lAVAJA VSAK TOBJ&k, CitTRTUK IN SOBOTO.
i?K«utu«£iii Stovilki .Ui» Wj®.
«T.:vwvr.<TmiiwraJH>M> to!
^,W^WWWS|itWVJVH.
<z MNm imiKi mum w»i «m» wj-rowo»>wintw».
<9>WMaM MMMaMNi
TRGOVSKI UST
časopis za trgovino^ Industrijo In obrt.
SMSMSivo in upw*v»išiv© jre v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. • fvjpisi se nc vročaj« — St pri čekovneni zavodu v Ljubljeni 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS letno 180 D, za po! leta 90 D, za četrt teta 43 D', mesečno 15 D; za inozemstvo 210 f) — Piača in toži se v UaM«**«
LETO IX.
Tctiefon St. 552.
LJUBLJANA, dne 19. januarja 1926.
Oteton št 552
ŠTEV. 8.
BouSsm tajnik: Dr. M. Dobrila:
Lesni trg.
Š&reniljenje gospodarskih krogov Slovenije je šlo od nekdaj že za tem, d« •o dvigne in krepi gospodarstvo Mie domovine, vsled česar so isti tudi vuk le količkaj ugoden gospodarski mcnaent uporabili, da uresničijo svoja stremljenja.
Čestokrat ko smatra splošnost po-aameani gospodarski moment za vsakdanji in brezpomemben pojav, najdeta preudaren in napredujoči trgovec oporišče, kateremu posvečata stalno ■afrečjo pažnjo in se ne plašita ne dela k« truda, da dosežeta cilj in udej-stvwjeta svoje namene.
Belo in vztrajnost, to je deviza, ki a® 0t jo osvojili preudarni slovenski gospodarski krogi in če tudi je ta doviaa siala marsikatero težko uro, kcmecno je vendarle rodila tudi marsikateri sad.
Ako prelistamo tečajnice Ljubljanska borze zadnjih treh mesecev, moramo k zadovoljstvom in veseljem konstalirati, da je lesni trg v Sloveniji vkljub raznim težkočam dokaj’ osivel.
Umevno je, da je k temu pripomogla m prvi vrsti nova železniška tarifa, *a kojo so se dolgo borili ne sa-®o gospodarski krogi, nego v izdatni in vspešni meri predstaviteljica vsega »asega gospodarstva Zbornica za trgovino obrt in industrijo. Ta dolgo pričakovana tarifa je stopila v veljavo
1.	oktobra prošlega leta.
Najnižji vozarinski stav. št. 29, na temelju izvozne tarife št. 9 je omogočil, da je naš trg v glavnem zadovoljil potrebe severne Italije, ki je plačevala bukova drva franka meja po približno Din 25.— za 100 kg.
več. Vojvodina, katera krije običajno »vojo potrebo na kurivu v Bosni, »e je na podlagi izvzetne farife št.
2	b, jednaki izvozni tarifi za drva, po-srfufovala bukovih cepanic iz Slovenije po eeni od cirka Din 22.— za 100 kilogramov fran ko vagon nakladalna poataja.
Toda ne samo domačim konzumen-toan je nova železniška tarifa dobro doila, temveč tudi domačim producenta« in sicer žagam, ki so oddaljena od gozdov, ker jih ščiti pri nabavi otoro^ega lesa izvzetna tarifa št. 5, katera nudi nizko vozarino hlodom,
namenjenim na domače žage. Povpraševanje po jelovih, bukovih in posebno hrastovih hlodih je na dnevnem redu, kar je iz narodno-gospedarskega vidika vsekakor dober in razveseljiv znak.
Povpraševanje po okroglem lesu je med drugim tudi od strani Italije jako živahno, dasi pride do zaključkov le manje, ker je železniška tarifa za izvoz hlodov zelo draga in zaščitna carina na neobdelan les visoka v svrho zaščite domače industrije.
Čeprav te tarifne določbe ovirajo obsežnejši razvoj izvoza, vendarle no smemo prezreti dejstva, da bi pri ugodnejših določilih izvozne tarife za okrogel les italijanske lesne industrije preplavile naše kraje z naročili in in bi naše domače žage ostale brez dela in zaslužka.
Kar se tiče rezanega blaga moramo pripomniti, da je največ povpraševanj po hrastovih, posebno neobrobljenih plohih.
Ako primerjamo ceno slavonskega hrasta preko Din 2000.— za m* franko meja in ceno našega hrasta okoli Din 1000.— za ms franko meja, je popolnoma umevno, da so se inozemske firme zadovoljile tudi z našim kvalitativno slabšim hrastom. Mimogrede bodi tudi omenjeno, da zavzema izvoz hrastovih podnic in hrastovih friz čimdalje večje dimenzije. Slovenija se do-sedaj ni mnogo bavila z obdelovanjem hrastovine, vsled česar se ji pri danih okolnostih in umnem obdelovanju nudi tudi v tej produkciji prav lepa bodočnost.
Tržno stanje rezanega mehkega lesa se je nahajalo v obče v nekaki ne-sigumosti, tako, da se je občutil sko-ro že zastoj.
Vzrok temu tiči v prvem redu v močni konkurenci Rumunije posebno pa Rusije, kateri sta poplavili s svojim blagom razna tržišča v Sredozemskem morju, posebno na Grškem, v Španiji ter Južni in Srednji Italiji.
Nič manj občutna ni na drugi strani konkurenca Avstrije, katera ima kvalitativno boljše in tehnično lepše izdelano blago in kar je os vsake kupčije tudi še nižje cene.
Tozadevno moramo na naše producente v njih lastnem interesu posebno apelirati.
Večina naših lesnih produkcij se h» žalost nikakor noče sprijazniti * ra-
luevo po lepo obdelanem, paralelnem in očeljenim blagom. V poštev prihajajoči producenti naj pa nikar ne pozabijo, da bodemo radi te naše »površne« obdelave iesa in naše visoke cene težko obdržali dosedanja naša tržišča. Treba bo energične in vsestranske remedure, katera bo povzročila precej skelečih ran. Predočiti si morajo vsi, da ko enkrat odide dober odjemalec, ga je težko nazaj privabiti in pridobiti.
V zadnjem času je bilo opažati tudi veliko zanimanje za španske madrie-re 7 X 24 od 4 m dolžine. Do večjih zaključkov ni prišlo, ker so naše cene previsoke in je nastopila kot dobaviteljica tudi tu Rumunija, kar moramo z obžalovanjem vzeti na znanje, kajti vsaka zgubljena kupčija znači pasivno postavko in škodo. Koliko žag bi bilo lahko zaposlenih celo leto z izdelovanjem madrierov? Žal se tudi naš srednji producent ne more sprijazniti s potrebo konzumenta in izdeluje tisto, kar se njemu dopada, pa magari če čaka p tem celega pol leta z izdelanim blagom, ter se njegov zaslužek od dne c'o dne bel; krči in s6 izgledi za ugodne prodajo čim bolj manjšajo. Konečno mu pa ne preostaja drugo, nego da odda blago za vsako cono, da ne izgubi vse.
Največ prespektiv imamo v izvozu tesanega lesa (tramov), kojih produkcija je namreč omejena skoro izključno na Slovenijo.
V bukovini moremo beležiti živahno zanimanje po tavoletah in testonih za bližajočo se spomladansko sezono. Tavolet se letos pri nas ni mnogo produciralo ter je vsled tega računati s poviškom cen, katera znaša momen-tano Din 1100.— medtem ko notirajo testoni Din 550.— franko meja. Še večje zanimanje pa je dalo povpraševanje po ogromnih množinah bukovih pragov 14/24 od dolžine 2.60 m, katerih cena je bila okoli Din 40.— za komad franko meja.
Novost za lesni trg v Sloveniji so bukovi boules, ki so prišli v poštev za izvoz.
Kakor vidimo, so izgledi za razvoj lesnega tržišča Slovenije navzlic motnim znakom na občem letnem tržišču dokaj ugodni. Naloga domače produkcije je, da ne izgubi ugodne vezi, upošteva želje konzumentov in si zagotovi svoje pozicije za bodočnost.
Državna industrijska politika in naša industrija.
(Poročal ing. . ilan Šuklje na izredni Glavni skupščini Zveae intfu-strijcev dno 15. januarja 192®.)
(Nodftlievunje.)
V modernem gospodarstvu itavzorna industrijska produkcija važno mesi: o in dolžnost vsake moderne drifci-ve je, da to produkcijo smotreoo in zavedno pospešuje, da pomaga pri ustanavljanju novih tvornic in audi obstoječim podjetjem čim boljš® pogoje za krepek razmah. Prvi pogoj ata redno gospodarsko delo je prava* sigurnost in pravilno funkeijonirnnje upravnega aparata. Potem pametna štednja v državnih izdatkih in ravnotežje v držiivnem proračunu. Nadalje enakomerna in previdna poraadelitev davčnih bremen, urejene prometne prilike in razumna carinska politika. Ugotoviti moramo, da naša država doslej nikakor ni zadostila tem zahtevam.
Naša sodna uprava sicer ne moro vršiti svojih nalog z vso potrebno točnostjo, vendar moramo vsaj sodnijam v Sloveniji priznati, da se v težkih prilikah trudijo, kako da čimbolje opravijo svoje posle. Prenagljeni novi zakoni, ki ne spoštujejo pridobljenih pravic, uničujejo pravno kontinuiteto. Klasične primere za vrtoglavost naše zakonodaje nudijo naši finančni in dvanajstinski zakoni, ki v raairt šenih kratkih členih posegajo v bistvo obstoječih zakonskih sistemov. Naj citiram zloglasni člen 137 Finančnega zakona za leto 1924/25,1?! je ob-jednem prvo eklatantno znamenje ta-kozvane demontažne politike. Ta ilea slove v prvem odstavku:
>Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, vkljub veljavnim zakonom edino podeljevati dovolitve za ustanavljanje industrijskih in tvomiških podjetij, kolikor se tičejo narodne odbrane«.
V istini, ta člen kljubuje veljavnim zakonom, on kljubuje tudi našemu pravnemu čutu in v svojem aamenu našim pravicam do poštenega, svobodnega dela.
Državni proračun narašča od leta do leta in je že dosegel strmo višin® 13 milijard dinarjev. Dejstvo, da je tak proračun fiktiven, nas no »ore
2*	L	f	STEK.
Pravila naših delniških družb.
Univ. prof. dr. Milan Škerlj.
(Nadaljevanje.)
Y«d»« je rečeno, da si upravni svet voii predsednika, ki predseduje njegovi« sejam. Pogosto se voli tudi podpredsednik, včasih dva. Dobro bi bilo, ako bi bilo povsod povedano, kdo sklicuje in vodi se|e načelstva, če so zadržani predsednik in podpredsednik. Ne le da je nujogo ljudi, ki kanapejskemu vprašanji* la j* jo veliko važnost, stvar je lahko raža* ra to, ker ima predsednik redno pravtso, da ob jednakosti glasov odloča njegov glas. Prav je, da se za sklepčnost sej* zahteva, da so vsi člani pravilno vabljeni, in dobro bi bilo, ako bi se povsod tudi povedalo, kako treba vabiti, zlasti, da treba naznaniti dnevni red. Redsto je odrejeno, koliko članov mora biti prisotnih ali zastopanih, da je seja sklsrpSns; par statutov zahteva za izvest-ne *a8tete predmete poseben kvorum, kur (e po mojem mnenju dobro. Neredko j® dovoljeno, da se v nujnih primerih
glasuje pismeno ali brzojavno. Zastopanje odsotnih članov po navzočih je redno dovoljeno, navadno je omejeno tako, da sme vsak navzoč, član zastopati samo po enega odsotnega. Nekateri statuti določajo izrečno, kolikokrat se mora vršiti seja načelstva. V številu obveznih sej se potem zrcali, kako nepotrebna naprava je velik upravni svet in da on kot celota ni tisti organ, ki res vodi tekoče posle: po dvakrat ali štirikrat na leto, največ vsak mesec. Seveda določajo statuti poleg tega, da se mora seja vršiti, kadar zahteva družbin interes, toda iz omenjenega števila obveznih sej se da sklepati, da družbin interes dejanski ne zahteva tekočega vodstva po upravnem svetu, da torej ta ni pravo načelstvo v smislu zakona. Dobra pa je določba, ki sem jo našel pogosto, da se namreč mora vršiti seja, če zahteva dvoje ali troje članov upravnega sveta, še boljše bi bilo obenem povedati, v katerem roku se mora seja vršiti (ne samo sklicati), in da smeta po dva člana zahtevati popolnitev dnevnega reda. če število članov ni večje od pet, bi se mogla ta pravica dati poedincu. Za sklep se navadno zahteva absolutna, le izjemoma zadostuje rela-
tivna večina; kaj je bolje, je težko reči. Vsekako pa naj bi se vedno povedalo, ali se računi od celega števila članov upravnega sveta ali od števila navzočih in zastopanih, ali od števila oddanih glasov. Pri pismenem in brzojavnem glasovanju bo pač mogoče račuiiiti le po celem številu članov, primeri § 34. zak. o družbah z omejeno zavezo; kdor sploh ne odgovori, se štejo, da je proti predlogu, če ne bi bilo v statutu rečeno drugače; statuti za ta del molče. Sploh se zahteva, da se o seji piši zapisnik; pri tem je hvalevredna določba mnogih statutov, da iina vsak član pravico zahtevati, da »e zapiše njegovo zoper predlog dano mnenje. Dobra je tudi določba, da morajo vsi navzoči podpisati zapisnik. S tema dvema določbama ne bo težko dognati krivdo in odgovornost, če je upravni svet kršil zakon, statut ali skupščinski sklep. — Pogosto se zahteva, da mora izvestno število članov stanovati na sedežu družbe, opetovano, da morajo večji del biti naši državljani. Splošnega priporočila za ta del ni moči dati. Redko je povedano, iz katerih razlogov preslane članstvo pred potekom funkcijske dobe, n. pr. zaradi kride, preklica kazen-
ske obsodbe zaradi izvestnega kasafive-ga dejanja. Redno je navedeno v delokrogu načelstva dodeljevanje na novo izdanih delnic, nameščanje uradniatvt, podeljevanje prokure, sestavljanje p a lovil iko v, pravilnikov, instrukcij ra nameščence, seveda tudi poslovnika za mafcl-stvo samo. PaT statutov nalaga načelstvu, da naj pregleduje blagajno ia kolikokrat najmanj na leto.
8. Navedeta naj še nekaj posebaih primerov iz statutov:
a) določba, da ima »upravni »vet . vrhovno vodstvo in nadzorstva poslovanja«, ni pravilna; te funkeija inaa skupščina;
b) popolne točnosti treba gled« funkcijske dobe. Videl sem statut, ki je določal petletno funkcijsko dobo, obeness pa, da vsako leto izstopi Vt članov upravnega sveta, še s pogreškom, da ni bilo rečeno, kaj naj velja, če število ilaaov ni deljivo s 4. Iz drugega statuta je bilo videti, da naj bo funkcijska doba triletna, določbe o izločitvi in popolnitvi »o bile , pa tako nejasne, da bi mogla biti funkcijska doba za poedine člane tudi več. nego triletna (čl. 209. št. 7. trg. zak.).
(Dalje slsdt.)
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 19. januarja 1926.
Štev. f.
A'•'UMUUMaUMUkMlklVTOttMtUMnMilJfii
tolažiti, ker so ogromni davki, vsaj za Slovenijo in z* prečanske kraje, le povsem reclne postavke. Da pa še do danes ni objavljen nikak letni proračunski zaključek, nam jemlje zaupa njo v pravilnost državnega gospodarstva, v pravilnost uporabe davčnih dajatev, ob enem pa izpodjeda ugled in kredit naše države v inozemstvu. Če se v Beogradu govori o potrebnem j atedenju, potem moramo reči, da to j itedenje kruto občutimo. Štedi se pri naših bolnicah, štedi se pri naših cestah in mostovih, stcdi se pri naših strokovnih šolah. Tako štedenje je nedopustno.
Predaleč bi na« vedlo, ako bi hoteli tukaj ponoviti vse naše rekrimi-nacije proti davčnim bremenom, ki tlačijo Slovenijo. Na zborovanju od 23. Oktobra lanskega leta so slovenske gospodarske korporacije priglasile svoje minimalno zahteve glede znižanja teh bremen. Žal ne moremo ugotoviti primernega uspeha. Izenačenje neposrednih davkov, ki se nam že več let obeta, je vedno še na mrtvi točki. Niti še nima izgieda, da pride do noveliranja Taksnega zakona. Teror davčne prakse v Sloveniji, za kojega so odgovorni naši domači ljudje, šo ai odpraviien. In vendar je notorično, da je Slovenija e davki preobremenjena, da mora naše gospodarstvo pod njih težo propasti.
Naše prometne razmer© so nepo-voljne. če so nove železniške tovorne tarife prineslo znatne olajšave, so nepotrebne krute določbe glede skrajšanega nakladalnega in izkladalnega roka, zvišano stojnine in ležarine in novo pristojbine na industrijske tire že odvagal© one tarifarne pridobitve. Dasi se je naša trgovska bilanca poslabšala, dasi se je naš izvoz naglo zmanjšal, vendar zopet trpimo na pomanjkanju tovornih vagonov. Posebno in žalostno poglavje pa tvorijo ceste v Sloveniji. Država ne vzdržuje niti državnih ceet v Sloveniji, niti nam ne daje sredstev za vzdrževanje cest, ki so jih zgradile naše autonomne uprave. Država si je prilastila bivše deželne doklade, ne da bi jih uporabila v zakoniti namen.
Državna industrijska politika pa se zlasti karakterlzira po njeni carinski politiki. Po dolgem obetanju smo junija meseca leta 1925 dobili novo carinsko tarifo. Ta tarifa se je oEnanjala kot izrazito zaščitna in je r istini kazala nekatere izredno visoke postavice za finalne produkte. Že istega dne ŽO. junija, ko je stopila nova tarifa v moč, so se uveljavile tudi določbe iz trgovinski pogodbe z Italijo, ki so prinesle bistvene spremembe in občutno nadele važne industrije, zlasti naše predilnice. Meseca septembra 1. 1925 je stopil v moč carinski dogovor z Avstrijo, ki je prizadel neznosno škodo mnogim našim obratom. Pripravljajo ge trgovinske pogodbe s Češkoslovaško,. Nemčijo, Francijo in Anglijo in bati se moramo, da pride še do mnogih krutih iznenadenj. Vsakikrat se znižujejo carine na finalne, produkte, dočim ostane carina na poluizdelke in potrebščine v glavnem neizpremenje-na. Uvozna carina na sirovine, na pol-fabrikate in potrebščine je v splošnem ostala tako visoka, da je povsem kon-»umirala tisto malo zaščite, kojo naj bi uživali naši finalni izdelki. Ni čuda tedaj, da je položaj naše industrije postal čimdalje opasnejši, žalost-nejši.
Mnogi teh nepovoljnih pojavov v našem državnem gospodarstvu so povzročeni brez slabe namere, zgolj po nezmožnosti upravnega centralizma, ki ne najde korekture v premišljeni gospodarski politiki zakonodajnih či-niteljev. Braniti se moramo proti vidnemu zapostavljanju prečanskih krajev napram Srbiji, v koji se investirajo ogromne vsote, dočim za naše nujne potrebe, za vzdrževanje naših najvažnejših naprav, nedostaje skromnih sredstev. Vendar je do neke mere razumljivo, da skrbijo predstavniki stare Kraljevine predvsem za svojo deželo. Konstatirati pa moramo, da prevladujejo v industrijski politiki naše države in zlasti v carinski politiki uplivi, ki so sovražni prečanski industriji, ki so osobito sovražni industriji v Sloveniji in ki namenoma in
zlobno uničujejo to našo industrijo. Glavni inspirator take politike je g. Milivoje Savič, načelnik v Ministrstvu trgovine in industrije, v ministrstvu, čegar poglavitna dulžnost je podpirati trgovino, industrijo in obrt.
Sejem za kožuhovino v Ljubljani,
V	pondeljek, dne 25. januarja se vrši v Ljubljani, v prostorih Ljubljanskega vzorčnega velesejnia tradicij ,nelni detajlni sejem za kožuhovino. Zbrali se hodu kupci in prodajalci — lovci iz vseh krajev naše domovine. Lovski plen se bo prodajal po komadih Istega dne pa bode na proštom velesejma sprejemala kožuhovino vse vrste tudi Lovska zadruga z upravo velesejma. Zbrana kožuhovina se bo sortirala in nekaj tednov kasneje dražbenim potom prodajala inozemskim in večjim domačim kupcem. Sprejemalo se bo posamezne kože od lovcev in večje, event. že sortirane partije, od trgovcev z kožuhovino.
Uprava velesejma z Lovsko zadrugo je sprejela od zakupnikov lovišč v prodajo že večje število raznovrstnih kož. Vendar pa je količina še premajhna, da se sme povabiti inozemske kupce v Ljubljano. Zbog tega se je sklenilo, prirediti najpoprej, to je dne 25. t. m. običajni kožni sejem z prodajo v detajlu, istočasno pa se sprejema na velesejmskem prostoru še nadaljne kože v svrho kasnejše, organizirane prodaje na veliko.
Ing. Anton Šivic:
Gozdarstvo.
(Konec.)
Gozdno semenje za vzdrževanje drevesnic se pri nas le v malih množinah pridobiva; nimamo namreč nobene moderne sušilnice za racionalno in pravilno proizvodnjo semenja. Potrebna semena si moramo zatorej, v kolikor jih ne moremo dobiti doma, nabaviti iz inozemstva, ki ga, kar je značilno, vsaj deloma proizvaja iz storžev, kupljenih pri nas.
Lesna industrija, ki je bila v Sloveniji pred vojno precej razvita, se je po vojni še bolj razširila. Porast dinarja odnosno padec lire pa je zadnje čase na razvoj industrije vplival neugodno in so podjetja manj krepkih tvrdk jela pešali ali so celo propadla.
Leta 1924 je bilo v ljubljanski oblasti v obratu 477 žagarskih naprav.
V	teh je delovalo 802 venecijanki in 137 polnih jarmenikov, v mariborski oblasti pa 1510 žagarskih podjetij, v katerih je rezalo 1397 venecijank in 110 polnih jarmenikov. Venecijanke imajo, posebno srednje, gozdni posestniki ter režejo na njih večinoma les, ki ga sami v svojih gozdih producirajo.
Poleg žag je omeniti razne industrijske naprave z motornim obratom, kakor za izdelovanje parketov, zabojev, sodčkov, pohištva, čevljarskih kopit, lesenih cvekov, tesarskih izdelkov, tvomic za lesovino, lepenko, lesno volno, lesenih podpetnikov, za vžigalice, za tanin, impregnacijo lesa, destilacijo jelkinega olja in dr. Podroben seznam teh industrijskih in večjih obrtnih podjetij, ekspertnih in im-portnih tvrdk je izdala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani leta 1925. Velikega pomena za pridobitne razmere malokmetskega ljudstva je domača lesna industrija v Ribniški dolini. Tam izdelujejo lesene škafe, rešeta, žlice in drugo robo. Tudi pletarstvo daje zaslužka domačim obrtnikom.
Izdelki slovenske lesne industrije so večinoma polfabrikati. Ti kakor Uidi finalni izdelki so se po večini izvažali v inozemstvo in imajo nekatere naše tvrdke zaradi dobrega blaga v inozemstvu prav dober sloves.
Važen predmet gozdne produkcije je bukovo oglje. Izdelovanje oglja do-naša sicer dandanes le malo dobička, vendar pospešuje racionalno gozdno gospodarstvo, ker se za oglje lahko porablja material, ki bi drugače posebno v gozdih, ki rasto po visokih gorah in so daleč od železnice, ostal neporabljen na mestu. Tam, kjer so izvršili čiščenja v gozdih, so velik del
izsekanega slabega lesa s pridom po- , delali v oglje.
iuesna trgovina je v mnogo slučajih združena s kakim večjim gozdnim posestvom, odnosno z ukoriščanjem do-tičnega gozda, včasih' pa tudi s kako drugo obrtjo, največkrat pa se pojavlja v zvezi s posestvijo žage ali kake druge lesne industrije. Imamo pa tudi lesne trgovce, ki nimajo lastnih večjih gozdov, temveč samo žago ali niti te ne. Nekateri so samo prekupče valci.
Ker trgovina z lesom ni koncesio-nirana in obrtni red ne predpisuje ni-lcake usposobljenosti, je nastalo posebno po prevratu, ko je prva leta vrednost našsga denarja venomer padala, blaga pa rastla, mnogo novih lesnih tvrdk. Leta 1924 in 1925 pa, ko se je vrednost dinarja močno dvignila, dočim so cene lesa in lesnih izdelkov padle, je mnogo novih, netrdnih tvrdk opešalo ali celo propadlo. Hudo prizadete so bile posebno tvrdke, ki so imele v zalogi drago nakupljen les in so poleg te neprilike obratovale samo z visokoobrestnimi bančnimi posojili.
Glavno izvozno tržišče je za Slovenijo slej ko prej Italija. Izvažamo les tudi v Francijo, Španijo in drugam.
V	novejši dobi eksport lesnih izdel kov, posebno gradbenega lesa ni tako živahen, kakor pretekla leta, ker imamo vsled porasti dinarja v inozemstvu in njegove nizke kupne vrednosti v notranjosti države, t. č. posebno v Avstriji in Rumuniji hudo konkurenco.
V	iztočne kraje naše države pošiljamo les po vodi (Savinji, Savi, Dravi) in po železnici. Poslednje je bilo doslej združeno z velikimi stroški. Kako bo vplival jeseni 1925 znižani prevozni tarif lesa na železnicah, se bo šele videlo.
Gospodarstvo z gozdi, ki jih ni smatrati za izključno zasebno last, temveč za občenarodno dobro, ker so od njih odvisni tudi javni, klimatični, atmos-ferični, deželnokulturni in drugi interesi, je usmerjeno z zakoni, ki imajo zasigurati varstvo posesti, ohranitev in primerno oskrbovanje, kakor tudi obvarovanje gozdov in nasadov, njih racionalno ukoriščanje itd. Izmed najvažnejših naj omenim gozdni zakon z dne 3. decembra 1852, drž. avstr. zak. št. 250. Poleg tega prištevam najvažnejšim še zakon o nekaterih gozdno-policijskih in vodnopolicijskih odredbah (o prijavi sečenj) z dne 28. februarja 1922, Uradn. lista št. 383. Drugih zakonov in predpisov ne naštejem, ker mi tega omejeni prostor ne dopušča.
Za izvrševanje predpisov gozdnih zakonov skrbijo naša javnoadmini-strativna oblastva, v prvi stopnji srez-ki poglavarji, v drugi velika župana ljubljanske in mariborske oblasti. 0 sporih upravnega značaja sodi dalje upravno sodišče v Celju. Velikima županoma in srezkim poglavarjem so prideljeni gozdarski strokovni referenti ( po dvema do štirim poglavarjem je prideljen po en gozdni referent).
Mali gozdni posestniki oskrbujejo sami* svoje manjše ali večje gozdne deleže in so pri oskrbovanju seveda vezani na obstoječe gozdnopolicijske predpise. Večji in veleposestniki pa imajo nameščeno svoje lastno gozdarsko osebje za gospodarstvo in za gozdno varstvo. Nad gotovo velikostjo posestva zakoniti predpisi celo zahtevajo, da se namesti kvalifikovan, odgovoren gozdni upravitelj. Po zasebnih gozdnih posestvih je v Sloveniji 70 gozdnogospodarskih, 95 gozdno-varstvenih nameščencev in 650 čuvajev; od slednjih opravlja 446 obenem tudi lovsko varstveno službo. Državna in verskega zaklada posestva pa zaposlujejo 11 gospodarskih, 13 tehnič-nopomožnih gozdarskih nameščencev in 19 čuvajev.
Naraščaj gozdnogospodarskih organov producira po večini Šumarski fakultet zagrebške univerze. Za gozdno varstveno in tehničnopomožno osobje, ki bi se moglo v zasebni službi porabiti posebno po srednievelikih gozdnih posestvih, pa v Sloveniji kljub
* Glej spis: Pomen kmetskih gozdov, — izdala Kmet. družba za Slovenijo, cena 2 Din. Op. uredn.
temu, da so budžetarna sredstva aa razpolago že več let, še vedno nimamo nobene šole. To dejstvo je tembolj obžalovati, ker imamo mnogo srednjih kmetskih posestev z gozdi od 59 do 300 ha, n. pr. v Solčavi, na Pohorju, na pobočjih Kokrske doline, na Jezerskem, v Srednjem vrhu nad Kranjsko goro, posamič pa tudi drugod. Za sinove teh posestnikov bi bilo velike važnosti, da se jim omogoči pouk v gozdarskih panogah, da si svoj« gozde ohranijo ne le plodcnosne, temveč jih tudi izboljšajo. In takšen pouk bi jim morala nuditi gozdarska sala!
Ljubljana, oktobra 1925.
Trgovski ples v Ljubljani.
Trgovski ples je in ostane najodličnejša predpustna elitna prireditev« tak* ei slišal prej in tako slišiš danes od vseh, ki so prisotvovali v soboto večer tradid-onelnemu Merkurjevemu plesu. Skozi lep špalir, ki ga je tvorila svečano oblečena zala naša trgovska mladež, si stopil v dvorano, kjer te je sprejel velezasluž-ni predsednik Merkurja g. dr. Frn W i n d i s c h e r, obdan od odličnih »o-trudnikov, odborovih članov, ki morejo vsi biti ponosni na vedno večje uspehe Merkurja. Vsakoletni občni zbori Merkurja nam kažejo odlične rezultat« in uspehe matice našega trgovstva na polju pospeševanja stanovskih interesov, na polju stanovske organizacije, kullur* in prosvete, Merkurjeva plesna prireditev ti pa pove, kakšno vlogo igra Merkur v javnem življenju, kakšno stopnjo družabnosti je dosegla ta organizacija, ki more biti po pravici v ponos celokupn«rau slovenskemu trgovstvu.
Dekoracija dvorane je bila bogata in najokusnejša. G. P. Fabiani je tudi to pot, kakor vedno žel obilo priznanja. Ves aranžma se mu je prav dobro posrečil. Preproge, palme vse je bilo na svojem mestu in ti je nudilo najlepšo sliko.
Prireditve so se udeležili: g. veliki župan dr. Vilko Baltič, generalni konzol čsl. republike g. dr. O. Beneš, avstrijski konzul g. v. Strautz, belgijski konzul g. M. Dular, sekretar francoskega konzulata g. Friedeisen, podpredsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Iv. Ogrin, predsednik zveze trgovskih gre-mijev g. Ivan Jelačin, predsednik premija Ljubljana g. F. Stupica, upravnik Narodne banke g. I. Gregorič, generalni ravnatelj A. Tykač, Praprotnik, ravnatelj dr. Černe, Krofta in mnogo drugih najodličnejših osebnosti.
Pri prireditvi je sviral društveni orkester, ki je ta večer prvikrat nastopil. Kapelniku g. L ampretu, ki je orke-sler v kratkem času tako dobro izvežbal, vse priznanje! Priznanje pa gre za lo, kakor za vse Merkurjeve prireditve zlasti tudi društvenemu tajniku g. V. A. Ur-b a n č i č u , ki se zvesto ob strani predsednika g. dr. F. W i n d i s c h e r j a posveti z največjo vnemo vsem društvenih* prireditvam.
prašek z j pacii/o in vanilin sl?dko priznano n jbofjši l
Odklanjajte slUne a manjvredne izdel e!
Trgovina.
Opozorilo trgovcem, ki točijo alkohola« pijače. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja lastnike delikatesnih trgovin, okrepčevalnic itd., ki točijo v svojih lokalih tudi alkoholne pijače, da poteče z 31. januarjem rok po čl. 105 pravilnika o gostilnah (Uradni list z dne 3. IX. 1925). Po tem členu izgubi pravico, točiti pijače v lokalu, kdor v teku 1 mesecev po razglasitvi pravilnika (3. VIL 1925) ni spravil lokalov v sklad s predpisi čl. 82. do 85. pravilni-, ka. Kdor prijave srezkemu poglavarstvu še ni izvršil, naj to stori brez odloga, morebiti v naslednji obliki:
»Podpisani izvršujem v svojem trgovskem lokalu v..................na	podlagi koncesije z dne.............toče-
nje alkoholnih pijač. Ker sem svoje loka-
Slov. 8.	TRGOVSKI	LIST,	19.	januarja	1926.	Stra»	i.
-■»vtuesnamMMVKMMM	u.«nm»r.n->	»• vv»v>^»..-•	t-xi+i.**«.•.	-v-mr-MflVium-rmmiur.bM-Min«.. .. ,
1* uredil, kakor to predpisuje čl. 105 pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami, prosim, da se vzame ta prijava na znanj« in da se mi izda potrdilo v zmislu čl. 84* točke 2. navedenega pravilnika.« Ko-lekovina za vlogo znaša 5 Din za rešitev 20 Din.
Nadrobna prodaja kisove kisline. Ministrstvo trgovine in industrije namerava v kratkem sklicati konlerenco tvorni-čarjev vinskega kisa in kisove kisline, da ugotovi njihove želje in potrebe glede liaiuiadne prodaje kisove kisline.
Podraženje sladkorja na Poljskem. Poljske sladkorne tovarne so zahtevale od vlade, da zviša ceno sladkorja za 30 odstotkov (za 25 grošev pri kg.)
Ameriške uvozne omejitve. Združene države ameriške so prepovedale uvoz pšenice iz Indije, Japonske, Kitajsko^ Avstralije, Južne Afrike in Španije.
Podraženje kruha v Avstriji. Z dnem 12. januarja t. 1. se je uradno določena toža normalnega hleba kruha znižala za 3 d kg, to je od 126 na 123 dkg, dočim je ostala cena neizpremenjena. S lem se je kruh v Avstriji podražil za 2.38 odstotkov.
Prodaja starih sodov. Dne 9. februarja l. L se vrši pri direkciji državnih železnic v Sarajevu v skladišču materijala v R >s. Brodu ofertalna licitacija glede prodaje okrog 750 komadov starih sodov. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe direktno v skladišče železniške direkcije v Boe. Brod. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
industrija.
stavbno gibanje v češkoslovaški. Češkoslovaška vlada pripravlja zakonski predlog, v katerem so posebne ugodnosti za take stavbe, ki so važne z državnega ali gospodarskega stališča. Ne gre samo za stavbe, ki jih gradi država ali druge javne korporacije, temveč tudi za zasobne stavbe industrije in poljedelstva, v kolikor imajo poseben pomen za javno gospodarstvo. Merodajna ministrstva bodo smela deklarirati stavbe kot take, ki so deležne onih ugodnosti; v načrtu so zlasti ugodnosti glede skrajšanega postopanja, glede razlastitve sosednih parcel in glede dodelitve primernih servitut. V principu gre za obnovitev znane cesarske naredbe iz leta 1814, ki je veljala le za izredne razmere. Na prizadete gospodarske korporacije so izdali poeiv, naj se javijo k načrtu.
iz naših organizacij.
Gre mi j trgovcev v Ljubljani opozarja vsa one člane, kateri imajo pravico točiti alkoholne pijače, da v zmislu čl. 82, 83, 84 in 105 pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami (Ur. list 83-25.) zaprosijo pri obrtni oblasti potrdilo o izpolnitvi pogojev iz čl. 82. Oni pa, kateri si so pridobili pravico točiti alkoholne pijače po 19. decembru 1923, morajo zaprositi pri velikem županu potom obrtne oblasti tudi za osebno pravico v zmislu čl. 84 točka 1. Prošnjo je vložiti najkasneje do 31. januarja 1926, nasprotno nastopijo posledice Čl. 105 gorenjega pravilnika, t. j. izguba. pravice točiti pijače.
Grcmij trgovcev v Ribnici vabi na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob 1. uri popoldne v prostorih g. Franc Podlogarja v Velikih Laščah št. 10 s sledečim dnevnim redom:
1. Pojasnila o napovedi dohodnine ter prošnjah in pritožbah.
2. Glede znižanja poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin.
3. Ureditev nedeljskega počitka.
4. Raznoterosti. Ker bo setanek zelo važnega pomena, zato se blagovolite zanesljivo udeležiti.
Denarstvo.
Obtok bankovcev naše Narodne banke.
Po stanju dne 8. januarja t. 1. je imela Narodna banka v obtoku za 6065.9 milij. dinarjev bankovcev. Obtok se je izza dne L januarja t. 1. zvišal za 3.2 milij. din.
Znižanje uradne obrestne mere na Češkoslovaškem. Bančni urad čehoslovaške-finančn. ministrstva je znižal eskont-110 'n lombardno obrestno mero za 1 in ^st°tka. Eskontne obresti znašajo sedaj 6 odstotkov, lombardne pa 7 odstotkov.
Kooporativne banke v Rusiji. Za kreditiranje kooperalivnega ali zadružnega omrežja v Rusiji delujeta dve banki, Vsekobanka in ukrajnbanka. Razvoj prve banne nam kaže sledeči bilančni pregled: 1. lebruavrja 1923 2,4o0.000 rubljev, 1. avg. Iy23 20,2o0.000 rubljev, 1. leoruurja 1924 62,495.000 rubljev, 1. okt. 1924 50,146.000 ruoljev, 1. avg. 1925 130 milijonov 205.000 rubljev, 1. sept. 1925 141,112.000 rubljev. Naraščanje deležnega naphala banke nam Kaze tele številne: 1. okt. 1923 6,138.000 rubljev, 1. okt. 1924 12,347.000 rubljev, 1. sept. 1925 16 milijonov 342.000 rubljev. Nic manj hitro so se razvile depozitne operacije banke; ed sestih milijonov rubljev v avgustu 1523 so narasle na 24 milijonov rubljev v oktobru 1924 in na 41 milijonov rubljev v avgustu 1925. Banica ima sedaj nad 60 podružnic v vseh delih Sovjetske Unije. Tudi Ukrajinska banica se je v dveh letih njenega obstoja vsestransko razmahnila; deležni kapital je znašal 1 julija 1925 4,568.000 rubljev, bilanca 1. julija 1925 26,760.(XX) rubljev. Banka ima sedaj v Ukrajinski okolici 40 podružnic. Kakor vemo, je rubelj ca. 29.2 dinarja, červonec = 10 rubljev = 292 dinarjev.
Promet.
Znižanje ležarine in stojnine ter podaljšanje nakladalnih rokov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obvešča vse interesente, da stopi naredba o znižanju ležarine za blago, ki se nahaja na železniških skladiščih in tovoriščih, s 1. februarjem t. 1. v veljavo. Istočasno se bo podaljšal tudi nakladalni in razkladalni rok od sedanjih 6 na 24 ur in znižala pristojbina za vozove tako, da se bo plačalo drugi dan po 5 Din na vagon ih uro, tretji dan po 20 Din na vagon in uro, za nadaljne dni pa po 50 Din na uro. Ležarina za blago, ki se nahaja v železniških skladiščih, bo znižana na polovico sedanjega iznosa, dočim bo za blago, ki se nahaja na odprtih prostorih (na železniških klančinah) veljala stara ležarina in sicer 30, odnosno 50 para za 100 kg na dan.
Nov vozni red. V prometnem ministrstvu se izdeluje nov vozni red, ki stopi v veljavo koncem meseca maja t. 1.
Sklicanje tarifnega odbora. — Iz okolice pomočnika prometnega ministrstva g. Popoviča poročajo beograjski časopisi, da se tarifni odbor skliče v najkrajšem času na zasedanje. Edino oviro za zasedanje tvori baje edino to, da poljedelske zadruge, ki imajo v odboru šest mest, še niso imenovale svojih zastopnikov. Zasedanje se baje prične še te-
■\ •} nfjunjq9j uoasoui raoq ,
Gibanje parnikov. Paroplovna dražba »Oceania« daje naslednje poročilo (16. januarja 1926): >Mrav<, prispel 13. t. m. v Bremerhaven, nadaljeval bo v Rotterdam, Trst in Reko. »Jadera« odpotoval 15. t. m. iz Trsta v Bonu. »Zora« prispel 12. t. m. v Zwyndrecht, nadaljeval bo v Methil in Benetke. »Sava« odpotoval 14. t. m. iz Casablance za Teneriffo in Las Palmas. »Kostrena« odpotoval 11. t. m. iz Trsta v Genovo na progi na Kanarske otoke. »Sud« odpotoval 14. t. m. iz Orana v Trst in Reko. »Morava« prispel 16. t. m. v Trst. •»Vladimir« na progi Jadransko
—	Egejsko morje. »Diamant« na progi Jadransko — Egejsko morje v Carigrad.
KJE SE KUPI? ^
Le pri tvrdki
Jusi PsieSi
Ljubljana
blizu PreSernovega spomenika eb vodi.
Najboljši ftlvnln! slroj z« rabinsko ali obrtno robo, svelovno inorTf\ mamk I Orlizner • Adler - PliOniic.
Utotam oasamezne dele z» t‘ro*e hi Ko- | lesa,* igle, olje. Jermenu, pnevmobk*.
S Pouk o vezenju na slroj bren ocn 1 — |
| Večletno garancija! Ni ve! ko! Na mnlol
RAZNO.
Dunajska zbornica za trgovino, obrt in industrijo in avstrijski gospodarski program. V soboto se je vršilo v dunajski zbornici posvetovanje, na katerem se je sklenilo sklicati gospodarsko anketo. Tekom debate so bili vsi govorniki mnenja, da se morajo v sedanji kritični dobi pustiti za enkrat na stran diference med obrtništvom in industrijo. Obe panogi
naj se složno brigata za skupne interese.
V zadnjem času so različne politične stranke objavile gospodarske programe. Gospodarski krogi naglašajo, da se ne istovetijo z objavljenimi programi. Politika se mora ravnati po gospodarstvu in gospodarska vprašanja se ne smejo izrabljali za politična gesla. Na posvetovanju se je slednjič sklenilo, da naj se na anketi polaga glavno važnost na gospodarsko zvezo z Nemčijo. Trgovsko politični odbor naj se v prvi vrsti peča s tem vprašanjem in zbere za sporazum in ugodno rešitev potrebni materijah
Za euotuo gospodarsko fronto v Vojvodini. Bivši prolesor ljubljanskega vseučilišča, ki je sedaj tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v Novem Sadu, je pričel akcijo za enotno fronto gospodarskih krogov v Vojvodini. Akcijo je pričel s predavanjem pred zastopniki vejvodin-skih trgovcev, obrtnikov in industrijcev, katero se je pred par dnevi vršilo v Novem Sadu. Utemeljuje jo s tem, da je
V ojvodina kot gospodarsko krepak del države nesorazmerno obremenjen in v davčnih, carinskih in upravnih zadevah napram drugim pokrajinam zelo zapostavljen in oškodovan. Na 1,300.000 prebivalcev, ki predstavljajo eno desetino celokupnega prebivalstva naše države, odpada eno petino bremen. Za povzdigo izobrazbe vojvodinskega trgovstva in obrtniškega naraščaja se ničesar ne ukrene, za vzdrževanje obrtnih šol v Vojvodini je proračunjenih samo 700.000 Din, dočim se v iste namene proračunava za Slovenijo in Dalmacijo po 5 milij. Din. Zbrani interesenti so odobrili Kosičev predlog in sklenili, da se ustanovi Zveza gospodarskih organizacij in korporacij v Vojvodini, ki naj ima namen varovati gospodarske interese Vojvodine.
Avstrija se želi emancipirati od jadranskih pristanišč. V Ntirnbergu so se dne 15. t. m. pričela pogajanja med avstrijskimi, nemškimi in čehoslovaškimi državnimi železnicami in upravo bivše južne železnice glede znižanja tarife za prevoz blaga in premoga iz Nemčije v Avstrijo. V glavnem gre za promet med Hamburgom in Avstrijo eventuelno preko Čehoslovaške.
Zaščita najemnikov v Nemčiji. Državni zbor je podaljšal veljavnost zakona o zaščiti najemnikov do 1. julija 1927.
Ostra kritika našo vlade. Ugledna dunajska revija »Volkswirt« priobčuje iz naše države dopis, v katerem ostro kritizira našo vlado in sedanjo vladno koalicijo. Prosvetni minister Radič je obljubil hrvatskim Seljakom dvoje: izenačenje davčnih zakonov in resno redukcijo državnih izdatkov. Načrt zakona o neposrednih davkih je obljubil ministrski predsednik predložiti Narodni skupščini do konca meseca decembra. Sedaj smo v sredi januarja, a načrta zakona vlada še ni predložila. Toda nihče ga do sedaj še ni videl. Finančni minister ga skriva, kakor da bi šlo za vojaško oborožitev. Proračun bi morala po Ustavi vlada predložiti skupščini do 20. novembra 1925. Tega dne je vlada sicer objavila kraljev ukaz, celotnega proračuna pa ni do da- ' nes še nihče videl. Finančni minister zatrjuje, da je proračun predložil skupščinskemu predsedstvu, kar pa po ugotovitvah poslancev ni niti res. Še pred par dnevi so posamezni ministri zaupaii svojim pristašem, da proračun šele sestavljajo. Da pa vlada pomiri opozicijo in zaposli finančni odbor, je nekaj manjših ministrstev predložilo delne proračune, ki se sedaj obravnavajo, predno je še finančni minister podal svoj ekspoze. Vse kaže, da Radič ne bo mogel izpolniti nobene omenjenih obljub, ker je izključe-no, da bi mogel zakon o neposrednih davkih stopiti v veljavo že dne 1. aprila h 1., še manj pa, da bi mogla skupščina do tedaj rešiti proračun, ki naj zmanjša državne izdatke. Najbrže pretežen del vlade to tudi nanferja in hoče gospodariti še n&prej z dvanajstinami. To dokazuje popolnoma nepotrebna pot ministra financ v Ameriko, ki hoče delati na potu še daljše odmore. Razen njega so v inozemstvu še ministrski predsednik, njegov namestnik v ministrskem svetu in minister za trgovino in industrijo. Povod za tako opravljanje vladnih poslov daje neugoden finančni položaj. Ako se ne izpolnijo nade na veliko posojilo v Ame-niki ne smemo pri sedanjem načinu državnega gospodarstva pričakovati izenačenja ampak povišanja davkov.
LGRirZKEK
Tujski promet t Mariboru. V Mariboru se je v letu 1925 prijavilo v hotelih in svratiščih 5.219 oseb in sicer Jugoslovanov 15.861, Avstrijcev 4.038 Imlijanov 323, Nemcev (iz Nemčije) 189, Celioslo-vakov 234, Madžarov 63, Romunov 6, Grkov 1, Albancev 1, Francozov 18, Švicarjev 15, Belgijcev 2, Holandcev 2, Angležev 6, Dancev 1, Rusov 2, Poljakov 7, Turkov 2, Amerikancev 18, Azijatov 4, skupaj 5.219. V zasebnih stanovanjih je bilo prijavljenih 7.628 Jugoslovanov, 1505 tujcev, odjavljenih pa je bilo 5882 Jugoslovanov in 1725 tujcev. V prvi vrsti je prišlo največ Avstrijcev, v drugi vrsti Italijanov, v tretji pa Cehoslovakov v Maribor. Primeroma dosti je prišlo tudi Nemcev, Madžarov, Francozov, Amerikancev in Švicarjev.
Državna borza dela v Mariboru. Od 10. do 16. t. m. je bilo pri tej borzi 146 prostih mest prijavljenih, 200 oseb je iskalo službe, v 84 slučajih je borza posredovala uspešno in 10 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 16. t. m. pa je bilo 244 prosteh mest prijavljenih, 416 oseb je iskalo službo, v 132 slučajih je borza posredovala uspešno in 19 oseb je odpotovalo.
Brezposelnost v Ameriki, število brezposelnih, ki dobivajo državno podporo, je v zadnji polovici minulega meseca na-rastlo na 1,485.931.
Nemške reparacije v zailniih štirih mesecih. — Po izkazu generalnega agenta za reparacije je Nemčija plačala za reparacije v zadnjih štirih mesecih kot anuiteto 448 milijonov mark.
Novo zdravilno sredstvo proti prisadu. Ravnatelj Pasteurovega zavoda dr. Reux je javil akademiji znanosti, da sta zdravnika Ramon in Zeiller iznašla nov protistrup proti prisadu. 'Ta protistrup, ki ga je mogoče vbrizgati v večjih količinah, ne da bi trpel organizem, je zelo uspešen in baje za vedno varuje človeka pred prisadom. Protistrup je treba vbrizgati v vsako rano, ki daje povod za subj, da se bo razvil prisad. Novo zdravilno sredstvo bodo začeli v kratkem praktično uporabljati. Iznajditelja nadaljujeta poizkuse s svojo iznajdbo.
Drobno vesti. Na Poljskem so*odkrili velika nova kalijeva skladišča. Ameriško trgovsko ministrstvo se je takoj začelo zanimati zanje; kajti če so skladišča res tako bogata, kakor poročajo, bi bil z njih nakupom zlomljen nemško-francoski kalijev monopol. A treba bi bilo 10 do 15 let, preden bi se mogla produkcija razviti v polni moči. — Sedem avstrijskih sladkornih tovarn je imelo v kampanji 1925/26 kultiviranih s sladkorno peso 19.800 ha in so producirale 776.000 stotov surovega sladkorja.
mUf
fčf* [ Ako pileš MBudtihaM tal, j užival že na zemlfl raj! j
*>■•	........................... -..p
MrtBt MAR« i    ------- —
fSt £5s	ta	V*.	MhStHW
Ljubljanska borza,
ponedeljek, dne 18. januarja 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 77.25, bi. 78.50; Tobačne srečke iz 1. 1888 bi. 325; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranj. dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica, d. d., Celje, den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 210; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 104; Prva hrv. štedioniea, Zagreb, den. 900; Slavonska banka d. d., Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana, (len. 125, bi. 125, zajci. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 110; »Sešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 115, bi. 120.
Blago: Hrastova drva, suha 1 m dolž., fco nakladalna post., 12 vag., den. 17.40, bi. 17.40, zaključ. 17.40; bukova drva, suha, fco nakl. postaja, den. 21; hrastovi plohi, I., II., od 70 do 130 cm, fco nakl. post., den. 1000; trami, monte, po noti, suhi, fco nakl. post., bi. 270; bukovi hlodi, I., II., od 25 cm debel, naprej in 2 m dolžine naprej, fco nakl. post., den. 200, bukovi neobrobljeni plohi, I., II., III., monte, 00 mm, od 16 cm naprej, od 2 m naprej, fco Postojna, 1 vag., den. 500, bi. 500, zaklj. 500; smrekove deske, III., 4 mm, od 16 cm naprej, media 23/24, fco Postojna,
1 vag., den. 490, bi. 490, zaklj. 490; jelševe neobrobljene deske, napol suhe, 40, 50, 55, 60, 70 mm, od 2 m naprej, od 12 — 14 cm, < media ca. 23 cm, fco Postojna, bi. 750; bukovo oglje, la, suho, vilano, fco Postojna, den. 90; taninski ples (kostanj), fco vag. na-
TRGOVSKI LIST, 19. januarja 1926.
KnMttenNm* -r* ii n '111111 iimai> m immiTi——jhiihumi mi     
Šten. S.
.- nvMN m ' > it; m^'i . iMta 'jrut&acm jog—
ma«k»« postaja, olupljen, den. 26, neoljup-lje«, i*u. 24; bukovi želesnižki pragovi, fco italijamaku meja: velikost 2.tK)Xl4X24, den. 39, T»likost 2.45X12 A. X22, den. 34; pšenica baika, fco vag. na ki. post., bi. 310; koruza, umetm« »ušena, Ico vag. slavonska postaja, bi. IGU; koruza, umetno sušena, fco vag. nakl. post, bi. 152; koruza umetno sušena, Ico vag. boaanaka postaja, bi. 150; koruza etara, fco vaj. »aklad. post., bi. 170; koruza nova, času primerno suha, z kval. gar., fco vag. nakl. po»t., 1 vag., den. 123, bi. 123 zaktj. 123; koruza nova, času primerno suha, fco vag., slaT«n»ka postaja, 1 vag., den. 125, bi. 125, zaklj. 125; koruza nova, za februar, fco vag. nakl. pest., bi. 130; koruza nova, za marec, fco *ag. nakl. post., bi. 135; koruza nova, ki april, fco vag. nakl. post., bi. 140; koruza rdeža, nova, času primerno suha, fco vag. slavonska postaja, bi. 127; koruza činkvantin, oa»u primerno suha, fco vag. baranjska postaja, bi. 195; oves rešetani, fco vag. nakl. post., 2 vag., dem. 190, bi. 190, zaklj. 190; Ječmen 06,07, par. Ljubljana, bi. 235; ječmen krmilni, zaduhel, fco Ljubljana, den. 200; rž, 73 kg, glasom vzorca, fco vag. bačka post., bi. 212; ajda domača, fco vag. slov. post., bi. 266; ajda poljska, jugoocarinjena, fco jugo-mej«, bi. 262.50, proso rmeno, po vzorcu., par. Ljubljana, den. 200, bi. 225; la Portlandce-ment »Salona« - Tour, fco vag. Solin: v juta-vreiah po 50 kg, bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg, bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg, bi. 52.60.
TRŽNA POROČILA.
Trias cene r Ljubljani. Kilogram govejega niesa Din 15 do 19, jezika, jeter, ledic, možganov 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, loja 7.50 do 13, teletine 17 do 20, jeter 25 do 30, pljuč 20, svinjine 20 do ‘25, pljuč 10, jeter 15 do 20, le- • dic 22.50 do ‘25, glave 7.50 do 10, parkljev K do 7.50, slanine 19 do 25, masti 26 do 27.50, šunke 35, prekajenega mesa 29 do 32, prekajenih parkljev 10 do 12, prekajene glave 12.50, jezika 35, koštru-novega mesa 14 do 15, kozličevine 20, konjskega mesa 7 do 9; kg krakovskih in debrecinskih klobas 40, hrenovk, safalad, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 32 do 40, polprekajenih kranjskih 67, prekajene slanine 30. Kokoš 25 do 35, petelin 30 do 40, raca 20 do 30, domaŠ zajec 8 do 25, divji 25 do 60, kg sme 20 do 35, kg krapa 26 do 32.50, linja in ščuke 25 do 30, sulca 50, klina 13.50 do 15, mrene 17.50 do ‘20, pečenke 8 do
12.50.	Liter mleka 2.50 do 3.50, kg surovega masla 40, čajnega 50 do 55, masla 45, bohinjskega sira 35, sirčka 9 do 10,
jajce 1.25 do 1.75. Kg belega kruha 6, Ornega rženega 5. Kg luksuznih jabolk 8, jabolk I. vrste 6, II. 5, III. 4, oranža 1.50 do 2, limona —.75, kg rožičev 10, lig 10 do 16, dateljnov 25, orehov 12, luščenih orehov 35, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 16. Kg kave 40 do 76, pražene kave 56 do 100, kg kristalnega sladkorja 13.50, sladkorja v kockah 15, kavine primesi 20, riža 10 do 12. Liter namiznega olja 20, jedilnega 18, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, kg soli 4.50, popra 52 do 54, paprike 20 do 56, testenin 10 do 1‘2, pralnega luga 3.75, čaja 75. Kg pšenične moke št. >0«
5.25 do 5.50, >1« 5, »3< 4.50, »5< 3.75, >6< 3, kaša 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2 do 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 4.50 do 5, q pšenice 340 do 350, rži 260 do 290, ječmena 240 do ‘260, ovsa 245 do 260, prosa ‘275 do 300, koruze 220 do 230, ajde 300 do 325, fižola 350 do 360, graha 400 do 5(X), leče 600. q premoga 40 do 46, kub. meter trdih drv 160 do 180, mehkih 100. q sladkega sena 75 do 80, polsladkega 60, kislega 50, slame 50. Kg endivije 20 do 25, motovilca 22 do 28, radiea 12 do 18, zelja 2 do 2.50, rdečega zelja 4 do 6, kislega ‘2.50 do 3, ohrovta 3, karfijol 7 do 9, kolerab 8, kolerab - pcdzemljic 0.75 do 1, špinače 10 do 20, čebule 2 do 3, česna 15, krompirja 1.25 do 1.50, repe 0.50 do 1, kisle repe 2 do 2.50, korenja 0.75 do 4, peteršilja 12, zelenjave za juho 8. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani dne 16. januarja 1926.
Mariborski trg dne 16. januarja 1926. Vkljub zelo slabemu vremenu je bil trg precej dobro preskrbljen in zelo dobro obiskan. Slaninarjev je bilo vseeno 65. Perutnine je bilo to pot komaj 100 komadov na trgu. Cene so bile kokošem 30 do 70, puranom, gosem in racam 80 do 120 dinarjev komad. Domačih pa tudi divjih zajcev ni bilo videti. — Krompir, iclonjava, druga živila, sadje. Krompir 8 do 9 Din mernik (7 in pol kg) oziroma
1.25 do 2.50 Din kg, solata 3 do 4 Din kg, glavnata solata, zeljnate glave 3 do 5, karfiol 3 do 14 Din komad, kislo zelje 3 do 3.)5 (po trgovinah se dobi po Din ‘2.50) kg, kisla repa 2 Din, maslo 40 do
50, kuhano 50 do 60 Din kg, mleko 3 do
3.50,	oljčno olje 30 do 50, bučno olje 26 do 30 (po trgovinah 24 Din) liter, smetana 14 do 16 Din liter, sirček 1 do 8 Din hlebček, jajca 2.25 do ‘2.50 Din komad, čebula 3 do 7 Din, česen 4 do 12 Din venec. Jabolka in hruške 5 do 12 Din kg, fige 6 do 10 Din venec, pečeni kostanj 6 Din liter, limone 0.75 do 1.50 dinarja, pomaranče 1 do 3 Din komad. Lončene in lesene robe tudi ni bilo mnogo na trgu. Pradajala se pa po 1 Din do 100, leseni vozovi majhni in veliki 200 do ‘2000 Din komad, brezove metle
3	do 6 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. Vsled slabega vremena ni bilo v sredo 13. t. m. pa tudi v soboto 16. t. n>. niti sena, niti slame na trgu. — Svinjski sejni ra mariborskem trgu. Radi slabega vremena se 15. t. m. tudi svinjski sejm ni vršil. Kmetje so sicer pripeljali 11 svinj, a prodali so jih po dosedanjih cenah 8 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. (12. jan. 1926). Prignalo se je 12 konjev, 8 bikov, 151 volov, 314 krav in 8 telet, skupaj 493 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: Debeli voli (1 kg žive teže) 8 do 8.50 Din, poldebeli voli 7 do 7.75; plemenski voli 6.50 do 7; biki za klanje 5 do 6.75; klavne krave, debele 7 do 8; plemenske krave 5 do 6.75; krave za klobasarje 2.50 do 4; molzene krave 6 do 7; breje krave 6 do 7; mlada živina 5.75 do 7.50 Din. Prodalo se je 174 glav, od teh za izvoz v N. Avstrijo 29 glav, v Italijo 16 glav.— Mesne cene: Volovsko meso 10 do 19; meso od bikov, krav telic 12.50 do 20; svinjsko meso, sveže 10.50 do 27.50.
■prav*""*""«*
DOBAVA, PRODAJA.
Nabav«. avtoplaSčev in isračnih cevi. — Na
osnovi členov 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu razpisuje direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani prvo pismeno dražbo za dobavo 32 avtoplaščev in 38 zračnih cevi. Dražba bo dne 25. februarja 1926 ob 11. uri dopoldne v pisarni ekonomskega odseka direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, I. nadstropje, soba št. 42. Dražbe se sme udeležiti vsak, ki izpolni pogoje čl. 13, točka 6, pravilnika k zak. o drž. rač. in ki položi 5odstotno ali, £e je inozemec, ■10 odst. jamčevino najkasneje na dan dražbe do 10. ure pri pomožnem uradu direkcije. Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s 100 Din
ia predložene v »apečatenen ovitki* a aapt-som: »Ponudba tvrdke... i« dobavo avt*-plaščev in zračnih cevic, sprejema 4ol««*au direkcija na dan dražbe ob 11. uri. Ceas ata rajo biti napisane razločno v številkah in besedah in se razumejo v dinarjih, ocarinjsms, t zavojnino in prevoznimi stroški vred, ira»-ko skladišče direkcije. — Pogoji sa lajali® vpogledajo vsak delvanik od 8. do 13. ar« pri avtoreferatu direkcije.
Prodaje. Dne 4. februarja t. 1. s* a* vršila v vojašnici Kralja Aleksandra I. v Ljubljani ofertaina licitacija glede prodaje konjskega gnoja. Pogoji so na vpogled v pisarni adjutanta navedenega polka. — Dne 8. februarja t. L s« l»o vršila pri direkciji državnih železni* v Ljubljani ofertaina licitacija glede prodaje 500 komadov starih lesenih sodov.
— Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.
Prodaja ognjenih cevi. — Ekonamsko edelenje Direkcije državnih železni« v Ljubljani ima v zalogi materijalnega skladišča Maribor večjo količino starib. za železniški obrat neuporabljivih ognjenih cevi iz vlečenega železa v dolgosti 1—5 m. Cevi so uporabne za ograj® itd. in se oddajajo privatnim strankam po ceni 2.50 Din za 1 kg loko materijalno skladišče Maribor kor. kol. Strank«, katere roflektirajo na dobavo takih ««vi, naj predložijo tozadevne, po predpisih kolekovane prošnje direktno ekonomskemu odelenju direkcije drž. že), v Ljubljani.
Dobave. Direkcija državnih železai* v Ljubljani sprejema do 29. januarja i 1. ponudbe za dobavo lesenih drogov in ročajev. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direksij«.
— Direkcija državnih rudarskih pred-uzeca v Sarajevu sprejema do 18. januarja t. 1. ponudbe za dobavo 50.000 komadov netilnih kapic. — Ministrstvo vojske in mornarice v Zemunu sprejema do 31. januarja t. I. ponudbe za dobavo orodja za preizkušnjo motorjev. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacij©: Dne 11. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 200 komadov železnih sodov. — Dne 17. februarja t. 1. pri direkciji državnih želec-nic v Ljubljani glede dobave 20,500.000
komadov kartonskih voznih kart.
Predmetni oglasi i natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbomfea v Ljubljani interesentom na vpogled.
INKRA
0*
INDUSTRIJA KB A V AT D. CERLINI & CO., CELJE.
Naše cenjene odjemalce vljudno obveščamo, da smo v poslednjem času svoj tovarniški obrat zelo izpopolnili in izdatno razširili. Z ozirom na to smo od sedaj naprej v prijetnem položaju, da nudimo gospodom trgovcem našo zelo bogato zalogo precizno izdelanih ter kvalitativno prvovrstnih
SAMOVEZNIC, REGAT ITD.
v najmodernejših vzorcih in oblikah. Povečanje obrata nam omogoča, da lahko izvršimo vsako, najsibo še tako obsežno naročilo.
Uvcrjeni smo, da bodo gg. trgovci krili svoje potrebe pri nas kot popolnoma domačem podjetju, oso-bito še, ker bomo tudi kar se tiče cen
konkurenčni v vsakem oziru,
najsibo napram inozemskim ali tuzemskim izdelkom.
Cenjene gg. interesente vljudno prosimo, da blagovolijo vpoštevati navedena dejstva ter zahtevajo obisk našega zastopnika, ki jim bo radevolje predložil našo
bogato urejeno vzorčno kolekcijo.
Naslov našega glavnega zastopnika za Ljubljansko oblast je:
L. Maher, Ljubljana, Zeljarska ulica 7, na katerega se blagovolite radi hitrejše postrežbe obrniti potom dopisnice. Sicer pa bo toliko prost, da Vas v najkrajšem času sam obišče.
P. n. trgovci iz mariborske oblasti naj se blagovolijo obračati direktno na centralo v Celju.
Za obilna naročila se priporočamo ter beležimo
z odličnim spoštovanjem
Industrija kravat Draao Ceri ni & C*.. Celje.
Agilen
trgovski uradnik
s Metno prakso, samostojen, s prvovrstnimi referencami, govoreč več jezikov, vporaben za skladišče, pisarno potovanje, 383?" išže primerne službe Vstopi tnkoj. Cenj. poundbe prosi na upravništvo >Trg. lista« pod značko: »ZANESLJIV SOTRUDNIK«.
Veletrgovina
v Ljubljani
priporoča
Špecerij sko blago
raznovrstno žganje j moko In deželne pritleiKe rassnovrslno
rudninsko vodo Lastna prožama za kavo In mlin asa rti-fiav« 2 električnim obratom.
črniki na bazpouoot |
„INKRA‘
Nsrnfrite In razširjajte Trgovski list!
y tgeh barvah ln vr*leh od Din 18* naprej, moške noflatice, dokolenke, otročje nogovlce, ?olna, bombaž, žepni robc>, modn pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko ln četije itd. v najveČjl Izberi ln po najnižji ceni pri
Josip Peteline
LJUBLJANA
Ulm PRScnnip spomenika oS ii.
Na veliko 1	Na	malo!
>GR©M<
D. Z O. Z.
carinsko posredniški ln •pedlcl[«ki hureau
FJUBLJAMA
Kolodvorska ul. 41
Naslov brzojavkam:	__	„	^	Telffo* iHterurhnu
„ohom"	Podružnice:	«*,.«<
MARIBOR, JESENICE, RAKEK.
ObnvIJa v*e v to •troho spadajoče potile nalhltrete in pod nalkulanlnlml pogoji.
GRom
Kostornikl
spolnili v o* S €>. E. ko ekspresne po<il<Ue.
Tr&ovsko-industriiska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št. 552
flažuo pri jsoJt. tek. zav. SL 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, Hnjigc, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t d.
lasto knjigoveznica.
. Lip
Od*OT«nri urednik dr. IT AS FUCS8, LftfMJiau. — Za TrgKr^M3*fti*t»tj»le* d. i >M19RKITR< k»t ladajatelja in tiskarja: A.SEVER, Ljubljana.