrhovni komandant sovjetskih zaščitnih organov. Ko sem to bral, sem enostavno zrhignil z rameni; na to res nimam kaj odgovorlti. Vendarle pa mi je popolnoma jasno, da je takšne ocene zmožen le »človek, ki odloča«. Danes Hart—davis spet prihaja na dan s starimi zgodba-mi. Naju s'kolegom iz LG je proglasil za tajna agenta, vendar ni popolnoma prepričan, ali me je kolega uk-radel iz Anglije ali pa sem odšel v Moskvo, da bi z njim Iporavnal nekakšne račune. 1 Ne, zastran buržuaznega svobodnega tiska si nisem de- 1 lal utvar, niti takrat, decembra in januarja. Zato sem, ne 1 da bi videl kjerkoli izhod, trpel konzultacije Joya, Har- 1 tlanda in Westolla. Postalo mi je jasno, da se moram zb- •rati, se upreti nagajivosti, ki bi bNa zadnja v mojem življenju, izkopati izpod zdravniškega nadzora in potem počakati na »potem«... S čim sem se pravzaprav moral spoprijeti v svobodnem svetu — kakor se sam imenuje? Z inkvizicijo, modernizi-rano z najnovejšimi izsledki znanosti, s krutim meha-nizmom psihotropnega in psihološkega delovanja, na-ravnanega na preobračanje človeka v sužnja. Ne ve-rjamem, da sem prva ali zadnja šrtev takšnega ravnanja. Hartlandi, Vestolli in podobni poosebljajo sistem, ki je naravnan proti moji domovini. To, da ta sistem v mojem • primeru ni zmagal, ne pomeni, da ni učinkovit. Vem, da imajo Hardlandi za seboj tudi zmage, poteptane usode in moralne tragedije. Klorov pentoktal — najbolj primitivno psihotropno drogo — je uporabljal že Hitler v koncentracijskih tabo-riščih. S pozicije krvnikov takrat ni šlo za odtujitev volje od žrtve, temveč tudi zato, da bi utihnili. Štirideset let po terri so gentlemani izpopolnili sredstvo za dosego svetovnega gospostva. Toda ali sem mogel in naredil tisto, karsem bi! dolžan? Verjamem, da sem bil dolžan zbežati in se vrn-iti v domo-vino, odkoder govorim o tem, kar me je doletelo. Samo zbežati je premalo. Moram iti po isti poti, se spomniti imen, naslovov, podrobnosti in raziskati metode in-kvizacije. Tako in samo tako! In dobro je, da živijo na svetu Ijudje, ki ne morejo verjeti, da pripadajo vrsti, inkvizitorjev. Kaj sem moral narediti? Pripraviti se do tega, da bom sposoben dognati resnico do konca. Drugič, povedati domovini, kaj se je z mano zgodilo. Priskrbeti si vsaj mi-nimalno svobodo. Četrtič, dobiti nazaj potni list, ki mi ga je ukradla specialna služba, potni list na moje lastno ime, ne na Davida Locka. Petič... Šestič... TEŽKE, zelo težke so bile te naloge. Nisem hotel reševa-ti vsega istočasno, temveč po vrsti. Na koncu je bilo naj-važnejše moje pismoženi.1 Specialnaslužbani skrivala, da berejo vsako mojo besedo. Zato sem povedal ženi re-snico v Ezopovi govorici. No, moja pametna žena je zna-la zmedeno vsebino povezati v celoto in jo prinesti v red-kacijo LG-. 17. januarja je prišlo do prvega telefonskega pogovora z ženo. Ob meni je prisluškoval VVestoll, ki mu pa zaradi dialekta ni uspelo razumeti pogovora: »Ali se spomniš, o čem je pisal Julius?«me je vprašala. »Kako?« »Futčik,« je dejala, močno poudarjajoč »t«, da prisluško- valci ne bi razumeli, o kom teče beseda. »Prosi te, nikar ga ne pozabi. »Kje si ga videla?« sem vprašal po premolku. »V redakciji, kje pa!« je odvrnila in prešla na družinske zadeve. Kaj lahko primerjamo s tem — morda silo groma. Ali s silo svetlobe v cisti temi. Važno je, da batiskana moja izjava v domovini, pa čeprav ne bo podpisana z mojii imenom. Čez deset dni se mi je izpolnila velika želja: poklicatj nekoga iz redakcije. Pomagal mi je slučaj oziroma se^ litev v novo stanovanje. Na letališče Heathrovv so me peljali naravnost po poj dzemski železnici. Na pol poti k metroju se je VVestolj spčmnil, da je na Redskliff Squareu pozabil pipo. S prt- Ijago me je pustil tam, kjer sva bila, in odhitel nazaj stanovanje. Poleg mene pa je stala rdeča telefonska ce- lica. Koliko časa imam, dokler se špijon ne vrne? Mord« pet minut. Bom uspel? Komaj sem pomislil na to, žesem vrge! v režo dvakrat p< petdeset penijev. Številke sem znal n apamet. PozvoniU je in sodelavec je takoj dvignil slušalko. »Pozdravljen,« sem dejal. »Govori duh očeta Hamleta«. »Kaj?« »Kaj ne poznaš več mojega'glasu? Govori duh očetž Hamleta.« Zelotočno si jezapomnil vse, karsem mupovedal.Odl-ožil sem slušalko, počakal VVestolla in odšla sva na leta-lišče. Ko sem se vrnil v London, so bili na moji mizij zložene zadnje številke Sunday Telegrapha. Zaradi tegj so me pripeljali — da bi mi bilo končno dovolj in bi spoz-nal, da je moje upiranje nesmiselno. Bil sem miren, kajti pravkar sem svojim predal spor-očilo. Kaj si bodo mislili v redakciji? Da sem dvojni agent? Toda ali sploh lahko kdo pomisli na to, da bi jaz sam spisal toliko plevela? Krnalu potem sem se irnel priložnost otepati očitkov na; račun mojega telefoniranja. »Duh očeta Hamleta« seve-da ni nikogar preslepil. Kdo mi je to sporočil? VVestoll. Sledila je izmenjava mnenj, gotovo najpomembnejša v vsem najinem skupnem življenju. Ta dan je bil nejevoljen, jaz tudi — le motivi so bili različni. Otožnost je pregnala njegovo licemerstvo in presenetljivo naravnost je udaril: David, zopet brodite v kalnih vodah. Zakaj?« Na kaj merite?« »Na vaš klic na kontinent.« »Torej je mogoče prisluškovati tefefonskemu pogp\ ru « sem se začudil. »Tiskati vsakršen plevel v moj< imenu je tudi mogoče. Telefonirati star^mu prijateljuj ne? Hvatili ste se z vašo svobodo in kje je ta sedaj^ sei manjM,,vos,l in ^^ST« da v tem pogovoru ni bilo nič strašnega N , n, ™N.e-i^a.l?,alte-- me 'e Prekinil. »Zahod ima tudl p ei pnmer od raka na grlu. Pogreb gre nLtšVaell« Ne morem si zamisliti, koliko muk sem mu pripravil, di je prišel na dan v »tiho-preteči« varianti VVestolla. In tai <šen je bil še bolj strašen. Morda je bila to nova taktikaj Sprememba je prišla prepozno, kajti ni mi več šla d< živega. Potovanje je bilo namenjeno temu, da bi m< končno spravili na pravo pot. Prineslo pa mi je psihičn< in fizično stabilnost. Prišel je čas boja za vrnitev \ domovino. »Pustiva to,« sem začel blefirati, »ali ne vidite, da ste m( zlomili s temi teksti v Sunday Telegraphu.< Z bojaznijo v glasu sem omenjal Sibirijo in poliva njegovo dušo z balzamom. »Poslušajte,« sem nadaljeval. »Za časopis ne bom pisal, napisati hočem veliko knjigo!« »Kakršno si mi želimo?« »Drugačne niti natisnili ne bi...« Westollu se je razjasnil obraz: »O tem bom govoril s^ Petrom Joyem...« Isto zgodbo sem ponovil Joyu. Naučili so me licemers-tva in imel sem dobre učitelje. Podpisal seim pogodbo za. knjigozrokomdo31. marca1985. !n nazakonskiosnovi sem se znebil reporterjev: »Oprostite, gospoda, naj-važnejše je delo, nočem zavlačevati...« •Nato so VVestolla, ki je verjetno sprejel novo težko r>a-logo, zamenjaii z Mikeom VVilmontom, ki je zadolžen za končane zadeve. S pogodbo so me zvezali z najbolj tira-žnim in reakcionarnim izdajateljem Reader^s Digest Predsednik družbe, odsluženi agent CIA, John Barron, je takoj prišel na obisk v London, nakar me je povabil \ ZDA. Naključje je hotelo, da si utrem pot v domovino prek( Amerike. Britanski agenti so mi namreč želeli ombgočit pot k slavi in so mi vrnili potni list na moje ime, kajti bi vanjev Ameriki podtujim imenomjefederalni prekršek Dokument je sicer trdil, da sem človek brez državljans-tva zato pa mi je odpiral vrata preko mej. Rajer* lučil sem se lagati v odgovor na provokacije, kajti su-l m, da bi sicer prej ali slej začeli z novo terapijo, iz| tere se ne bi nikoli več vrnil v domovino. irtland je znova začel — o gospod — z verzijo o posku-| atentata na papeža. Skupaj s pomočniki je dokazo-I, da je zgodba, objavljena v nemškem časopisu liegel, zeio podobna oni v LG, iz česar sledi, da bi bi.li jmci motivirani s strani sovjetske specialne službe. v ladu s tem je začel reporter z radia Svoboda (Pariz)l itiskati narne, naj pristanem na tri intervjuje. mi bilo več do blatenja domovine niti 60 podaljševa-l afilmskega festivala. In načrt, ki sem si ga.zastavil,[ rn praktično izpolnil. Pot je bila prehojena. ležal sem. V provincialnem biroju sem kupil letalsko izovnico. Na letališče sem prišel tik pred odhodom. adnik je le bežno pregledal moj potni list in ga ištempljal. Čez dve uri sem se znašel v novi deželi: rnil sem se na sovjetsko ambasado. In ko je sonce lo drugič, sem stopil na moskovsko zemljo. ILMSKI FESTIVAL, DOLGO LETO DNI se je končal. opil sem v svoje moskovsko stanovanje. Nič se ni iremenilo. Žena opravlja običajna domača dela in čerka piše nalogo. Vse je tako, kot je bilo. In ni tako. mskega festivala je konec in ni. Zame in za njih ga ni onec. Ali ga bodo lahko kdaj pozabili? izga nebom. InganočemlZadobrodrugih Ijudititrije ispevki ne bodo moji zadnji vLG.Todavnjihsemopi- karakter hartlandov, vvestollov. Razkrinkal sem irce psihotropne vojne s tistim, česar se edino bojijo z resnico o njih samih. KONEC folog: erjeti ali ne verjeti pripovedi — odločitev je v vaših ro-ah. Karakter simbolnih odnosov.nesimetričnost izja-janja za izjavo nam prepoveduje božjo razsodnost. eprav nas in vas speljuje odlično pisan tekst na misel, abi vendarle končno lahko verjeli tudi Rusom, se raje jvnajte po našem nasvetu: takšne in podobne politične ripovedke jemljite tako, kot je edino mogoče — kot ripovedko! Moj Mir Mon vieux (op. a. 1) gleda kot osliček okrog sebe in si bo' še gobček razbil v zamaknjenosti. Lepota gadraži, este-tika gibajočih se teles dečkov ga vleče v mesečno po-hajkovanje po mestu, v tiho uživanje. Amsterdam. A'Dam. A dam? Ni pariške svetlobe, zato pa je vse bolj mirno, zeleno, (vodeno?). Dečki se zbirajo s kozarci v rokah na ulici pred barčki v sobotnem popoldnevu. Sproščeno valo-Ivanje lega čez njihovo kramljanje in svetle, razposajene smehe. Za manosedi lisičjebradecvčrnemusnju.sprs-tanom v obliki lobanje na roki. Pred-njim knjiga s Hitlerjevim portretom na naslovni strani. Nekaj momlja v nemščini predse. Sex macht frei? Ne čutim tega mesta. Prostori so majhni, hiše visijo, se lovim in senepočutimzares»cool«. Kotdajevsezaprto, zaključeno vase. Le nenadoma se prostori odškrtnejo v špranjoozke ulice, ki vodijovdrugega, kanalseprelijev popolnoma enakega. Velike oči v menjalnici. Rdeče. Ponarejeni denar, roke, ki se tresejo. 20 funtov. God save the Queen! Policija. Droga. Odhod v tesnobnost. What is happening with me? Is that all? 74 guldnov v moji denarnici. Živela revščina! Nizozemci se mi zdijo kot trop razgretih kmetov, z njihovo kmečko mužiko in pivom. Sirtaki z jodlanjem na holandski na-čin. Morda manjkajo le kranjske klobase in zelje. llssont moches, Amsterdam. A'Dam, a'dam? vonj po dreku in čiki po tleh. l Nothing last forever but — stare vibracije, samo čutitfse zelo blizu, moj stari, čisto zraven. Rad bi bil spet totalno |zadet, ni važno od česa. Le čisto iz sebe biti. Ekstasis! Ena roka, sivi lasje, ki se ti že belijo, Vermeer, kruh in I mleko. Norost. To bi morala biti sladka norišnica. In moj (nori?) fantazem. Pogled iznad očal, ki mi sledijo od Idaleč z zlatim leskom. Potem umazana roka črnca na moji beli srajci. Izsilje-vanje in strah. Za štos. Rock'n'roll Nigger. Fuck off! Drugs, zasrani in propadajoči črnski dealerji.Tesnoba. Apres une grande nuit un petit matin gris? Pas du tout! Prostor mi počasi leze pod kožo, da ga začenjam čutiti. Nekaj takega, čemur bise lahko reklo sladka norišnica. Kot pravi Didier: svoboden si zato, da si postavljaš meje. Vprašanje je vedno eno in isto: kje postaviti mejo, kje se ustavit, kje je meja meje? Si jo postaviš preblizu, da te utesnjuje, kadar te je prevečstrah? In česi jože postaviš — ali si je ne postaviš ravno zato, da bi jo preskočil? Za preskok iz neznanega in dražljivega v »izkušnjo«, v »spoznanje«, ne glede na ceno. Nori izraz na obrazu pogoltnega Italijana, ki se bo za-dušil z lastnim kurcem. Mediteranski lepotec z antično nalomljenim nosom, črnimi žimasto nakodranimi lasmi, oči, ki dišijo po oljkah in borovih sencah. Po prostorih kroži kot ujeta žival, gubesfingične muke na čelu, kot da ne najde izhoda iz zaprte kletke svojega telesa. Črna soba (op. a. 2), smrčanje crknjenih izmozgancev na pogradih, z razkrečenimi nogami, izsesanimi mo-šnjami in bolestnim spancem. V »čakalnici« se pasejo z očmi po ramenih, niti ne obrazih, po trebuhih in tistem, kar se skriva pod brisačko. Zaveš se, da pravzaprav nihče ne spregovori niti besedice; vse se odvije v vroči-čni tišini. Hlapi toplote se mešajo z vonjem prepotenih teles. Vsi imajo ogromno opraviti s svojim orodjem, da ga spravijo v primerno stanje. Vsi se nadražijo sami. Pri-hajajo iz druge sobice, kjer se na videu vrtijo porniči, ki pomagajo do erekcije že malce utrujenim. Ko vstopiš, mora biti trd. To je pravzaprav vse in edino pomembno. Potem ne vidiš ne obraza, ne ramen, ne telesa; stojiš v temi, nimaš niti občutka, da prostor sploh obstaja, tipaš okrog sebe, se dotakneš neznanega tre-buha in zlezeš do kurčevega narastka. Ta je še mlahav, gladiš po glavici, da se počasi prebuja iz popka v cvet. Mimoidoči se poigra z mojim, ga oceni, se odmakne in tipa naprej. Ti počneš isto, ker drugega ni kaj počet. Potem je on (kdo?) zadovoljen s tvojim, tipaš v temi, da bi vsaj ugotovil, kdo te pravzaprav šlata. Brez pomena. V temi ga ne najdem, potem primem za roko, ki se oklepa mojega kurca, počasi potujem po njej do telesa, ki ji pri-pada. Zdaj sem vsaj prepričan, da držim pravi kurac v roki. Končno pa je vse vse-eno. Kurac je kurac, samoda štrli v temi. Tudi drugi prav tako stojijo v temi, iščejo okrog sebe kaj oprijemljivega, se na hitro prilepijo ob golo telo poleg sebe in z naglicojemljejo. Anedrugega — jemljejosami sebe, da bi dobili. Drugi je nepomemben, je le medij za doseganje tistih nekaj omotičnih trzljajev, za potešitev vznemirljivega občutka, ko si jemlješ ob popolnem tuj-cu brez obraza, samo zaradi sebe. On (nekdo) se igra z mojim, jaz z njegovim, nobenega drugega dotika, potem seza korak primakne in jaz k nje-mu, se obrne, oblizne roko in mi ga oslini; dva krat, tri krat, da lažje zleze preko občutljive rože v njegovo notranjost. Nevidni premaganci smrčijo, pprivam ga, on zaječi in jaz zaječim, ob ejakulaciji se ufeločim kot žival, ki jo je zadela puščica v hrbet, ga vgriznem v ramo, se naslonim na steno zadaj, da ga lažje nasajam. Z rokami mu zapi-ram ritnici, ko hrope. Ko mu je dovolj, odmakne svojo zadnjico in izgine iz teme v temo. Slepci verjetno porivajo drugače. Prej si otipajo obraz. Spet se prepašem z brisačko in se grem tuširat. Smrdi po spermi in shitu in si rečem »Qa — y — Lahko naredim novo črtico s kredo, §tevilu dosedanju. tipov dodam nov plus. Tokrat popoln neznanec1#brez imena, brez obraza; nasmeha, poželenja. Nisem mogel ležati ob starem v kabini. Bilo je prevr. : smrčanje in stokanje drugih preglasno. Vse je potis!------¦ ¦ pri vsem tem pa predvsem ne razumem — tudi to sem . _____j--j* jc srmsei zivljenja. gtede tega si ne de- I pOvedal Tisti večer staremu — zakaj ne dajo Ijudem mi- Jjm nobenih utvar. ne izdelujem nobenih novih bogov |ru, potem kosože vse uredili tako.dajimnazakonitna-jpati ne ponarejam starih. m ne rešujem človeštva. jaz |gjn krddejo denar. povsod so, naRTV « ^^-:~:>- ¦ p^delujem glino in najrajedelamvrče. tuditosempove- MierinHn ~—¦ čfL! sfaremu že'ničkolikokrpt w«^*~ -- ____^v, .no»\uiiKOKrat. veste, ne morem ga up- : oiubiti v glini. glir>a pač ni tak material in jaz tudi ne. [ -SJ|:6F pa sem mu svetoval, naj se oglasi pri kakšnem na-rveu. naivci zelo dobro upodabljajo živali. razumete? -|i^eda ne. _____« — ^d^dj nedajo Ijudem mi- --»-• ¦ ru, potem kosože vse uredili tako, dajimnazakonitna- n------^«,.1 siann.m ne rešujem človeštva. jaz |^jn krddejo denar. povsod so, naRTV, v časopisih in Pt)delujemglinoinnajrajedelamvrce.tuditosempove- ¦kričijo, grozijo, zapavedujejo, prepovedujejo, prega-cfol sfaremu že 'ničkolikokrat. veste, ne morem ga up- I njaj0 in naposled pridejo še v našo dnevno sobo in celo Ofobiti v glim, glina pac ni tak matenal m jaz tudi ne. J^mojo sobo, kjer buljijo v glino: ni jim všeč. ni dovolj $i0F pa sem mu svetoval, naj se oglasi Dri kakčnom ~~ binalna. skrbijo zame. nosijo mi neke bedaste knjige in potem stari zahteva, da jih berem. da, to vam hočem povedati: tam npter, v eni izmed tistih knjig sem prebral tisti stavek, zaradi kateregajestariponorel.takojebilo.stari je napisal članek o temy,kakd duhovščina znova rovari zoper oblast, se pravi zpper njega in mi potem ves večer predavl o tem. ko ga nisem mogel več poslušati, sem rekel; , jaž sem poslednji, ki ga je ustvaril Bog, in odšel v svojo sobo in potem, ko je stari prjdrvel za mano, sem rekel Tisto: ppšast .Komunizma hodi po Evropi. pregazila je že ves Balkan.p^item sem, verjemite mi. mnrpi wroA; +.-*; - y Priznanje pavianov sem |dolgo I nosil v sebi Danes ga šepetam v teleifon Ostanite na zvezi Clovek ne izvira iz opice Sicer vam bi narava že zdavnaj odklonila banane Tudi sorodstvo ne obstaja in tudi vsako svaštvo je izključeno Banane na Dunaju v Berlinu in Parizu niso dokaz )picam ne moreš podtakniti pdgovornosti če človek pleza po drevesih svojega soseda in njegove otroke v kali duši Prosim ostanite še na zvezi ^as /e kriv v/sakdo, ki je kdajkoli in kakorkoli preko-lir vrafa tega zavoda. vem, vi.ste nad tem, čeprav jste 'šfctiži ta ista vrata;'.vsak dan ven in noter. a to ni k Tihfeib"fti Vsak dan ven in noter in iti samo Enkrat iro: vfgielsem tisti vrč v glavo svojega očeta, a to ni- raijčesar opravitf z vami. sicer pa bi se stari lahko od- enapampak.on je hotel biti žrtev, ker ie nasploh ves _ . .... -en: v partizanih je bil zelo dober pilot-komisar, ,,,—^..Mi« dl m še niso spregovorile a imajo izostrene čute Vendar so mesto v OZN o^klonile ^ o Etsch in o Beltu čitajo knjige včerajšnjih dii in pojejo pesmi i o Renu in kadar mislijo se spomnijo Wa Ija — zrak a — zemlja — morje — zrak — zemlja — morje — morje — zrak — zemlja Surface — to — Air Surface — to — Surface Surface — to Sea Air — to — Air Air — to — Surface Air — to — Sea Sea — to — Sea Sea — to — Air Sea — to — Surface številke regimenta Kajti stari marširarji ne dohitiijo sčasa ^aitherNo mesto, ne sliši se jez. ^lje so tu in ne slutijo, lijim nad glavami spreletavajo [poijubi, ^roka pošilja od okna do okna. oči obraz Usta dalje Mouth — to Eyes Mouth — to — Face Mouth — to — Mouth And so on )kler roka ne potegne rolete fcakrije cilja. ^ Zadavite vojno da se bodo žene mogle smehljati, da se ne starajo neprestano kot orožje, ki se stara. 14 R a z p i s Center klubov OZN Slovenije Republiške konference ZSM Slovenije razpisuje nagradni, študijski, literarni, likovni in foto natečaj na temo: 1. MEDNARODNO LETO MLADINE — PROBLEMI IN PERSPEKTIVE MLADIH 2. JAZ IN JEDRSKA VOJNA 1. Tema je posvečena mednarodnemu letu mladine — 1985. Z vašimi prispevki boste lahko pripomogli k spoz-navanju in razreševanju problemov in perspektiv mladih pri nas in v svetu. 2. Vtej temi izrazitesvojepogledenajedrskovojno, katere nevarnost nas vsak trenutek ogroža. Svoje prispevke, ki naj bodo primerno označeni, pošljite na naslov: Center klubov OZN, Republiške konference ZSMS, Cankarjeva 1/11, p.p. 210, 61006 Ljubljana, najkasneje do 30. aprila 1985! Prispevke, ki lahko obsegajo tudi posamezni del na-tečaja, bo pregledala komisija centra klubov OZN in izbrala najboljše. Priznanje in nagrade zanje bomo podelili v oktobru 1985 v okviru prireditev ob Dnevu OZN. Dodatne informacije lahko dobite na Centru klubov OZN po telefonu 061 219-943. »ZA MIR IN ENAKOPRAVNO SODELOVANJE MED NARODI!« Center klubov OZN Slovenije Republiške konference ZSM Slovenije rezpisuje nagradni natečaj za eseje v šolskem letu 1984/1985 na temo ČESA OZN NE ZMORE — OB 40. LETNICI OZN Natečaj za eseje je namenjen srednješolcem, študentom in mladim delavcem, ki jih navedena temazanima in se z njo resneje ukvarjajo. Eseji naj bi pokazali predvsem težave OZN pri reševanju določenih problemov, kjerse je OZN izkazala kot nemočna. Prispevke na natečaj pošljite na Center klubov OZN Re-publiške konference ZSMS, Cankarjeva 1/11, p.p. 210, 61001 LjubJjana najkasneje do 30. aprila 1985! Prtspevke z navedbo višin točnih naslovov in seznama virov bo pregledala komisija Centra klubov OZN, priz-nanja in nagrade najboljšim pa bodo podeljena v okviru prireditev ob dnevu OZN, oktobra 1985. Vse dodatne informacije lahko dobite na Centru klubov OZN, po telefonu 061 219-943. »ZA MIR IN ENAKOPRAVNO SODELOVANJE MED NARODI!« SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! V zatfrvji številki vašega lista ste brez moje vednosti in privoljehja objavili izbor in okrajšavo od »nekaj moje-ga«. Rad bi tistemu objavljenemu dodal naslednje.' V spisku Kaj je kaos sem napačno sklepal, da ima ta beseda, ki je grškega izvora, dva korena. V resnici irna beseda kaos samo en koren, in sicer ka. Ka je v klasfčnih jezikih končnica ženskih samostalnikov. Končnica besede pa je ravnotako kot končnicatelesa, torej spolni organi. Kaj torej pomeni ženske spolne organe in bese-dica kaos (os je namreč samo končnica te besede, ne pa koren!) pomeni isto kot latinska beseda »mater-ia« (snov). Kaos torej pomeni materijo, za razliko od duha, ki je nasprotje materije. Rad bi dodal, daženska ni manj-vredna kot moški, samo drugačna je. Kitajci razlikujejo dve bitnosti: Tao in Ming, ženski element in moški element. Sinteza teh dveh elementovpredstavlja novo bitnost: CORPUS. Toda ravno tako kot ima Materija svoje nasprotje, Duha, ravno tako eksistira tudi na-sprotje Sinteze, Anti-Sinteza: DEUS. Vsega skupaj so torej Štirje: 1. Materija 2. Duh 3. Corpus 4. Deus. V svojem pismu (ki ste ga tudi skrajšanega objavili) na-slovljenem na »gospoda psihiatra«, sem rekel, da je moja usoda taka, da moram biti trpin, hlapec in suženj pod nadvlado psihiatrov. Res je namreč, da več kot tretje stopnje ne morem doseči. Toda zame je že to zelo velik dosežek, da sem sploh v norišnico prišel; drugi intelektualci namreč še v norišnico ne pridejo. Jaz se imenujem »slutnja bodočnosti«. Kot piše v knjigah pod imenom Srečka Kosovela, tam so pomembne božje besede, bo na zemljo prišel Bog v bodočnosti. Jaz sem slutnja bodočnosti, Predhodnik Boga, Znanilec druge-ga Kristusovega prihoda na zemljo. Jaz ne morem pre-magati psihiatrije, toda za menoj bo prišel močnejši, ki bo premagal tudi psihiatre in psihiatrijo. Zame pa je že to veliki dosežek, da sem sploh prišel v norišnico, drugi intelektualci še to ne dosežejo. Jaz sem srednik med Kristusom in intelektualci sveta. Višji od intelektuaicev pa nižji od Kristusa. Kristus namreč ni bil samo intelek-tualec, ampak tudi trpin na križu. In nato Bog v nebesih. On je dosegel vse štiri stopnje, jaz patri: 1. Atlet 2. Pesnik 3. Patiens Divinus. Dolga leta sem neizmerno trpel, pa tudi delal načrte in mislil, kako bom od mrtvih vstal. Toda izkazalo se je, da 5 tem ne bo nič (ker časi krščanske Cerkve še niso dopolnjeni). Lahko pa rečem, da je zame že to velik dosežek, da sem sploh v norišnico prišel. Torej pnča-kujmo Boga, ki bo prišel. Slutnja bodočnosti gre mimo naS- Napisal Homo Sapiens Ivan Kranjc Marksistični center Univerze Edvarda Kardelja v Lju-l bljani razpisuje natečaj za izdelavo osnutkov plakata na temo »1984«. Natečaja se lahko praviloma udeležijoj študenti oziroma učenci: — Akademije za likovno umetnost — Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, VTOZD Arhitektura — Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Udeleženci naj bi oblikovali osebno doživeto, likovno, vendar močno komunikativno sporočilo o planetarnih in individualnih razsežnostih protislovij, v katere je ujet planet v letu 1984. To delo naj bi jim sprostilo fantazijo, jih ustvarjalno povezalo s tradicijo naprednega poli-tičnega plakata in jim obenem omogočilo, daseizrazijo v likovni govorici postmodernistične senzibilnosti. Na natečaj naj udeleženci pošljejo enega ali več osnutkov svobodne likovne interpretacije razpisane teme. Osnutki naj bodo izdelani na formatu 100x70 cm v poljubni izrazni tehniki (risba, grafika, lepljenka, fotog-rafija, fotomontaža ipd.) in jih ni potrebno dodatno pisno pojasnjevati. Pri pripravi osnutkov velja upošteva-ti nezahtevno pripravo tiska oziroma enostavno izvedbo plakata. Osnutki naj bodo podpisani in naslovljeni. Osnirtke plakatov bo ocenila strokovna komisija v sestavi: — dr. Tomaž Brejc, prof. umetnostne zgodovine — doc. Janez Koželj, dipl. inž. arh. — Ranko Novak, dipl. inž. arh., grafični oblikovalec. Strokovna komisija bo najboljši osnutek nagradila zj izvedbo in na razstavi natečajnih sonutkov poleg tegal posebej opredelila izbor najbolj uspelih rešitev. Vsake-] mu prispevku bo praviloma dodelila odškodnino ze materialne stroške v višini 1500,00 din. Komisija boj svojo presojo javno pojasnila na okrogli mizi ob otvori-J tvi razstave. Natečaj se začne z razpisom 2. novembra 1984 in do 10. oecembra 1984, ko bo ob 14.00 uri zadnji rok predaje osnutkov. Do tega roka sprejema natečaji prispevke Maifcsističpi center Univerze Edvarda Kai Ija, 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve M (visofco pritličje, soba št. 20) osebno ali po pošti. Ocenjevalna komist bo opravila presojo v tednu dni po zaključku natečafa;) datum in kraj razstave natečajnih osnutkov določena posebej. Ljubljana, 29. oktobra 1984! Časopis študentov Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani I. izdaja UK ZSMS. Ljubljana. Uredništvo: Andrej Klemenc Igor Lukšič Mojmir Ocvirk, Sašo Daneu, Samo škrbec, Dejan Verčič,(v. d. glavni urednik) Hasan Iztok Vilič (odgovorni urednik) Oblikovanje ' in tehmčna ureditev: Andrej Kocjan. Distribucija: Zoran Thaler. Lektoriranje: Samo Koler. Tajnik: Nela Malečkar. Naslov uredništ Kersnikova 4, Ljubljana, telefon: 319-496. Izdajateljski svet: Ludvik Horvat (predsednik) Andrej Lukšič, Zoran Kariž, Aleš Kardelj Bojan Klenovšek, Robert Skrlj, Primož Hainz, Matjaž Jevnišek, Igor Lukšič, Andrej Klemenc, Mojmir Ocvirk. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Priprava: IBM Dnevnik. Naklada 5000 izvodov, cena posamezne številke je 25 din Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421-170, z dne 22. januarja 1973. Javni sestanki uredništva so ob ponedeljkih ob 18. uri. Uradne ure: vsak delavnik od 10. do 12. ure. Za nekatere se je zgodovina končala 1945. !eta, za druge 1948. leta, za tretje 1954. leta, za četrte 1966. leta, za pete 1968. leta in tako dalje. Kako se bo končala naša zgodovina? Pridejo od zunaj in nam ukazujejo, kaj in kako moramo narediti. A mi imamo samostojno pot v komunizem. Živeli ste nad realnim nivojem naših možnosti, zdaj bosteživeli pod nivojem vaših življenskih možnosti. Tako bomo živeli, če ne bo drugače predpisano. Vsi vi ste krivi in zapomnite si, da ste krivi zato, ker ste živi. Kdor je živ, je kriv — jugoslovanska formula za določanje odgovomosti. P. S. Živelo bratstvo' in enotnost vseh naših dolgov