Celje - skladišče
Leto X
24. 8. 1966. St. 14
D-Per
214/1966
* 1
1119660214,14
O
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
CENTRALNI DS
je na 4. redni seji obravnaval poleg poročila o uresničenih sklepih s prejšnjih sej, še poročilo o delu upravnega odbora in sprejel predloge upravnega odbora o spremembah in dopolnitvah statuta podjetja, spremembah in dopolnitvah pravilnika o notranji organizaciji, spremembah in dopolnitvah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in pravilnika o delitvi dohodka. Spremembe odnosno dopolnitve zadevajo enoto za gospodarjenje s stanovanjskimi stavbami, obrat VI v Kruševcu, oziroma novi obračun osebnih dohodkov in dohodka.
Centralni delavski Svet je potrdil tudi osnutek pravilnika o zavarovanju premoženja in pri tem upošteval pripombe upravnega odbora.
Na predlog UO je centralni delavski svet likvidiral inventurne
razlike ter odpisal nekatere terjatve in razhodoval osnovna sredstva, ki jih 'je za razhodovanje predlagal UO.
Po živahnih razpravah o poročilih komisije za tehnične izboljšave z ozirom na pritožbe CDS ni dokončno sklepal, ampak je predloge za tehnične izboljšave poveril komisiji, z utemeljitvijo, naj se naredi ponoven izračun, hkrati pa razčistijo tudi pojmi o tem, ali naj se eden izmed predlogov obravnava kot tehnična izboljšava ali kot nov proizvod.
Tudi predlogov disciplinske komisije za izključitev CDS ni osvojil, ampak je predlagal ponovno obravnavo problemov v zvezi s tovariši Čvan Alojzem in Borštner Margareto, primer tov. Rebevšek Slavka pa so prepustili komisiji za prenehanje delovnega razmerja-
POSLOVANJE PODJETJA V PRVEM POLLETJE 1966
Cilj vsake gospodarske organizacije je, da,se čimbolje plasira na tržišču, tako domačem kot tujem. Takšno prodiranje na tržišče pa je odvisno od izboljšanja poslovanja na podlagi ekonomičnosti, rentabilnosti in proizvodnosti dela. Podjetje mora znižati stroške proizvodnje in s tem poiskati vse notranje rezerve v poslovanju podjetja. Skrite rezerve v poslovanju podjetja je mogoče ugotoviti le na podlagi nadrobnih analiz o celotnem poslovanju gospodarske organizacije.
OSNOVNI REZULTATI POSLOVANJA
Rezultati poslovanja v našem podjetju so v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z rezultati poslovanja v istem obdobju lani znatno boljši. Slabši rezultati so le proizvodnja po količini in vrednosti izvoza v $. V primerjavi s planom za to obdobje pa moramo povedati, da planske naloge niso bile izpolnjene. Dosežen oziroma presežen je bil le plan dohodkov in skladov.
Ključni rezultati poslovanja	v I. polletju 1966 so:	
Doseženo I.—VI. 1960		
s planom (v %)	s I,-	-VI. 1965
Proizvodnja (ton)	98	98
Proizvodnja (din)	99	113
Realizacija fakturirana	99	114
Izvoz (v $)	80	65
Dohodek	111	125
Skladi — neto	421	476
Osebni dohodki — bruto	93	117
S PRVEGA SESTANKA UREDNIKOV GLASIL DELOVNIH SKUPNOSTI
Zadnji petek je bil v naši tovarni ustanovni sestanek urednikov glasil delovnih skupnosti, 'ki so se jih udeležili uredniki glasil Železarne v Štorah, celjske Cinkarne, Ingrada in Libele ter urednica Emajlirca. Kot gosta sta sodelovala sodelavca Celjskega tednika in Radia Celje. Na sestanku so se udeleženci pomenili o okvirnem programu tovarniških glasil, za obveščanje članov svojega kolektiva o uspehih in načrtih drugih delavnih skupnosti, za nekatere skupne stalne rubrike ter za tesno sodelovanje s komisijo za Obveščanje pri Ob-
činskem sindikalnem svetu, kd je bila ustanovljena prav z namenom koordinirati z uredništvi .tovarniških glasil, pa so ti potrebo po takem skupnem delu spoznali že prej in se zbrali na svojo pobudo. Predsednik te komisije, novinar Radia Ljubljana v Celju Srečko Pratnemer je ta ustanovni sestanek podprl z utemeljitvijo, da je ustanovljeni kolegij urednikov tovarniških glasil celo boljše zagotovilo za uspešno delo kot pa delo v okviru komisije in da bo v takšni obliki delo lahko konkretno in uspešno.
Eva Orač
OBISK (LANOV KP ITALIJE PRI NAS
V ponedeljek, dne 15. avgusta je obiskala naše podjetje neuradna šest-članska delegacija KP Italije, ki se mudi na klimatskem zdravljenju v Dobrni. Delegacijo so spremljali člani Zveze borcev, Občinskega komiteja ZKS in drugih političnih organizacij. Med člani delegacije je bila tudi poslanka italijanskega parlamenta, ki je po našem običajnem uvodu o vlogi in mestu našega podjetja, postavljala številna vprašanja predvsem s področja našega vsakdanjega reševanja problemov žena, otroškega varstva, starostnega zavarovanja, delavskega samoupravljanja, mesta in vloge sindikata v podjetju itd. Navzoči predstavniki našega tovarniškega komiteja so gostom izčrpno odgovarjali. Po kratkem ogledu proizvodnih obratov, kjer so posebej opazili naše nove izdelke v pastelnih barvah, so iz podjetja odšli ob številnih zahvalah za sprejem in obljubili, da se bodo še javili našemu kolektivu. Poslanka v italijanskem parlamentu je med intenzivnim razgovorom ugotovila, da so pravice jugoslovanskega delavca znatno večje, kot je uspelo to do sedaj zagotoviti naprednim silam v Italiji.
I. B.
Gostje KPI v našem obratu (Foto LT)
RENTABILNOST, EKONOMIČNOST IN PRODUKTIVNOST
Rentabilnost proizvodov, ki pomeni razmerje med Ustim uspehom podjetja in vloženimi sredstvi je v prvih šestih mesecih leta 1966 43 odstotna. To nam pove, da je bilo na 100 starih dinarjev vloženih sredstev v poslovanje podjetja, ustvarjeno 43 starih dinarjev akumulacije. Na rentabilnost pa lahko gledamo s Stališča družbe in s stališča podjetja. Rentabilnost vloženih sredstev v korist družbe znaša 13 odstotkov, to pomeni, da smo na vsakih 100 S-din vloženih sredstev dali skupnosti 13 S-din prispevkov. Odstotek rentabilnosti vloženih sredstev v korist podjetja je 30. 30 S-din od 100 S-din vloženih sredstev ostane torej podjetju.
Podjetje je v tem obdobju poslovalo ekonomično. Koeficient ekonomičnosti, izračunan iz odnosa celotnega dohodka do porabljenih sredstev, kot tudi koeficient, izračunan iz odnosa, celotnega dohodka do realiziranih Stroškov sta večja od 1, kar nam pove, da podjetje lahko z doseženim bruto produktom pokrije vložene stroške.
Struktura, lastne cene celotne proizvodnje nam pokažp, da, odpade 73,5% stroškov za material, ,2% za avnorfaacijo in
24,5	% za osebne dohodke. V prvem polletju ,1966. so bili:
stroški proizvodnje 66,7 % stroški reiije	■ 33,3 %
skupaj	'"100,0%
Poudariti moramo še to, da se je struktura stroškov v. primerjavi z lanskim letom, spremenila v korist režijskih stroškov. Režijski stroški so v prvem polletju večji od planiranih za 7 %. Pri posameznih grupah režijskih stroškov so višji:
materialni stroški	za	2 %
—	tuje storitve za	8%
—	razni stroški za	1 %
■*r" osebni izdatki, ki premene poslovne stroške
, za	;■ 37 % :
•— prispevki in članarine za 7 %
Tudi produktivnost, izražena v dveh oblikah:
—	kot uspeh poslovanja na uro dela in
—	kot uspeh poslovanja na za- ■ , poslenega
nam pokaže ugodne rezultate v primerjavi z lanskim letom.
GOSPODARJENJE Z OSNOVNIMI SREDSTVI
Odnos povprečnih osnovnih . sredstev do povprečnih skupnih sredstev podjetja je bil v prvih Šestih mesecih 1965 49,9 : 100, v ■ prvih šestih mesecih ,1966 pa
85,3	: 100. Za kovinsko predelovalno industrijo naj bi bilo razmerje osnovnih sredstev in obratnih sredstev 50 :50. To raz-
merje smo v prvem polletju 1965 skoraj dosegli, vendar pa je v letošnjem letu vrednost povprečnih osnovnih sredstev močno padla. Dejansko pa je vrednost osnovnih sredstev po stanju zadnjega junija večja, zaradi priključitve osnovnih sredstev našega novega obrata v Kruševcu. Ker pa je bila ta priključitev šele v juniju, povečanje osnovnih sredstev še ni vplivalo na povečanje povprečnih osnovnih sredstev.
Tehnična opremljenost se je povečala v letošnjem letu v primerjavi z letom 1965 z ozirom na vsa osnovna sredstva za 10 %, z ozirom na delovne priprave pa za 12 %. Povečala se je tudi intenzivnost koriščenja osnovnih sredstev in sicer glede na vrednost delovnih priprav za 4 %.
OBRATNA SREDSTVA
Odnos povprečnih obratnih sredstev do skupnih sredstev v prvem polletju 1966 je 64,7 :100. Stanje obratnih sredstev je kljub koriščenju tekoče ustvarjenega čistega dohodka slabo. Zaradi porasta zalog in terjatev se slabša likvidnost.
Na osnovi koeficienta obračanja smo izračunali čas vezave celotnih obratnih sredstev in posameznih vrst obratnih sredstev.
Celotna obratna sredstva se obrnejo v 101 dneh, zaloge materiala in drobnega inventarja v 132 dneh, nedovršena proizvodnja v 23 dneh. Povprečne zaloge gotovih izdelkov so vezane 6 dni, kupci so nam dolžni povprečno 35 dni, mi pa našim dobaviteljem 22 dni. Iz tega vidimo, da kreditiramo naše odjemalce, to pa seveda veže naša obratna sredstva in zmanjšuje našo likvidnost.
PROIZVODNJA
Količinski proizvodni plan je bil v prvi polovici letošnjega leta dosežen 98-odstotno. Izpolnjevanja platna po mesecih:
v indeksih
Mesečno
Kumulativno
Mesec	kol.	vred.	kol.	vred.
Januar	102	99	102	99
Februar	107	103	104	101
Marec	100	104	103	102
April	94	92	100	99
Maj	96	96	100	99
Junij	93	97	98	99
Skupaj	98	>99	—	—
Plan je bil dosežen oziroma presežen le v prvih treh mesecih, v mesecu aprilu, maju, juniju pa ne. Vrednostno je bil plan proizvodnje dosežen 99 %.
Po proizvodnih grupah pa je bil plan dosežen:
Grupe «	Količinsko	v indeksih Vrednostno
Emajlirana posoda	94	106
Pocinkana posoda	115	117
Sanitarna in gospod, oprema	85	86
Kovinska embalaža	67	64
Odpreski in kolesa	147	174
Investicijsko vzdrževanje	101	104
Naprave za gretje	86	87
Econom lonci	—	18
Orodja za prodajo	102	77
Frite za prodajo	98	73
Usluge	—	102
Skupaj	98	99
Največje preseganje količinskega plana imamo pri grupi od-preskov in koles, najnižji odstotek doseganja pa pri grupi kovinske embalaže. Enako sliko imamo pri vrednostni proizvodnji.
Vzroki nedoseganja plana so individualne slabosti pri organizaciji dela v proizvodnih obratih, pomanjkanje nekaterih vrst materiala, premalo delovne sile v emajlirnici, izredni remonti in drugo.
PRODAJA
Plan prodaje je bil v prvem polletju letošnjega leta tako po količini kot po vrednosti dosežen 99 %. Največji odstotek prodaje je bil v primerjavi s planom dosežen v mesecu februarju in sicer 115%, najnižij pa v mesecu maju 85 %. Od' celotne prodaje po količini odpade na domači trg 91,8 % in 8,2 % na tuje tržišče, po vrednosti pa 89 % na domači trg in 11% na tuje tržišče.
Glede na regionalno usmeritev na domačem tržišču je bilo največ naših proizvodov prodanih v Sloveniji, nato Hrvatski, Srbiji, BiH, Makedoniji in Črni Gori. V izvozni trgovini pa je vladala težnja po izvozu na konvertibilna področja kar smo tudi v precejšnji meri dosegli. Tako je bilo prodano na konvertibilno področje
67,5	% naših proizvodov, na področje zapadnega kliringa 10,3 %, na področje vzhodnega kliringa 22,2 %.
DOHODEK
Plan dohodka je v prvem polletju prekoračen za 25 odstotkov. Ta prekoračitev je nastala predvsem zaradi uvedbe novih izdelkov v proizvodnjo in spremembe cen nekaterih naših artiklov kot npr. cene kopalnih kadi, pocinkane posode. Značilno za prodajo novih proizvodov je, da je bila v prvem polletju velika konjunktura, v drugem polletju pa je pričakovati padec konjunkture in s tem tudi dohodka.
Osebni dohodki so porasli za 16 % v odnosu do prvega polletja lanskega leta, to pa je bila predvsem posledica gospodarske reforme, ker smo zaradi povečanja cen na tržišču (inflacije) umetno dvignili osebne dohodke. Izplačila osebnih dohodkov so se v letošnjem prvem polletju gibala v višini izplačil druge polovice leta 1965.
Analitično oceno delovnih mest in celotni sistem nagrajevanja bi morali uveljaviti že meseca marca oziroma aprila, ker pa je do tega prišlo šele v juliju so skladi podjetja v odnosu do plana porasli nad 300 milijonov starih dinarjev, kar pa bo razdeljeno v drugi polovici leta. Realni skladi se gibljejo okrog 298 milijonov starih dinarjev, to je približno 175% nad planiranimi skladi.	Silva Podvratnik
VOLITVE ORGANOV UPRAVLJANJA V OBRATU VI — KRUŠEVAC
17.	avgusta je bila prva seja obratnega delavskega «veta v Obratu VI — Kruševac. Na rtej seji je bil izvoljen za predsednika obratnega delaivskega sve-ta Miroslav Milenkovič, za njegovega namestnika pa Hristi-voje Rankovič.
Izvoljena je bila komisija za delovna razmerja, katere predsednik je Borisav Kovačevič. Ljuibodrag Milenkovič, Bogosav Petkovič sta člana, Milodrag Milič ter Dobrivoje Jakovljevič pa namestnika članov.
V disciplinsko komisijo so bili izvoljeni Raidiša P rokih kot predisednk in Sibinka Djokič, Dobrivoje Uičdč kot člana ter Dušan Radovanovič in Tomislav Radosavljevič kot namestnika članov.
Za začasnega člana centralnega delavskega sveta je bil izvoljen na volitvah dne 19. 8. 1966 Božin Miličevič.
— ej —
¿tnafticec
3
Ali bomo res vračali osebne dohodke?
Pojavile so se že govorice, da bomo morali vračati preveč izpla-
čane osebne dohodke za mesec julij. ______________________________
Kaj bo s tistimi posamezniki, ki po novem niso nič na boljšem
kot prej ali so dobili celo manj izplačil? _______________________
Če bo prišlo do kakih popravkov meril (do znižanja cenikov, ali bo to različno za posamezne enote, ali pa bo za vse veljal enak procent znižanja?___________
Bodo norme ali dinarski akordi ostali nespremenjeni?
To so vprašanja, na katera hočemo jasne odgovore.
Ne bomo vračali
Za mesec julij nam obračun kaže, da smo izplačali 426 milijonov S-din. To je več, kot imamo planiranih sredstev za OD. Izplačati bi smeli okrog 370 do 380 milijonov S-din. To je približno 10% več, kot smo računali. Poleg tega pa smo imeli taka izplačila ob nedoseženem proizvodnem planu. Zakaj je prišlo do takih izplačil?
—	V 426 milijonih je zajetih 12 milijonov izplačil za mesec junij. To je tisti 4 % dodatek, ki smo ga dobivali vedno za en mesec nazaj. Ta dodatek je bil uveden letos in je veljal do uvedbe nove analitične ocene.
—	Blizu 6 milijonov posebnih izplačil je bilo za nadure, ki smo jih imeli ob remontih in ob polletnem obračunu. Tu so ljudje iz vzdrževanja dobili redno plačilo za plačan praznik za 22. julij in vse ure kot nadure. Teh pa je bilo veliko.
—	Pri vseh enotah, posebno pa pri režijskih enotah se v sezoni dopustov celotna masa izplačil poveča, ker so vsi dopustniki plačani iz skupnega sklada, ostali pa, ki delajo, dobijo po osebi več denarja. Zaradi tega mesec julij odstopa za 8 milijonov navzgor. (Podobno bo še v avgustu).
—	Zajetega imamo tudi 5 milijonov S-din regresa. To je šlo za ljudi, ki so po socialni liniji šli na dopust. Tudi to je prehodnega značaja.
Če vse to zberemo skupaj, so naša izplačila za 31 milijonov nad normalo. Če tega ne bi bilo, bi izplačali za 25 plačanih dni 395 milijonov S-din. Smeli pa bi 375 Toliko so naša nova merila prevelika. Korigirati jih bomo morali s laktorjem 0,95 (to je 375 : 395 — 0,95) ali drugače povedano: merila bomo znižali za 5 %.
Kar je bilo meseca julija več izplačanega, tega ne bomo vračali. V prvem polletju smo ustvarili več dohodka za OD, kot smo izplačali in višja izplačila za julij smo lahko pokrili iz teh sredstev.
Nekateri posamezniki niso po novem nič na boljšem kot prej. Nekateri so dobili celo nižje OD.
To je res. Gre prevsem za vodilne v EE 1. Tu so nekateri manj dobili kot prej. Zakaj?
Po novem je gibljivi del osebnega dohodka (delež nad osnovno plačo) mnogo bolj enakomeren za vse člane kolektiva kot prej. Prej je nekdo imel 50% čez osnovno postavko, drugi pa 120% čez osnovno plačo. Zdaj takih razlik ni več. Razlike so še,'a mnogo manjše. Zato drži en skupni odgovor: kdor je že prej imel velik gibljivi del, po novem ni veliko pridobil, kdor pa je prej zaostajal, pri tistem je porast višji.
Zakaj so nekateri vodilni v EE 1 na slabšem kot prej, za to so v glavnem trije vzroki:
a)	EE 1 (surovinska delavnica) je v mesecu juliju dosegla slabši delovni rezultat. Poleg tega so bile neke napake pri ceniku del. Za kolikor je enota oškodovana, bomo upoštevali pri obračunu za avgust. Če pa bo boljši delovni rezultat, se bo posebej poznalo pri višji masi OD in pri osebnih dohodkih vseh zaposlenih.
b)	Vodilni ne dobijo več takih zneskov za kvaliteto kot prej. Ta denar bo bolj enakomerno porazdeljen na vse zaposlene v enoti. To se pri vodilnih pozna.
c)	Preddelavci in mojstri v EE 1 in v vseh drugih enotah so dobili nižji presežek norme kot drugi delavci v enoti. Drugi delavci so imeli npr. povprečno 38 % presežka norme, vodilni pa 28 %. Do tega 'je prišlo, ker je v juliju veljal še dosedanji Pravilnik o normah. 13. člen, ki govori o procentu za vodilne, je tako zahteval. Zdaj je oddelek za študij časa že dal predlog na UO, da spremeni 13. člen in da bodo vodilni v enakopravnem položaju s svojimi sodelavci. Prenizek glibljivi del za vodilne za mesec julij bomo upoštevali ob avgustovskem obračunu.
Bo korekcija cenikov po enotah različna?
Nova merila so tako postavljena, da je vsem enotam omogočen enak gibljivi del osebnih dohodkov. Če se je v enem mesecu (v juliju) izkazalo, da vse enote niso dosegle točno enakega gibljivega dela, potem to še ni znak, da so zdaj merila kriva za razlike. ,
Merila so bila preizkušena tako, da smo jih preizkusili na delovnih rezultatih za tri mesece: za april, maj in junij. Ob tem preizkusu smo jih naravnali, da so zagotavljala er\ak gibljivi del osebnih dohodkov za vse enote. Realnejši so rezultati iz treh mesecev kot iz enega.
Zdaj bi bilo napak, da bi nas zavedli rezultati enega meseca, ker merila, ki jih imamo zagotavljajo večjo enakopravnost vsem enotam in jih bomo za vse enote enako korigirali za 5 %.
Norme in dinarski akordi se ne bodo spremenili.
Še vedno vlada negotovost, da bodo morda norme »štucane«. Tega ne bo, ker moramo imeti mir. na tem področju. Če bomo merila za 5% korigirali, bo to samo pri dodatkih na cenik, pri režijskih enotah pa končni cenik. Poznalo se bo torej edino pri tem, da bo skupni uspeh enote (uspeh EE) manjši kot po julijskih merilih.
Norme oziroma dinarski akordi bodo ostali taki kot so. Če pa bo kje potrebna sprememba zaradi
napake pri izračunu ali zaradi spremenjenega~tehnološkega postopka, bo oddelek za študij časa pa službeni dolžnosti popravil normativ. Tako so nove norme veljavne.
V novem Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov imamo zapisanoj.
19.	člen
»Preseganje norm je neomejeno, pod pogojem, da se delo opravlja po predpisanem postopku in v ustrezajoči kvaliteti.«
Prišel je čas, da se lahko več posvetimo svojemu rednemu.delu in manj diskusijam okrog delitve. Ker pa so naša merila še vedno preveč splošna in ne upoštevajo vseh vrlin, ki jih posameznik pri delu pokaže, pozivam predvsem vse vodilne, da pomagajo posameznikom, da dobijo moralno in materialno priznanje za svoje de-
lo.	Delo je tisto, ki daje človeku vrednost, zato pojdimo mimo analitičnih ocen, mimo norm, mimo cenikov in pravilnikov, kadar je to potrebno in dajmo priznanje vsakemu človeku, ki si to zasluži.
Tone Ivanič

IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
42-urni delovni teden V ŽELEZARNI ŠTORE
Dalatvska svet Železarne štore je sklenili, da bo ta ddbvma organizacija prešita na 42-umn'i delorvtni teden (postopalo drn. to v razdobju od 1. avgusta do 1. decembra 1966. S tem naj bi omogočili posameznim ekonomskim enotam, da bodo imele na razpolago dovolj časa za potrebne analize in elaborate.
Vsaka enota, ki želi preiti na 42-urni delovni teden, mora predložiti Upravnemu odboru Železarne Štore elaborat, iz katerega bo razvidna ekonomske upravičenost tega prehoda.
Komisija, ki je izdelala osnutek za prebod na 42-umd delovni teden, je ugotovila, da je v Železarni Štore še mnogo skritih rezerv, ki jih bo potrebno iskati. Skrite rezerve pa bd toliko iskati v delovni sili, kakor v delitvi in organizaciji dela, v izboljšanju postopkov, zviševanju iaplena an zmanjševanju izmečka. Komisija je prišla do zaključka, da bi upoštevanje vseh skritih rezerv omogočilo celotni delovni skupnosti, da bi brez posebnih težav prešla na 42-mini delovni teden. ~
Posebno pozornost je Delavski svet na omenjenem zasedanju posvetil ženam, ki so poleg svojega rednega dela v Železarni Štore obremenjene še z gospodinjskimi posli in pa žeeam-materam. Siklenjeho je bilo, da bo njim omogočen prehod že s 1. avgustom.
Upravni odbor podjetja je na svoji seji potrdil predlog svečane otvoritve obrata VI v Kruševcu ter seznam udeležencev ter v zvezi s tem sklenil, da se predlaga CDS naj se zaradi tesnejšega po-
vezovanja s tem obratom udeleže svečane otvoritve tudi člani CDS. Obenem predlaga CDS naj bi imel ob svečani otvoritvi obrata VI Kruševcu svečano sejo.

IVO BRENČIČ:
Neusklajenost uvoza
Nedoseganje plana proizvodnje in prodaje, zlasti pa še planiranega izvoza v juliju 1966 je v našem kolektivu predmet številnih diskusij, ki so pa v mnogih primerih le preveč splošne in premalo konkretne. Ta osrednji problem pa je toliko pomembnejši, odkar smo z obračunom OD za julij ugotovili neskladnosti, ki terjajo nujno ukrepanje.
Kot nadaljevanje — na tem mestu v prejšnjih številkah našega tovarniškega glasila — že objavljenih sestavkov je potrebno prikazati specifično problematiko proizvodnje in prodaje namenjene izvozu, 'ki je prav v letošnjih pogojih organske vezave nabave surovin in pomožnih materialov iz uvoza v direktni odvisnosti od izvoza, izredno pereča in diktira sam obseg strukture proizvodnje v preostalih mesecih leta 1966, z vsemi njegovimi pozitivnimi in negativnimi^vplivi.
Že nekaj mesecev sem, močno zaostajamo in kasnimo v pripravi blaga za izvoz na tuja tržišča, ki smo si jih kot v pri-' mera držav Zahodne Evrope ter ZDA dobesedno priborili po dolgih letih komercialnega zalaganja, proučevanja, forsira-nja itd. Zato je tem manj razumljivo, da ima proizvodnja do konca julija kar 120 ton za-
ostanka v proizvodnji emajlirane posode in 40 ton zaostanka v proizvodnji pocinkane posode. Gledano po vrednosti predstavlja ta zaostanek izpad izvozne realizacije za okroglo 100.000 konvertibilnih dolarjev. Ta zaostanek je tem bolj neprijeten, ker prihajamo v sezonsko najmočnejše izvozne mesece, v katerih se — po izkustvu vseh prejšnjih let — zberejo največja mesečna naročila za potrebe tujega trga. Da je temu tako dokazuje, da je za mesec september v proizvodnji za izvoz že razpisanih 200 ton emajlirane posode in se postavlja vprašanje, kako bo podjetje kos pravočasni izdelavi blaga prav v naslednjih mesecih do decembra 1966, če bo proizvodnja blaga za izvoz potekala tako kot v preteklih nekaj mesecih.
Popolnoma, nerazumljivo je, da kasnimo z odpremo blaga 20, 30 ali celo 45 dni, kot je bil slučaj s tovarniško št. 239, ki je bila razpisana že 21. 4. z rokom dogotovitve 15. 6., blago pa je izdelano v celoti šele 1.
8.	1966.
Premalo se zavedamo posledic takega neodgovornega odnosa do izpolnjevanja prevzetih pogodbenih obvez, ki nam prinašajo v večini primerov ne samo celo vrsto nevšečnosti pri kupcih, ampak tudi nepotrebne
materialne stroške, ki nam povečujejo režijo in direktno zmanjšujejo že itak premajhen dohodek in sklade. Zapadajo akreditivi kupcev, potrebna so podaljšanja akreditivov, ki terjajo telegrafske urgence pri krajevno močnk) oddaljenih kupcih (strošelk telegrama na Bližnji Vzhod z običajnimi 20 besedami znaša v povprečju N-din 40 — 60), zamujamo dogovorjene vkrcne možnosti, v sili se moramo posluževati dražjih prevozov, z zamudo izdelano blago cesto radi pomanjkanja podaljšanih akreditivov ni mogoče takoj odpremiti iz tovarne, izgubljamo znatne zneske na račun obresti, skladiščenje neizgotovljenih izvoznih pošiljk se zavleče, pada produktivnost dela v skladišču gotove posode in pakirnici, povečujejo se njih režijski stroški itd. itd., da ne govorimo o povečanih stroškilr naših kupcev, ki cesto izgubljajo številne možnosti večje prodaje našega blaga, radi nepravočasnega prispetja naših pošiljk. V zadnjem času tudi niso redki slučaji, ko kupci radi nepravočasne odpreme izvoznega blaga nazadnje stornirajo svoja naročila, ki jih mora sektor prodaje potem preusmeriti za prodajo na domačem trgu, z vsemi nezaželenimi posledicami zasiguranja plačila upo-
rabljene izvozne embalaže, ne-odgovarjajočega sortimenta glede na domače potrebe itd. itd.
Ta problem pa dobiva tem večjo težo še zaradi tega, ker delež za izvoz v pogledu kvalitete sposobnega blaga stalno upada v primerjavi s proizvedenimi količinami. Posledica tega je, da moramo razpisovati številna dopolnila, ki močno hrome sinhronizirano izkoriščanje posameznih proizvodnih linij in skupin strojev, kar se potem odraža v nedoseganju plana proizvodnje na eni strani in v neodgovornem zalaganju domačega trga s kvalitetno desorti-ranim in neodgovarjajočim sor-timentom izvozne posode. Nerazumljivo je npr., da je proizvodnja izvoznega blaga po tovarniški št. 331 za Berlin, čigar termin dogotovitve je bil postavljen s 30/7, a prvotni razpis zadostne količine proizvodnje je bil zaključen 29/7, do 17/8 še ni izdelana kljub temu, da je šlo skozi proizvodnjo samo v zadnjih dneh že 7 dopolnil. Pri taki proizvodnji porabljamo po nepotrebnem velike količine uvoznega materiala, ki ga pričenja zmanjkovati, ker smo pač planirali letošnjo proizvodnjo z neprimerno manjšim odstotkom izmečka. Zapademo torej oskrbe, ki jo potenciramo še sami, čeprav je vprašanje za-v dodatne probleme materialne
Jože Turnšek:
Struktura skupnih bruto investicij v osnovne fonde:
Družbeni plan razvoja Jugoslavije »"o
PROIZVODNA ORGANIZACIJA IN INVESTICIJSKA POLITIKA
Osnovne smeri razvoja so usmerjene predvsem v panoge in dejavnosti pri katerih so naše prednosti najugodnejše hkrati pa je pričakovati v teh panogah tudi najhitrejše efekte in to v samem izvozu, kakor tudi pri zadovoljevanju potreb domačega tržišča. Veliki ekonomski efekti se morajo doseči z vsemi vrstami povezave gospodarskih organizacij, medsebojne specializacije in notranje delitve dela ob istočasni uporabi sodobne tehnologije, proizvodnje večjih serij in kompletnih postrojenj. Značajno vlogo v bodoče bo vsekakor imelo kmetijstvo tako pri zadovoljevanju potreb domače proizvodnje svojega vpliva na uravnoteženo plačilno bilanco, glavni poudarek pa bo na proizvodnji pšenice, koruze, mesa in nekaterih industrijskih rastlin. Veliko prednost imamo pri razvijanju gozdarstva s svojim velikim gozdnim fondom
z intenzivnim in racionalnim izkoriščanjem v mehanski in kemični predelavi.
v Na področju turističnega gospodarstva je treba intenzivneje izkoristiti vse komparativne prednosti, ki jih imamo, kot pa je bil to slučaj do danes.
Razširitev naše zunanje trgovinske izmenjave, povečanje tranzita, nam bo prav tako omogočilo boljše izkoriščanje in večje dohodke na področju prometa.
Hitrejši razvojni tempi bodo ustvarjeni tudi na področju proizvodnje jekla, sodobnih gradbenih materialov, nafte in plina, umetnih gnojil in mas v glavnem za zadovoljitev domačih potreb.
V skladu s sistemom gospodarjenja in razvojne politike morajo biti sredstva za investicije uporabljena predvsem za modernizacijo obstoječega strojnega parka • in vlaganje v panoge in dejavnosti pri katerih imamo komparativne prednosti in je pričakovati najhitrejše rezultate.
Skupne investicije Gospodarske investicije Negospodarske investicije Družbeni standard Družbeni, državni organi in službe
S predvideno strukturo bruto gospodarskih investicij v času od 1966 do 1970 v primerjavi s časom od 1961 do 1965 se bo zmanjšala udeležba investicij v industriji in prometu, a istočasno povečujejo vlaganja v kmetijstvo
1965	1970
100,0	100,0
63,4	62,8
36,6	37,2
33,1	36,9
3,5	0,3
skupno z vodnim gospodarstvom in v turizem. V okviru investicij ki so namenjene za samo industrijo se bo v prihodnjem obdobju povečala udeležba za energetiko in metalurgijo.
Bruto gospodarske investicije v osnovna sredstva:
	Nove	cene	«
	1961—1965	1966—1970	E3 S*** O co
Gospodarske investicije —	struktura	struktura	£ * C/3 H
od tega:	100,0	100,0	6,7
— industrija	52,9	50,7	4,6
— kmetijstvo	12,9	14,7	12,1
— gozdarstvo	1,6	1,8	9,4
— gradbeništvo	2,9	2,9	4,8
— promet	20,5	19,2	8,2
—trgovina in gostinstvo	7,7	9,0	7,1
— obrtništvo	1,7	1,7	9,2
¿tnatficct
5
in izvoza v letošnjem,letu
dostne materialne oskrbe že itak problematično, vsled stor-niranja večjih količin — v Železarni Jesenice zaključenih — hladno valjanih trakov. Izčrpavamo se v odobrenih deviznih sredstvih po letošnji pogodbi, ki je bila sklenjena z Jugobanko v Ljubljani. Tako je mogoče, da smo morali v prvih sedmih mesecih letošnjega leta uvoziti že za 37 % več ročajev zaprtega tipa, kot ismo planirali realno porabo deviznih sredstev za leto 1966. In kljub močno prekoračenemu uvozu ročajev za proizvodnjo loncev za pranje perila, pa smo v sedmih mesecih izvozili komaj 70 % celotno planiranih količin.
Četudi smo v doseženi izvozni realizaciji v razdobju januar — julij 1966 z 59 % točno na dinamiki, pa vendar ta rezultat ne zadostuje v pogojih letos veljavnega sistema dodeljevanja deviznih sredstev — za kritje vseh dejanskih potreb za planirano proizvodnjo'. Vzroki za to leže prvič v dejstvu, da smo si v okviru pogodbe z Jugobanko osigurali za leto 1966 komaj 93 % planiranih deviznih potreb za prvotni plan proizvodnje (čigar efektivna prodaja v našem podjetju pa radi neugodnega količnika izvoza napram uvozu zavisi v znatni meri od doseganja izvoza in s tem deviznega priliva devizno aktivnih sloven-
skih podjetij, iz čigar deviznih sredstev črpa Jugobanka devizne dodelitve za naše podjetje), drugič pa v dejstvu, da se je v teku preteklih mesecev nabrala potreba po dodatnih preko S
150.000	konvertibilnih deviz, ki jih rabimo iznad prvotne celoletne devizne bilance, za osigu-ramje nove proizvodnje oljnih peči, dodatnih količin plastičnih okvirjev za pomivalne omarice, Bayer-jevih friit za proizvodnjo pastelne posode, za uvožene su-rovce kopalnih kadi in novo proizvodnjo kadi v Kruševcu, za potrebe našega Instituta itd. Vse te dodatne potrebe po konvertibilnih deviznih sredstvih, pa so potencirane še radi dejstva, da v letošnjem letu radi nemožnosti zaključitve valjanega materiala v VE državah — s čigar nabavo smo v začetku leta pri sestavi plana računali — moramo nabaviti na 'konvertibilnem področju, za kar pa v okviru, pogodbe z Jugobanko nimamo kritja. Vsa ta suha a neizpodbitna objektivna dejstva nujno narekujejo, da tudi v letošnjem letu — po vzoru leta 1965, ko smo iz nadplamskega izvoza uspeli potom deviznega kredita osigurati dodatnih 1.500 ton dekapirane pločevine iz Italije — prekoračimo planirani izvoz, da bi si osigurali materialno osnovo uvoznega materiala za zadane si naloge proizvodnje
do konca leta 1966. Hkrati pa je treba pogledati v oči tudi dejstvu, da smo v sedmih mesecih ustvarili šele 30% planiranega deviznega priliva po izvoznih poslih, ki je knjižen na evidenčnem računu pri Jugobanki in ki praviloma daje osnovo za plačevanje uvoznih repromate-rialov. Vendar kljub temu nam je na drugi strani Jugobanka do sedaj omogočila že 'angažiranje 75 % celotnih uvoznih deviznih potreb ter s tem — mimo internih navodil — napravila podjetju veliko uslugo. Iz tega torej izhaja, da imamo na razpolago samo še 25% pogodbeno odobrenih konvertibilnih deviznih sredstev, kar pa zadostuje — ob upoštevanju dosedanje dinamike uvoza — za kritje proizvodnje avgust — oktober
1966.	Posledica tega prehitrega angažiranja uvoznih deviznih, sredstev je pripeljala do tega_, da je Jugobanka ravno te dni začela zavračati naše prošnje za nove zaključke ter lahko pričakujemo, da se bo zaključevanje uvoznih surovin nadaljevalo šele tedaj, ko bomo povečali naš izvoz in s tem devizne prilive na evidenčnem računu. Stojimo torej na križpotju v gospodarjenju našega podjetja ter dalnji uvoz surovin in s tem proizvodnja v prihodnjih mesecih zavisita izključno od samih naših subjektivnih naporov in
rezultatov dela. Prav je, da se tega zaveda sleherni član našega kolektiva, da ne bomo v podjetju v prihodnjih mesecih postavljeni pred nujno dejstvo prisilnega kolektivnega dopusta vsled pomanjkanja uvoznih surovin, kot se je to že dogodilo v nekaterih podjetjih v in izven naše republike.
Na dlani je torej, da se končno zbudimo in da strnemo vse naše sile v odpravo teh — v zadnjih mesecih stalno spremljajočih pomanjkljivosti tembolj, ker bo z novim v letu 1967 veljavnem deviznim režimom uvoz naših glavnih surovin (pločevine in kovinskih izdelkov) sicer liberaliziran, vendar bo lilberizacija uvoza vsaj v začetnem razdobju po posamez. nih podjetjih, glede potrošnje deviznih sredstev omejena v zavisnosti od ustvarjalnega uvoza v letu 1966. Upoštevajoč izkušnje, ki- jih imamo na praktičnem delu pri vsaki menjavi deviznega režima je moči pričakovati, da bodo pogoji tega novega režima dejansko utečeni z zamudo, to pa hkrati predpostavlja, da se naše podjetje do konca tega leta oskrbi z zadostnimi normativnimi zalogami osnovnih surovin, da ne bi ob prehodu v novi režim oskrbovanja z uvoznimi repromateii-ali morali omejevati našo proizvodnjo.

Predvideva se, da bodo sredstva za modernizacijo, rekonstrukcijo in razširitev obstoječih kapacitet znašala ca. 75 % od bruto gospodarskih investicij v osnovna sredstva družbenega gospodarstva. Amortizacijo je treba v glavnem koristiti za modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih kapacitet.
Predviden obseg in struktura investicij se omogoča predvsem zaradi izvršenih sprememb v sistemu delitve, da je udeležba gospodarstva na podlagi teh instrumentov dosti večja kot pa je bil to slučaj do danes. Od 1967. leta dalje se bo ukinila obveza izdvajanja 25 % od investicijskih izplačil za nekatere kategorije investicij, dočim bo za izgradnjo administrativnih in upravnih zgradb še vedno ostalo izdvajanje 40 % od investicijskih izplačil. V dosedanji praksi pri investicijah je bil zelo pogosten slučaj da te investicije niso bile pokrite z dohodkom, restriktivne mere, ki so. bile uvedene v zadnjem času in se še predvidevajo, morajo v bodoče nivo investicij spraviti v normalne okvire, da ne bo prišlo do prebijanja fronte investicij in s tem omogočanje raznih negativnih vplivov. V bodo-
če morajo biti vsa investicijska vlaganja vsklajena s stvarno razpoložljivimi sredstvi s ciljem, da se čimpreje ta sredstva aktivirajo. Ta politika se bo dosegla na ta način, da se bodo sredstva koncentrirala v poedinih panogah za tiste objekte, ki se lahko v tem času tudi zaključijo, ostali objekti pa se bodo morali prenesti v naslednje obdobje. Za dosego tega cilja se bodo pod vzele vse mere, da se v sedanji situaciji odstopi od izgradnje nekaterih objektov, ki ne predstavljajo pogoj za ustvaritev ciljev, v tem planskem periodu.
Vse poslovne banke in ostali nosilci družbenih sredstev morajo že v letošnjem letu vskladiti svoj program z razpoložljivimi sredstvi, pri tem pa morajo upoštevati pravočasne priprave za investicijsko izgradnjo in da so ustvarjeni pogoji za skrajšanje aktiviranja teh objektov. V teku leta 1966 bo sprejet zakon o investicijski izgradnji, ki bo preciziral pravice in dolžnosti z ostalimi elementi sistema, kakor tudi predpis s katerim se bodo nosilci investicijske izgradnje morali obvezati, da zaključijo pogodbe z izvajalci del in dobavitelji opre-
me v fiksnih zneskih. Takšna politika mora vplivati na stabilnost na področju Investicijske potrošnje. V času od 1966 do 1970. leta bodo sredstva federacije angažirana samo na osnovi obvez srednjeročnega plana. Vse eventualne nove obveze se bodo lahko sprejele šele na osnovi posebnih zakonov, kjer bodo morali biti predvideni vsi izvori sredstev za pokritje teh obvez. Federacija, daje v načelu svojo udeležbo za nove obveze na podlagi enotnih kriterijev zainteresiranim investitorjem in bankam v skladu z Zakonom o bankah in kreditnih poslih. Vse obveze federacije v obdobju 1966 do 1970 se bodo pokrivale iz formiranih izvorov s tem, da se posebni prispevki za kritje njenih obvez v investicijah ne smejo uvajati po letu 1966. Sredstva federacije bodo v glavnem uporabljena za razvoj gospodarsko nerazvitih področij, za dovršitev preostalih obvez po letu 1970, ki izhajajo iz tega plana in to za dovršitev proge Beograd—Bar, del avto-puta »Bratstvo in edinstvo« od Bašinog sela do Babune, začetih energetskih objektov in obvez po zakonih o financiranju melioracijskih objektov.
Sredstva republik, pokrajin, okrajev in občin za investicije v gospodarstvu, kakor tudi sredstva bank od ukinjenih družbeno investicijskih fondov morajo biti prvenstveno uporabljena z smernicami srednjeročnih družbenih planov za pokritje družbenih obvez.
Upravni odbor je na svoji 9. redni seji 4. itn 5. avgusta 1966 obravnaval kadrovsko problematiko v emajlimici in odobril dupliciranje oziroma triplioiranje naslednjih delovnih mest:
—	vodenje oddelka temeljnega emajliranja in izravnavanja izboklin,
—	vodenje oddelka krovnega emajliranja,
—	vodenje skupine krovnega nanašanja.
To dupliciranje oziroma 'tripliciiranje je odobreno za kadre, ki se bodo na teh delovnih mestih usposabljali do odhoda delavcev, ki so sedaj zaposleni na teh delovnih mestih, v pokoj.
6
itnaj/Utu
Jože
Zidanšek
Naše podjetje je sodelovalo na letošnjem Skopskem sejmu široke potrošnje din opreme, ki je bil odprt med 29. VII. — 7. VIII. Na sejmu smo razstavili reprezentančni- dzibor izdelkov iz domala celotnega našega proizvodnega programa, od posode, ki jo izdelujemo že desetletja, pa do nizkotlačnih kotlov.na tekoče gorivo, Jai so bili šele pred kratkim uvrščeni v redno proizvodnjo. Razstavljanje naših izdelkov je bilo na dveh mestih: v največji in najlepši hali I smo .na najuglednejšem in zelo srečno izbranem mestu razstavljali pretežno ‘izdelke široke potrošnje, medtem ko so bile na odprtem prostoru pred halo I razstavljene grelne naprave. Oba razstavna prostora sta bila aranžirana zelo dobro, z okusom m občutkom prave mere, z lepimi napisi ki so bili v pomoč obiskovalcem ter z velikimi foto-panoji, ki so delovali učinkovito.
Vse nas, ki smo po službeni dolžnosti prisostvovali, preseneča veliko število obiskovalcev, tako iz vrst potrošnikov kot tudi po-
slovnih, prijateljev. Resnici na ljubo povedano smo pričakovali dokaj manjši obisk, ker je Skopje
poznano po veliki poletni vročini, ki je bila ravno za časa sejma tolikšna, da je vsak razstav-
Naš prostor na skopskem sejmu
Ijalec, ki je moral več ur prebiti v zaprti hali, bil že po kratkem času dokaj izčrpan.
Ne preseneča samo velik obisk potrošnikov, ki so se zanimali predvsem za naš asortiman drobne posode (oh, ko bi. imeli tamkaj vsaj kakih 5 vagonov džezvic, da vsaj malo zadostimo željam gospodinj!!!) in povpraševali za možnost nakupa sanitarij, temveč tudi velik obisk predstavnikov naših poslovnih prijateljev, predvsem tistih s področja cele Makedonije, ne dosti manj pa tudi iz Srbije ter Kosmeta. Z mnogimi od njih smo se pogovorili, sprejeli naročila in pripombe, navezali smo tudi nove stike in poznanstva.
Dne 3. avgusta smo imeli napovedani sestanek s predstavniki projektantskih organizacij in montažnih podjetij. Zanimanje za naše toplotne naprave je dokajš-no. Razgovor je bil zelo odkrit — culi smo tako pohvale kot pripombe in čeprav odziv ni bil tako velik kot srno pričakovali., so re-(Nadaljevanje na 7. strani)
Nova merila za osebne dohodke v praksi
Od 1. 7. 1966 dalje veljajo nova merila za delitev OD.
Kako se formirajo sredstva za osebne dohodke za posamezno enoto je določeno v Pravil-
Na vajam o primer.
Merila za delitev OD v enoti »vodstvo in štabne službe« so tako postavljena: mesečni plačni fond je odvisen od dohodka podjetja in od fakturirane rea-
niku o delitvi dohodka.
Kako se delijo sredstva na posamezne člane, pa je obdelano v Pravilniku o delitvi osebnhi dohodkov.
lizacije.
0,94963 % dohodka predstavlja en del mase OD, 0,31056 % rea' lizacije pa predstavlja drugi del mase OD.
Na primer:
Enako je postavljen cenik za drugi del plačnega fonda, ki se formira preko realizacije.
PLANIRAN PLAČNI FOND smo dobili za vse enote po enotnem načinu. Vsoto obračunskih osnov (to je seštevek obračunskih osnov za vse zaposlene) v določeni enoti smo množili s številom delovnih ur v koledarskem letu. Tako smo dobili osnovno plačo za delo enot na eno koledarsko leto. To osnovno plačo smo povišali za 63 % kolikor znaša gibljivi del (nad osnovno plačo) v proizvodnih enotah.
Ta — gibljivi — del vsebuje preseganje norm, uspeh EE in tisti gibljivi del, ki ga povprečno proizvodne enote dobijo za kvaliteto. s
Osnovno plačo za celo enoto in gibljivi del 63 % predstavljata skupaj planiran plačni fond. Ta je še povišan za 2 % > 2,5 % ali 3%, kolikor je bilo nadur v baznem obdobju v odnosu na redne delovne ure. Za bazno obdobje smo vzeli razdobje 1. avgust 1965 do 31. maj 1966, to je deset mesecev po gospodarski reformi.
Dohodek iz baznega razdobja smo vzeli po podatkih finančnega knjigovodstva. To je dohodek po plačani realizaciji, ki ga vsak mesec ugotavljamo na obrazcu POB-2.
Tu dajemo pripombo za tehniko izračuna. Ker je en del plačnega fonda vezan na dohodek, drugi del pa
na realizacijo, smo pri izračunu upoštevali samo V2 planiranega plačnega fonda in ga primerjali z realizacijo in dobili drugi cenik (cenik na realizacijo). Pa še to: — dohodek je zajet samo iz deset mesecev (avgust 1965 — maj 1966), zato smo tudi planiran plačni fond preračunali iz 12 na 10 mesecev. Če bi imeli bazno obdobje dolgo 12 mesecev, potem to preoblikovanje odnosno preračunavanje ne bi bilo potrebno.
Kako smo prišli do cenika, ki je vezan na realizacijo, ne navajamo, ker je izdelan po enaki poti kot cenik za dohodek.
OSNOVA ZA IZRAČUN MASE OD
Vsak mesec ugotavljamo, koliko znaša fakturirana realizacija, ker je to ena osnova za ugotavljanje plačne mase.
Koliko je dohodka za tisti mesec nam vsak mesec da PROGNOZO odnosno oceno služba programiranja. To osnovo potrebujemo že do 5. v mesecu, dejanski dohodek pa ugotovimo šele 20. v mesecu, ko je izdelan obračun. Zato bomo vedno v naslednjem mesecu upoštevali razliko med dano prognozo za dohodek in med dejanskim dohodkom po obračunu.
dohodek
fakturirana realizacija
Izračun mase OD:
400.000.000 X 0,94963 1200.000.000 X 0,31056
Masa OD je torej
Dohodek je tem večji, čim višja je realizacija, čim manj je stroškov, čim manj je terjatev od kupcev in ostalih pogojev.
Cenik ali procent (v našem primeru 0,94963) ki z njim vsak mesec izračunamo preko ugo-
400.000.	000 S-din
1200.000.	000 S-din
3.798.520 S-din 3.726.720 S-din 7.525.240 S-din
•
tovljenga dohodka en del mase osebnih dohodkov, smo izračunali v računovodstvu. Ta cenik je postavljen tako, da predstavlja razmerjte med planiranim plačnim fondom in dohodkom v baznem obdobju. Ali praktično (podatki izmišljeni)
planiran plačni fond	=	39.653.108 S-din
dohodek v baznem obdobju — 4.175.651J74 S-din
CENIK =
4.175.651,374
39.653.108
= 0,94963
REŽIJSKE ENOTE
7
čmafUcec —________—
______INŠTITUT
Racionalizacija raziskav
Državni sekretar v vladi Zvezne republike Nemčije prof. 'dr. Leo Brandt ;je za časopis »Rationalisierung« napisal zelo zanimiv članek z naslovom »Tehnično gospodarski aspekti racionalizacije v Skupnem trgu«. Clankar ugotavlja med drugim, da je bilo na polju racionalizacije znanstvene^-ga dela v državah, ki so članice Evropskega skupnega trga storjeno mnogo nadvse uspešnih naporov. To velja predvsem za znanstvene raziskave s ¡področja atomske energije, fizike visokih energij in vesoljskih poletov. Bili so ustanovljeni mednarodni centri in velik naskok Amerike na omenjenih področjih znanosti so države Skupnega trga prav zaradi skupnih naporov uspele v mno-gočem zmanjšati ali pa celo odpraviti. Avtor članka pravi, da je ananstvenio-raziskovalno delo velik motor, ki skrbi za nenehen tehnični napredek. Države Skupnega trga se očitno zavedajo te
resnice in ustanovitev suprana-cionalnih znanstvenih ustanov je gotovo odraz tega spoznanja. Kot vzoren primer sodelovanja evropskih znanstvenikov navaja avtor center za atomske raižkave v Ženevi, tim. CERN. Migracija mladih fizikov iz Evrope v Ameriko je s tem zajezena, saj imajo sedaj na domačih tleh vse možnoistd, da do maksimuma razvijajo svoje znanstvene ambicije. Seveda so stroški takšnih raziskav izredni in se ne samo za naša pojmovanja dvigajo v vrtoglave višine; za atomski reaktor, ki je večji od onega v Ženevi in ki ga nameravajo zgraditi nekje v Nemčiji, je treba odšteti nič manj kot 500 milijonov dolarjev, za vzdrževanje nadaljnjih 125 milijonov dolarjev na leto, za uslužbence pa je treba zgraditi mesto za 50.000 prebivalcev!
Takšne materialne naprave je seveda mogoče premagati le s
skupno akcijo, ki gre preko nacionalnih meja (za grobo orientacijo naj služi podatek, da stane srednje velika valjarna brezšiv-nih cevi z letino kapaciteto kakšnih 100.000 ton »samo« okrog 10 milijonov dolarjev!).
Bolj kot vse, kar smo doslej povzeli iz članka prof. Brandta pa je zanimiva in za nas nadvse ak-
tualna ugotovitev glede raziskovalnega dela v industriji, ki mu pripisuje nadvse važno vlogo in si brez tega uspešnosti ostalih mednacionalnih prizadevanj za tehnični napredek ni mogoče zamisliti. O teh rečeh pa bomo spregovorili kaj več v eni prihodnjih številk.
Oskar Hudales
Maša udeležba na
('Nadaljevanje s prejšnje strani)
zultati že tu: nova naročila za kotle prihajajo od podjetij in kupcev, za katera do včeraj takore-koč nismo niti vedeli. In ne samo to: skoraj vsi .razstavljeni predmeti so bili takoj po sejmu prodani ter jih sploh nismo vozili nazaj v Celje. To velja tudi za razstavljeni kotel cc-12 in za etažne kotle.
Skoipje je danes po velikosti tretje največje jugoslovansko mesto. 'Naglo se razvija in širi, gradi na vseh koncih ter postaja močno gospodarsko središče. Na podlagi odličnega urbanističnega načrta, katerega izdelavo so financirali Združeni narodi, se bo v letu 1967 začela izgradnja novega Skopja, kjer bodo «veljav-
skopskem sejmu
ljena najmodernejša načela urbanizacije, kjer ¡bodo tekoča gori-, va zavzela .dominanten položaj pri urejanju gretja ne samo posameznih poslopij temveč večjih področij. To mesto kot ec:no v Jugoslaviji ima sejem, ki je samo jugoslovanski, izključno namenjen domačemu potrošniku in domačemu gospodarstveniku ter je z ozirom na ta svoj značaj vse-.kakor našel svoje mesto v sicer obilni poplavi vseh mogočih sejmov, ki ise z večjimi ali manjšimi pretenzijami organizirajo pri nas. Zato je popolnoma prav da smo se ga udeležili —• udeležba nam je že in še nam bo poplačana z novimi naročili, s povečanim krogom poslovnih prijateljev in s povečanim poslovnim ugledom naše 'tovarne.

KAŽIPOT V POSLOVANJU
Za lažjo orientacijo navajamo, kakšen mesečni dohodek je upoštevan pri izračunu cenika, kakšna je fakturirana realizacija za en mesec, kakšna je
Povprečni mesečni dohodek je fakturirana realizacija je Vrednost proizvodnje je Kvalitetni popust pa je
Na teh osnovah so postavljeni ceniki.
ODKLONI V POSAMEZNIH MESECIH
Dohodek za julij
389.000.000 faktur, realizac. 1082.727.256
X cenik
X 0,949963 = 3.694.661 S-din X cenik
X 0,31056 = 2.262.518 S-din
Skupaj
7.057.179 S-din
vrednost proizvodnje in povprečni kvalitetni popust. To so normativi, ki nam vsak mesec lahko služijo kot kažipot, koliko boljše ali slabše gospodarimo kot v baznem obdobju.
418 milijonov S-din 1277 milijonov S-din 1263 milijonov S-dni 6 milijonov S-din
Gornja masa osebnih dohodkov služi samo za pokritje delovnih ur. Mi pa dobivamo tudi osebne dohodke za redni letni dopust, za bolezenske izostanke in za druge nedelovne ure, ki pa so plačane. Ta druga izplačila ne krije enota iz svojega plačnega fonda, ampak jih krijemo iz skupnega sklada osebnih dohodkov.
Izplačila za delovne ure ali za opravljeno delo niso vsak mesec enaka. Najprej zato ne, ker se spreminja masa OD, £e je več ali manj dohodka in rea-
lizacije. (En mesec bo npr. za izplačati 10 milijonov, drugič
9,2	milijona, tretjič 11,4 milijonov itd., odvisno od dohodka in realizacije. Drugič pa bo do razlik prišlo zato, ker se bo spremenilo število ljudi, ki bo-do plačani iz ugotovljene plačne mase. V poletnih mesecih se občutno zmanjša število ljudi, ki so plačani iz sredstev posamezne enote, ker je sezona dopustov, dopustniki pa so plačani iz skupnega sklada osebnih dohodkov.
Iz tega sledi, da nižja realizacija v poletnih mesecih in nižji dohodek še ne pomenita nižjih OD. Ta dva se znižata za 10 ali 15 %, število ljudi pa 20 do 30%. Tako celo pride več plačnega fonda na enega človeka, ki dela.
Stvarni obračun za mesec lij 1966 nam kaže, da imajo nekatere enote povsem enake kriterije za ugotavljanje plačne mase, a pri gibljivem delu niso enake. (Pri postavljanju cenikov smo vsčm planirali enak gibljivi del). Ta pojav, da so v juliju gibljivi deli v enih enotah Višji, v drugih nižji, je prehodnega oziroma začasnega značaja, (dopusti, prazniki), ker bo v celotnem poslovanju moral biti zbirni gibljivi del za vse enote enak ali zelo blizu skupaj.
ZAKAJ TOLIKO ENOT IN ENAKA MERILA?
Že večkrat je kdo vprašal, zakaj imamo posamezne enote ločene, čeprav imajo povsem enake kriterije za ugotavljanje plačne mase. To je samo za to, da lahko merila za delitev OD kvalitetno izpopolnjujemo. Dejavnost posameznih enot je toliko različna, da poleg teh osnovnih kriterijev (npr. dohodek, fakturirana realizacija, vrednost proizvodnje, kvalitetni popust, izpolnitev plana) lahko uvedemo še specifične kriterije, ki bodo značilni za dejavnost posamezne enote. (npr.
vrednost zalog materiala, koriščenje kapacitet, terjatve do kupcev, zmanjšanje zamudnih obresti itd.). Tako delno merjenje uspeha poslovanja in upoštevanje teh delnih rezultatov pri višini OD posamezne enote, lahko veliko pripomore k boljšemu poslovanju celotnega podjetja.
ZAKLJUČEK
Če bomo tako poslovali kot v baznem obdobju, da bomb dosegali enako vrednost proizvodnje, enako fakturirano realizacijo in enak dohodek, potem bomo dobili planirana izplačila (poleg osnovne plače še 63 % gibljivega dela).
Drži pa to, da v baznem obdobju nismo izredno dobro poslovali in imamo možnosti, da poslovanje izboljšamo. Poslujemo z velikimi stroški (blizu 8 milijard) in tu lahko z nekaj procentnimi prihranki ustvarimo veliko več dohodka, kot smo ga v baznem obdobju. 5 % ' znižanje stroškov predstavlja že 400 milijonov dodatnega dohodka. Preko izboljšav v tehnologiji, organizaciji dela in v načinu poslovanja, nam je vse to dosegljivo.
Tone Ivanič iiiiiiiiimiimiiiiinimniiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiinng
D&susuiiš,
v naš list
\
8
SmajPieo
ZAKAJ ODPOR DO NOVIH STROJEV?
Dan za dnem razpravljamo o modernizaciji našega strojnega parka, pri čemer prav milo tožimo o naših sedanjih iztrošenih strojih, ki pa še vedno proizvajajo. Večina je le potrebna zasluženega pokoja in zaradi tega je želja po nabavi novih tako velika, da z našimi minimalnimi sredstvi vseh želja niti ne moremo izpolniti.
Pričakovali bi torej, da je vsak nov stroj, ki ga le uspemo nabaviti dobrodošel in naj bi vzbujal zaupanje v prihodnjost. Toda to pri nas le ni vedno tako. Pojavljajo se dvomi v uspešnost novega stroja, pojavi se nasprotovanje novemu načinu dela, pojavljajo pa se tudi upravičene pripombe na posamezno izbiro stroja. Vsi ti pojavi so v neskladju z našo željo po napredku naše proizvodnje, to je z željo po večji produktivnosti, z modernejšimi tehnološkimi postopki pri manjšem naporu delavcev.
Zakaj prihaja do takih nasprotujočih si ugotovitev, na eni strani želja za novim na drugi odpor do novega. Pojasnilo za take primere zahteva konkretno obravnavo posameznih primerov. Vsak primer ima namreč svoje karakteristike, ki ne veljajo za ostale. Splošna ugotovitev je le neupravičeno posploševanje vseh teh primerov z ugotovitvijo, da so delavci v proizvodnji proti novim strojem. Take posplošene ugotovitve v našem družbeno političnem sistemu nimajo nobene osnove in zato vprašajmo zakaj lahko talke ugotovitve sploh nastajajo. Dovoliti si primerjavo s primeri modernizacije strojnega parka v kapitalističnemu sistemu je nevzdržno. Resnično so v kapitalističnemu sistemu znani primeri nasprotovanja medemizaciji strojnega parka, ker so zaradi modernizacije delavci ostajali brez posla in so bili zaradi tega konstruktorji novih, modernih strojev sovražniki delavcev številka ena. V našem sistemu je to vendar nemogoče, ker stroje nabavljamo s sredstvi, ki smo jih vsi skupaj ustvarili in nujna posledica temu je, da bomo rezultate teh pridobitev tudi vsi uživali.
Kje je torej vzrok za odpore, ki sicer nimajo vedno istih osnov? Odgovor na to vprašanje je kratek in jasen: v pripravi uporabe stroja. Deljena so samo mišljenja, kaj je pravzaprav priprava uporabe stroja. Priprava uporabe stroja ima vedno več laz, ki si pa vedno sledijo po zakonitem zaporedju. Prvi in najvažnejši del priprave' je pravilna izbira stroja, naročilo dodatne opreme stroja (orodja za delo in orodja za vzdrževanje stroja), predvideti nabavo ustrezajočega materiala za predelavo na stroju. Drugi del priprave obsega pripravo montaže stroja, zagotovitev delovnih
pogojev stroja, izobraževanje delavcev, ki bodo na stroju delali. Tretja faza priprave pa naj bi obsegala samo montažo stroja, preizkus stroja, orodij, materiala in plansko vključitev v proizvodni proces, ki je bil predviden pred nabavo stroja. Med opravljanjem teh nalog pa je na razpolago dovolj časa, če ga pa ni, si ga moramo vzeti, da pripravimo vse delavce, ki bi bili z novim strojem kakorkoli prizadeti na nove pogoje dela.
Če nabava sprošča določeno število delavcev, jim moramo zagotoviti vsaj enakovredno delo na drugem delovnem mestu in če je potrebno za to delovno mesto dodatno _ izobraževanje tudi dovolj časa, če ga pa ni, si ga mo-nejša reklama za stroj pa je v tem, da delavci, ki so na kakršen koli način bili prizadeti z nabavo novega stroja, pridejo na boljše pogoje dela kot so jih imeli pred nabavo stroja. Na tak način bo tudi v neposredni praksi dokazan napredek, ki nam ga je prinesel nov stroj.
V naši praksi imamo organizacijo dela tako, da so nam zagotovljeni vsi pogoji, ki jih zahteva priprava uporabe stroja, toda le prepogosto se dogaja, da se vsaj eden izmed pogojev ne pripravi pravočasno, zato se vzbuja sum v kvaliteto stroja, ker v tem primeru nihče ne analizira, zakaj se stroj ni mogel polno uveljaviti. Največja napaka, ki jo pri tem delamo je zahteva, da kljub neizpolnitvi katerega koli pogoja zahtevamo od stroja polno zmogljivost, čeprav se pomanjkljivosti zavedamo. V takih primerih zavestno napravimo medvedjo uslugo uveljavitvi stroja, služb in napredku.
Karakteristični primer, ki se večkrat navaja v naši praksi predstavlja nabava prvega viličarja, proti kateremu je bilo veliko nasprotovanja. Nerazumljivo je nasprotovanje, če je sploh bilo, je pa le posledica neizpolnitve pogojev za dobro uporabo stroja. V tem primeru nismo izpolnili pogoja priprave delavcev na nove pogoje dela niti nismo ustvarili pogojey za učinkovito izkoriščanje stroja. Žal moramo ugotoviti, da pogoji dela niti danes ne nudijo možnosti, da bi viličarji dokazali vse prednosti pri reševanju transporta, čeprav imamo danes že pet viličarjev.
Kot drugi primer naj navedem nabavo in aktiviranje stroja za luženje posode Ruthner. Pot uveljavitve tega stroja je bila izredno težka, če ne morda najtežja v naši praksi. Dvom, ki se je pri tem pojavljal pri delavcih je razumljiv, predvsem zaradi zahtev in zagotovil, da bo novi stroj izpopolnil vrzeli v kapacitetah lužen] a, ki so nam takrat primanj-
kovale. Pomanjkljivosti, ki smo jih pozabili upoštevati so se nam skoraj maščevale. V zavesti, da kupujemo stroj zaradi pomanjkanja lužilnih kapacitet, bi morali nabaviti ali izdelati preizkušeno varianto stroja in ne preizkušati nov način zaščite stroja, ki se je izkazal kot pomanjkljiv in je zaradi tega stroj bilo potrebno prekomerno popravljati. Poleg teh negotovih faktorjev smo imeli smolo, da smo nabavili stroj, ki ni sposoben lužiti vseh izdelkov našega proizvodnega programa.
Naslednji primer sta stroja za topo varenje ročajev Gabler. Oba stroja sta izredno dolgo čakala, da sta doživela svoje priznanje, ki ga po današnjih rezultatih tudi zaslužita. Vzrok lahko ponovno najdemo v slabi pripravi stroja. Nismo pravočasno pripravili orodij za varenje niti orodij za izdelavo ročajev za topo varenje. Posledica slabe priprave so bile nepolno koriščenje kapacitet strojev in s tem izdelava kvalitetne posode v izredno malih količinah.
Kot zadnji primer bi navedel aktiviranje strojev Schlatter za varenje radiatorskih členov. Tudi ta primer je karakterističen, ker so delavci ob zastoju večtočkovnega stroja ploskali in s tem izrazili navdušenje ob napaki stroja. Tak pojav okarakterizira bojazen delavcev, da bodo z uvedbo novega stroja izgubili dosedanje delo, ki so ga navajeni in bi
jih eventuelna prekvalifikacija postavila v podrejeni položaj v primerjavi z ostalimi delavci. Pri uvajanju teh strojev smo napravili nekaj osnovnih napak. Nismo pripravili vseh potrebnih orodij za delo, nismo pravočasno priučili delavcev za delo na teh strojih, nismo upoštevali pogojev, ki jih narekuje avtomatizirana proizvodnja (kvaliteta materiala in enakomernost kvalitete) in nismo pravočasno zagotovili delavcem gotovost za njihovo delo in zaslužek. Največja napaka pa se je ižrazila v zahtevi, da stroji delajo s polno predvideno kapaciteto, čeprav smo se zavedali, da vsi osnovni pogoji niso bili izpolnjeni.
Vsi našteti primeri jasno prikazujejo vzroke, zakaj delavci včasih dvomijo v nov stroj in se ga celo bojijo. Nujno je, da priprava uporabe stroja predvidi vse mogoče pomanjkljivosti, ki bi se lahko pojavile in jih z dodatno pripravo poskuša preprečiti ali pa hitro in uspešno odstranjevati, če pa lahko pričakujemo nepredvidene motnje, pa ne smemo že v prvi fazi dela stroja zahtevati polne zmogljivosti, temveč moramo zahteve prilagoditi pogojem.
Splošna ugotovitev je jasna: delavci niso proti novim strojem in boljšemu delu, pogoj je le v tem, da mora biti delo resnično lažje in uspešnejše.
Miro Jančigaj
DELO UO
Upravni odbor je imenoval naslednje komisije:
Stalno strokovno komisijo za redne stalne polletne, letne in generalne preglede vseh žerjavov, dvigalnih naprav in škripcev v tovarni EMO, ki jo sestavljajo: VERBIČ STANE — referent za obratovalna dovoljenja in dvigala,
JANUŠ VLADO vodja oddelka varstva pri delu in VODJE OBRATOV, v katerih obratujejo posamezne dvigalne naprave ali žerjavi.
Stalno delovno komisijo za opravljanja stalnih predpisanih tedenskih in mesečnih pregledov ter vseh popravil na vseh žerjavih, dvigalnih napravah in škripcih v tovarni EMO, ki jo sestavljajo:
KRAJNC FRANC — zahtevna električarska dela — kot vodja skupine,
GORJUP VLADO — najzahtevnejša strojno ključav-
ničarska dela — kot namestnik vodje skupine,
PODPEČAN JAKOB — zahtevna električarska dela in kot namestnika Gorjup Vlada se za ključavničarska dela predlaga ŠROT IVAN — zahtevna ključavničarska dela.
— o —
Upravni odbor je obravnaval predlog Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije — Podružnica EMO Celje glede izmenjave letovanja med delavci ČSSR v našem potičniškem domu v Crikvenici in delovci EMO Celje v ČSSR. Na letovanje naj bi odšli dolgoletni člani našega kolektiva. Stroške letovanja bo krilo podjetje.
— o —
Zaradi izboljšanja prometa je upravni odbor podjetja sklenil, da se asfaltira pot, ki gre od vratarnice II do skladišča gotovih izdelkov.
¿mûfliut
9
NOVA, TOPLARNA
Leta 1910 je bila postavljena sedanja kotlarna z dvema »Steinmiiller« kotloma, ki od itega leta pa vse do danes obratujeta.
Pred pričetkom druge svetovne vojne je vsled stalnega večanja proizvodnje že nastal primanjkljaj na 'toplotni energiji, zato je bila leta 1943 postavljena kotlarna II. To je kotlarna, ¿ki je v prizidku nasproti garaže.
Po osvoboditvi se je proizvodnja večala zelo hitro, to pa je imelo za posledico ponovno pomanjkanje toplote. Za kritje manjkajočih potreb je bil do leta 1948 nabavljen že rabljen in pri bombardiranju poškodovan kotel tipa »Wagner«, ki smo ga takrat kurili z generatorskim plinom. Posebej moramo pripomniti, da je ta kotel bil izdelan že leta 1924 ter je tako bil že nad dvajset let v obratovanju, ko smo ga postavili v našem podjetju.
Radi vedno večje proizvodnje in s tem vedno večjimi potrebami po toploti smo bili primorani leta 1961 zopet reševati pomanjkanje toplotne energije, ki smo ga začasno rešili s tem, da smo kupili odsluženo lokomotivo in njen kotel, zgrajen leta 1914, montirali v kotlarno I.
Ker pa tudi s tem kotlom ni bil problem rešen, je že v naslednjem letu pričela obratovati zasilna kotlarna III. s starimi »Trika« kotli, da vsaj nekoliko lahko ogrejemo skladišča gotove posode.
Kljub temu, da smo našteli že celo vrsto kotlov, ki obratujejo v podjetju, moramo pripomniti, da imamo še kotlarno v upravnem poslopju z dvema »Trika« kotloma in da ima mineralni mlin svoj kotel za ogrevanje.
Skupno torej obratuje v naši tovarni 12 kotlov raznih izvedb in velikosti ter povečini častitljive starosti. Kljub tolikemu številu kotlov pa ne moremo v Zimskih mesecih zadovoljiti potreb po toploti.
V	vseh letih po osvoboditvi so strokovnjaki podjetja zaposleni na tem področju opozarjali na stalno kritično stanje, vendar kolektiv ni imel nà razpolago sredstev za kompleksno ureditev oskrbovanja z toplotno energijo. Zato smo bili primorani reševati probleme z-za-časnimi rešitvami, kot smo že omenili.
V	letošnjem letu smo pri ponovnih pregledih s strani Inšpektorata in naših strokovnjakov ugotovili, da so kotli v kotlarni I že tako iztrošeni, da ni mogoče več odlašati z zamenja'
vo oziroma nabavo novih kotlov. Vzdrževalna služba in energetska oskrba bosta morali vložiti maksimalne napore, da bomo lahko nemoteno obratovali preko zime.
Že leta 1963 je bila izdelana programska študija za izgradnjo nove toplarne. Vendar tedaj nismo mogli takoj pristopiti k izdelavi projektov, ker so sosednja podjetja predvsem Cinkarna in Železarna Štore predlagala izgraditev skupne kotlarne za potrebe vseh treh tovarn. V ta namen je bila izdelana študija, ki je bila leta 1965 predložena zainteresiranim podjetjem. Investicija skupne kotlarne bi zahtevala
V zadnjih časih je prišlo skoraj v navado, da se v raznih člankih obravnava mladinsko organizacijo in zato čutim potrebo, da dam v pojasnilo tudi svoje mnenje o tej zadevi.
Naj seznanim avtorje raznih člankov, da bi bilo zelo lepo od njih, da ko kritizirajo tudi brez sramežljivosti podpišejo svoje ime, če smatrajo, da je kritika upravičena. Opažamo namreč, da kritika, ki_ni dovolj jasna samo še bolj blati delo ZM kot je to potrebno, to pa ne vem, če je cilj naše družbeno politične ureditve. Rad bi avtorjem teh člankov, posebno pa bodic povedal, naj stvari gledajo bolj realno. Res je, da v organizaciji ni vse v redu, zato pa ni pravično kritizirati vseh mladih. Vemo namreč, da je vloga ZM danes povsem iz-premenjeha. V našem kolektivu je okrog 1000 mladih, ki delajo na svojih delovnih mestih in prispevajo precejšen delež k ustvarjanju dohodka. Drugo je prispevek mladinskemu klubu — težko mi je sto mladincev, ki so za mladinski klub delali v prostem delovnem času 4 ure in dvomim, da bi bil avtor toliko dober in tudi sam svoje ure prebil zastonj, za kakršnokoli družbeno udejstvovanje. Prireditev, ki bi jo morala naša mladina v mesecu maju prispevati v program mladinskemu klubu je žal odpadla zaradi ne-'resnosti nekaterih posameznikov, toda zaradi tega ni potrebno obsojati še vseh mladih — tako vsaj čutim jaz, ne ker bi hotel nekoga zagovarjati, ampak upoštevaje realnost in težave, ki da-
)
velika finančna sredstva, ki jih ni bilo možno v kratkem času zbrati obenem pa bi izgradnja take kotlarne trajala daljše obdobje. Vsa zainteresirana podjetja pa so v 'takšnem pomanjkanju toplotne energije, da ni bilo mogoče čakati na realizacijo tega objekta ter so pristopi' la k takojšnjim rešitvam, vsaka v okviru svoje tovarne.
Tudi v našem podjetju smo uvideli nujnost postavitve novih kotlov. Strokovne službe so zato predložile vse potrebne po-" datke in dokumentacijo — nato so bila predlagana sredstva v investicijski plan za izdelavo projektov nove kotlarne. CDS je potrdil postavko sredstev za
PREDSEDNIK AKTIVA MLADINE
nes težijo ZM. Vemo, da zaradi pospešenega tempa dela ni več toliko časa, kot ga je bilo pred leti za razne sestanke in seje, vsaj ne množične in da se bo v bodoče težišče idejno vzgojnega dela preneslo predvsem v novi program, ki ga pripravlja republiški odbor za šolstvo in CK ZM. Še nerazčiščena je vloga ZM v delovnih organizacijah in sploh ZM v izpremenjenih pogojih dela, ki ga narekuje sam družbeni sistem.
V članku, ki ga je prispeval za emajlirca Mirko Ekselenski je razvidno kakšna naj bi bila po njegovem vloga ZM v naši delovni organizaciji. Strinjam se z avtorjem, toda zdi se mi, da je malo preostro obravnaval mladinsko organizacijo kot takšno in premalo ocenil sam finančni položaj, kajti sredstev mladinska organizacija nima. Govoriti v današnjem položaju o rekreaciji ni samo vprašanje sposobnosti organizatorja ampak tudi iinančno. Zato smatram, da je pravilno, da — če že neko stvar obravnavamo — pogledamo tudi drugo plat »medalje«. Res je, da imata tovarni »Metka« in Železarna Štore lepe športne objekte, toda ocenjevati delo mladinske organizacije s tem koliko ima kolektiv športnih objektov, je povsem napačno. Ko je že avtor načel aktivnost in navedel za primer omenjeni podjetji, bi mu rad podal nekaj podatkov o aktivnosti ZM v teh kolektivih, ki jih mogoče ne pozna. Ne bi rad ocenjeval našega dela kot najbolj pozi-
izdelavo projektov in s tem v situaciji, ko je vsak dinar potrebno najbolj ekonomično vložiti, nakazal izredno nujnost po realizaciji te izgradnje.
Na podlagi ponudb projektantskih podjetij je glavni direktor na predlog strokovnih služb sklenil pogodbo z »Industrijskim birojem« Ljubljana za izdelavo projekta nove toplarne.
V eni izmed prihodnjih številk »Emajlirca« bomo posredovali še druge zanimive podatke o izgradnji nove toplarne.
Marjan Žuraj —
Gerald Premšak
tivno toda upam si trditi, da niti Železarna Štore niti »Metka« ali »Topet« kljub temu, da imajo športnega referenta in odlične rekreacijske pogoje, nimajo med mladino, vsaj nam ne, ravne rekreacije. S tem, da se 12 fantov ali deklet med prostim delovnim časom ukvarja z igranjem odbojke, še ni rečeno, da je to jasen dokaz uspešne rekreacije. Smatram za potrebno, da razložim kakšni so stroški v našem aktivu, kakor tudi v sami sindikalni podružnici, zaradi rekreacije in prepuščam potem oceni ali je njegovo pisanje realno ali ni. Rad bi še podal sliko o finančnem dohodku. MA Železarne Store ima enkrat večjo dotacijo od nas, MA »Metka« je imel v lanskem letu 7000 N-din dotacije na 200 mladincev in mladink, MA EMO pa 3000 N-din dotacije za 1030 mladincev in mladink. Tovariš Ekse-'Tenski tudi sam dobro ve, da so stroški glavni faktor pri rekreaciji. Poglejmo si npr. našo sindikalno ali tudi mladinsko nogometno moštvo, ki šteje samo 11 igralcev in terja po 100 N-din od ene tekme, drugače jih je pa vsaj brez malice nemogoče dobiti na teren. Če pogledamo te številke, mislim, da nam bo kmalu jasno, kdo je kriv: so to organizatorji-z svojimi minimalnimi dotacijami, ali smo to sami, ko danes dela brez plačila ni, ali pa tiči zajec kje drugje.
Anton Bornšek
Poudarek množičnosti
TAKO V DELU MLADIH, KOT PRI REKREACIJI
Vsebino iz posod večkrat tudi ¿zlivamo, zato mora biti posoda temu primemo oblikovana. Posode z zaokroženim zgornjim robom nam omogočajo izliv v loku in ni nevarnosti, da bi se tekočina razlivala po obodu posode. Pri posodah z ravnim obodom se vsebina razlije v loku, toda inekaj jo gre .po veliki verjetnosti v izgubo, ker steče po zunanji strani lonca na tla. (Slika 1)
' Ta nevšečnost je najbolj pogosta pri posodah iz katerih velikokrat izlivamo:
vrči, -
ročke za čaj, lonci za mleko.
Oblike teh posod naj bodo funkcionalne in čimbolj enostavne. Trebušasti vrči z dolgimi za; vitimi lijaki zahtevajo veliko tehnoloških postopkov, ostri robovi pa povzročajo težave pri emajliranju in velik procent posode -izpade že med izdelavo. (Slika 2).
Potrebne so temeljite študije na tem področju, da bi dobili povsem nove in praktične vrče. (Slika 3).
Sonja Sekavčnik:
Oblikovanje v emajlirstvu
Posodo za pripravljanje in serviranje -jedi navadno delamo iz tanjše jeklene pločevine. Kvaliteta .mora vseeno zadostiti določenim normam, da se emajl ne odlušči prehitro. Delci odluščenega emajla so zdravju zelo nevarni, posoda pa ne more več služiti svojemu namenu, ker pločevina ina udarjenem mestu rjavi.
Oblike morajo biti prilagojene za določena opravila (pranje zelenjave, stepanje, mešanje), posoda se mora -dobro prijeti, pomiti in .shraniti. '(Slika 4).
Posoda z debelim dnom ca. 1,5 do 2,5 mm se je izkazala najbolj ugodna za kuhanje in pečenje. Prednost tega je v tem, da omogoča enakomernejšo porazdelitev toplote, ki prihaja od izvora to-
plote (grelna plošča, plamen); dobro prileganje dna posode na grelno ploščo pa omogoča večji toplotni izkoristek in s tem se tudi skrajša čas kuhanja ali pečenja.
Pri posodi s tankim dnom je porazdelitev, toplote po dnu posode neenakomerna, kar povzroča lokalna pregretja in zažganje hrane. Ravno dno se po segretju izboči, medtem, ko se rahlo vzbo-čeno dno pri segretju zravna. (Slika 6).
	? S	
w/////////////m		
v
tilAOWA fUÄA	VpOČA pLOŠČA
Posoda za kuhanje, pečenje in vkuhavanje je iz boljše pločevine in trpežnejšega emajla, ker je izpostavljena večji temperaturi in bolj agresivnim tekočinam.
.Ravnost dna je .posebno važna pri posodi za kuhanje, ker se le tako toplota hitro prenaša in je kuhanje uspešnejše. Posoda boljše kvalitete ima ojačeno dno. Nova 'Spoznanja na področju prehranjevanja, kot so razkroj vitaminov pri pregretju in razkroj živalskih in .rastlinskah masti v snovi, ki so človeškemu organizmu škodljive, so zahtevala poglobljene študije o debelini dna posode in prileganja dna posode na grelno .ploščo. (Slika 5).
HlADUA	VftOČA p tošč\
Stene posode naj zaokroženo prehajajo v dno, da lažje pomivamo in odstranimo ostanke hrane, če .se med kuhanjem slučajno primejo.
Prostora za shranjevanje je vedno manj, zato moramo misliti pri oblikovanju tudi na to, kako bomo posodo zlagali na čimmanj-ši prostor. Urejeno in pregledno shranjevanje nam omogoča hitro -delo. (Slika 7).
V današnjem času, ko nam gre za čimbolj racionalno izkoriščanje prostora, surovin, energije in čaša, moramo misliti, da bomo vse .to približali Skupnemu imenovalcu in dobili rezultat, ki bi nam način življenja .poenostavil in olajšal. Zato morajo biti predmeti enostavni, praktični in lepi.
Ne samo oblika, tudi barva in material morajo ustrezati namenu. V lepo oblikovani emajlirani posodi lahko brez zadrege serviramo jed pri-vsakdanjih obedih.
Psihologija barv zavzema prav tako svoje mesto na področju industrijskega oblikovanja. Dobro so se obnesle pastelne barve v
svetlih barvnih -tonih, vendar se mora proizvajalec največkrat ozirati na željo kupca, ki z naročilom določi tudi barvo. Ta pa je odvisna od mentalitete ljudi .posameznih področij, kamor se posoda izvaža.
Pojem kvalitete -je obsežen; z njim ni označena le trajnost materiala, temveč tudi namen in uporabnost izdelka, preprosto ravnanje, lahko čiščenje, praktično odlaganje, shranjevanje in varnost pri delu.
Nakazano je le nekaj problemov na katere mora misliti industrijski oblikovalec. Ta pa bo le skupno s strokovnjaki različnih področij in intenzivnim delom lahko prišel do novih praktičnih predmetov, ki jih z enim izrazom označujemo, da so lepi.
*	f- \		
IÜÜÉÉ		wmmà	
TRŽNE
NOVICE
Kemična industrija »Ra-donja« iz Siska bo v kratkem pričela izdelovati novo barvo za pleskanje »fungicid«, ki preprečuje pojav in rast plesni na zidu. Barva namreč vsebuje posebno sredstvo, ki preprečuje razvoj in uničuje glivice plesini in bo zato zelo dobrodošlo za pleskanje sten vlažnih stanovanjskih pro-strov. Izbor barv bo mnogovrsten.
Zelo lepa in mehka kocasta pregrinjala iz sintetike za prekrivanje avtomobilskih sedežev bo skoraj dostavil na trg Beograjski bombažni kombinat. Sintetične deke so večinoma v karo-desenu (tudi črno-be-le), velikosti 130 X160cm; lahko še perejo. Cene: okoli 40 novih dinarjev.
»Elektrotehna« iz Zagreba 'je uvozila iz Zahodne Nemčije univerzalne električne brizgalne pištole »mistral«, s katerimi se da enostavno in hitro lakirati avtomobile in druge predmete. Pištole se dado uporabljati tudi za brizganje sredstev s katerimi odstranjujemo madeže, za vlože-nje, odišavljenje ali dezinfekcijo prostorov in slično. Cena: manjše pištole novih din 658,56, večje 943,08 novih din.
Medsebojni odnosi in delo z ljudmi
Mnogo govorimo o vzgoji delavcev v proizvodnji. Največkrat pravimo, da je osnovno in glavno, priučiti delavca za opravljanje fizičnega dela. Trdim, da je tako gledanje nepopolno. Danes je potrebno več, če hočemo iti v korak z razvojem tehnike in splošnih .industrijskih načel v svetu. Ne samo delo, tudi koordinacija dela in sodelovanje med delavci je zelo važno posebno pa, sodelovanje med vodjo in organizatorjem, ter grupo, ki dela realizira.
V	današnjih pogojih je vazno, da spoznamo samega sebe in svoje sodelavce. Priti do takega spoznanja in sposobnosti pa ni lahko, potrebna je tudi izobrazba in vzgoja samega sebe posebno, če hoče biti nekdo vodilna oseba. Zato bom poizkušal v nadaljevanjih podati iz tematike dela in vodenja ljudi ter organizacije dela. Upam, da bodo moji prispevki v »Emajlirou« našli hvaležne bralce, ki se bodo ob teh primerih zamislili in primerjali svoje delo z navedenimi primeri.
I.
KAKŠNI SMO IN KAKŠNI NAJ BI BILI
V	svetu so se v zadnjih letih zgodile velike spremembe. Kar je balo včeraj še fantazija, to je danes resničnost.
Tudi naše delo v podjetju se je spremenilo. Prišli smo do novih spoznanj, deloma z novimi surovinami in uvajamo nove metode, ki so spremenile stare delovne navade in tehnologijo. Če bi se danes pojavil mojster, ki je bil strokovnjak pred 50 leti in ibi hotel prevzeti vodenje dela in ljudi, hi se moral naučiti število strokovnih znanj, ki ob njegovem času. niso bila znana.
Ne bilo pa bi dovolj, da bi osvojil samo strokovna znanja. Temeljito bi moral spremeniti način dela in vodenja ljudi. Naši obrati so danes tehnično in organizacijsko bolj zapleteni. Delavec, ki proizvaja, ni samo izvajalec del, ampak je tudi upravljale« in soodloča pri usodi skupine iin podjetja. Zato bi naš ded težko razumel, da so mogoči takšni medsebojni odnosi in ne bi mu bilo lahko preusmeriti način dela ¿n miselnosti.
Pa poglejmo, kaj zahteva današnja doba od delavca, ki je postavljen, da vodi delo sodelavcev. Kakšne lastnosti naj ima?
—	da je pravičen;
—	da ima voljo do prevzema odgovornosti;
—	da je umirjen in ima zaupanje vase;
—	da zna hitro odločati;
—	da je pri dajanju nalog jasen in kratek;
—	da je energičen;
—	da obvlada delo s čvrstino znanja;
—	da je aktiven (dovzeten za novosti);
—	da ima čut človečnosti;
—	da se zna obvladati y kočljivih situacijah.
Lahko bi naštel še mnogo lastnosti, iki naj jih ima vodja. Literatura našteva od 50 takih lastnosti, ki maj jih ima vodja. Bilo bi idealno, če-ibi našli take ljudi, ki bi imeli prav vse naštete lastnosti. Zavedati pa se moramo, da so vodilni tudi. samo ljudje. Vsak človek iima 'dobre in slabe strani, zato ibi bil nesmisel iskati idealne vodje. Bolje se je ozreti, kakšne lastnosti imajo vodje, ki imajo dobre uspehe. Navadno so uspešni vodje po značaju zelo različni, imajo pa nek skupni imenovalec, da znajo delati z ljudmi, organizirati delo iin da imajo pri delu zelo idobre rezultate.
VODILNI DELAVEC
doma,
ko, da vsak sodeluje.
— pritegnejo sodelavce k planiranju dela in presojanju naloge. Tako dosežejo, da vsak delavec razmišlja in daje svoje izkušnje skupini v cilju čimboljšega uspeha.
Vsi prijemi pa so v osnovi isti, to, je, da imajo vodilne osebe pravilen odnos do sodelavcev. V teh primerih so delavci res sodelavci in ne podrejeni. Na tej osnovi počasi izginja razlika med
nadrejenimi in podrejenimi. Sodelavci niso več figure, ki sprejemajo .povelja in izvršujejo podrejena dela. Razlika med vodjo in skupino je ta, da ima vodja bolj zahtevne naloge 'in večjo odgovornost, ki pa je zbir odgovornosti celotne skupine.
Marsikdo, ise ne bo znal uvrstiti, v katero skupimo vodilne osebe spada. Mogoče bo lažje, če naredite poizkus z naslednjim vprašalnikom:
— ALI RES DOPUŠČATE SOD ELAVCEM DA SODELUJEJO?
Ali se pogovorite s sodelavci .o problemih, načrtih in odločit-	Poredko	Včasih	Večfcra
v ah? Ali si uredite vaše delo tako, da	5	3	1
imate samo vi pregled? Ali upoštevate predloge vaših so-	1	2	3
delavcev? Ali želite opraviti delo sami, če	5	3	1
je to možno? Ali se pred odločitvijo posvetu-	1	2	3
jele s sodelavci? Ali odločate sami za vsako ma-	5	3	1
lenkost? Ali si želite, da bi sodelavci samo to naredili, kar se jim naroči,	1	2	3
brez lastnega razmišljanja? Ali obrazložite sodelavcem vzro-	1	2	5
ke vaših odločitev?	3	2	1
... in na delovnem mestu
Kakšne prijeme so uporabili?
—	znali so si pridobiti sodelavce (ne podrejene);
—	znali so sestaviti delovne skupine po. interesih in sposobnosti;
—	nekateri vspodbudijo skupino tako, da sami primejo za delo in s primerom pokažejo kako naj se delo opravi (jo potegnejo za sabo);
—	drugi znajo ustvariti človeško zaupanje v skupini in s tem dosežejo sodelovanje skupine ta-
— bodite kritični pri odgovorih in odgovorite tako, kot je v resnici in ne tako, kot sami veste, da bi bilo pravilno!
Rezultati točkovanja:
Med 8 in 11 točkami: Ste odkriti in pripravljeni na pristno sodelovanje s sodelavci. Ljubše vam je sodelovanje skupine z vami, kakor da dela skupina pod vami.
Med 12 in 23 točkami: Še danes, tudi v moderno organiziranih iin opremljenih obratih, so ljudje, ki bi se najraje, kakor v »starih dobrih« časih zaprli vase in čuvali svoje »tajne« recepte in s tem dosegli slavo »učenega« ■moža. Kakor ni bilo mogoče ljudem, ki so čuvali svoje recepte vzdržati naipram tistim, 'ki so bili za sodelovanje in so prekosili v •znanosti te. »tajnosti«, tako tudi vam ne bo mogoče vzdržati s tistim, kar so vam dale izkušnje pred leti. Preveliko samoljubje in nepotrehno skrivanje »tajnosti« zavira nemoteno vigravanje sil, kar je predpogoj za uspeh pri delu.
Izmotajte se iz vaše zaprtosti, s katero ljubosumno čuvate vaše znanje. Poizkušajte se vključiti z vašimi izkušnjami v skupno delo. Priznanja in uspehi ne bodo iz-, ostati.
Med 24 in 32 točkami: Vi ste diktator pri delu. Sami veste vse, imate pregled čez vse in »veste vse«. Vaši »sodelavci« so delovna sredstva, ki morajo izvrševati
Skupaj:
vaše ukaze.
Poizkusite narediti pri vas majhno spremembo:
Ne recite enkrat samo. »jaz«:
—	»jaz imam delo za.vas«
—	»jaz želim, da bo 'to tako narejeno«
—	»izdelajte mi do jutri«
ampak skušajte z »midva« ali
»mi«;
—	»mi moramo izvršiti to delo v treh dneh«
—	»pred nami je sledeč problem ...«
—	»kaj mislite, kako bi midva rešila najbolj pravilno to nalogo«?
Dovolite vašim sodelavcem sodelovati pri preudarjanju, planiranju in odločanju. Pogovorite se z njimi o skupnih problemih. Vprašajte sodelavce za mnenje in prediskutirajte z njimi predloge in pripombe. Tako boste naredili vaše sodelavce iz togih izvrševalcev v sodelavce.
(Nadaljevanje),
»Iskra« Kranj je postavila na trg novi Stereo-gra-mofon znamke »Stockholm« z vdelanim zvočnikom in odlično akustiko — takozvani plastični ali pr» storninski zvok! Ohišje lahko dobite v različnih barvah. Povprečne cene v raznih trgovinah okoli 440 novih dinarjev.
12
¿toOjjUc€6
NORMIREC IN KOLEKTIV
Kdo je nor mir ec?
GLOBUS
g Proizvodnja francoske ko- § I vinske industrije v letu 1965 § E je z letnim porastom samo E 5} 3,4 % zaostajala za povpreč- E gj no stopnjo rasti v letih 1960 E E do 1964, ki je znašala tedaj § £ 7 % letno. V odnosu na leto g E 1958 /e proizvodnja kovin- E E sko-predelovalne industrije = E v industrijsko razvitih drža- = E vah dosegla naslednje in- E = dekse:
v Franci j j	136,
v Italiji	162,
v Z R Nemčiji	163,
v ZDA pa kar	165.
E	Francoska proizvodnja ko- =
E vinskih izdelkov široke po- E g trošnje (hladilnikov, hladil- E = nih naprav, šivalnih strojev, g E iid.J pa /e v letu 1965 celo E E padla za 3,8 %, kar je posle- E g drča povečanega uvoza, zla- g 5 sli iz Italije in Japonske. 5 E Francosko kovinsko indu- E = s trijo predstavlja približno E = 10.000 podjetij, ki zaposluje- ¡j E jo 700.000 oseb. Skupna re- = E alizacija leta 1965 je znašala E § 38,29 milijard frankov.
E	Ro nekaj mesečnem raz- E
| dob ju nizkih cen jeklu v dr- | ¡E žavah Montanske unije so | Ji izvozne cene v zadnjem ča- Z
Isu v lahnem porastu. Hlad- | _ no valjana pločevina, ki se | E je prodajala v začetku letos- E S njega leta še po bazni ceni g p 102 do 103 dolarje za tono E g FOB, je v juniju poskočila § E na 110 dolarjev.
(Italija je postala največji g proizvajalec električnih apa- E ratov za gospodinjstvo ih fi- E = gurira med vsemi evropski- E g mi državami na prvem me- E g stu, v svetovnem obsegu pa g
I	zavzema drugo mesto. Po po- E datkih italijanskega združe- g E nja električne in elektronske i E industrije, je njihova indu- E E strija v letu 1964 proizvedla E g skupno 9,3 milijona gospo- E g dinjskih aparatov, od tega E
S= 2,6 milijonov hladilnikov, g 1,5 milijonov avtomatskih g — pralnih strojev, ca. 4 milijo- = = ne raznih termičnih apara- E § tov, predvsem bojlerjev, itd. | p V Italiji danes obstoja 125 | = tovarn za proizvodnjo elek- g g tričnih aparatov za gospo- g
I1- dinjstva, ki s svojim izvo- g zom ustvarijo letni devizni = _ dohodek preko 170 milijo- E g nov dolarjev.
g
Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiin
Normirec je 'tisti, fci — kakor se radi izrazimo — »reže kruh«, zaradi .tega sta nastop in ravnanje normirca v veliki ¡meri odločilna ¡za odnose dn vzdušje zaupa-, nja v kolektivu. Od osebe nor-mirca, kot človeka in od njegovega dela je odvisno, ali vlada v kolektivu medsebojno zaupanje in s tem ali obstoja duh skupnosti in sodelovanja med delom kolektiva, ki sebe 'imenuje »produktiven« in meji delom, ki ga ■imenuje »neproduktiven«. (Ti izrazi in tako gledanje je sicer popolnoma zgrešeno 'in neutemeljeno, ker noben od teh delov ne bi mogel sam, zase obstajati in uspevati, vendar te izraze zaradi ukoreninjenosti navajamo. Pravilno bi morali reči: pripravljalai in izvajalci proizvodnje).
Normirec lahko z nepravilnim ravnanjem v najkrajšem času u-¡niči zaupanje v pravilnost norm in s tem do onega dela kolektiva, ki delo-pripraVlja in fci 'kolektiv vodi. Tega zaupanja potem mi mogoče obnoviti dolga leta. Škoda, politična in materialna, je v tem primeru neprecenljiva.
Torej ni vseeno, kdo bo postavljen za normirca! Na osebo normirca .se postavlja dve zahtevi: imeti mora strokovno znanje in osebne kvalitete. Kot normirec pride v poštev le tak človek, fci je po svojem ¡karakterju brez napake im ki zavestno dela za dobro vsega kolektiva in ki čuva pridobitve naše družbe. Normirec ise mora stalno zavedati, da je bil postavljen na svoje mesto z zaupanjem do njegove poštenosti in inepristranosti. Zastopati mora sicer interese kolektiva kot celote nupram posameznemu članu, vendar mora ravno tako upoštevati utemeljene zahteve vsakega posameznega člana delovne skupnosti. Zadeti pravilno odločitev in najti pravilen odnos v okviru 'teh meja je težka in odgovorna naloga. Kajti dati »dobro normo« enemu sodelavcu, se pravi oškodovati drugega. Norma je namreč ključ za raadelitev celotne mase osebnega dohodka ne samo med posameznimi delavci, temveč tudi med vsemi člani kolektiva. Če dobi nekdo — posameznik ali obrat — »dobre norme«, drugi pa manj dobre, ki jih težko dosega, potem dobi prvi neupravičeno več v škodo drugega, ker 'Si delimo lahko le določeno količino denarja. Zato morajo biti norme določene pravilno dn pravično. Tako je razumljivo, da morajo biti na položaju normirca le samo odkriti in pošteni sodelavci s trdim karakterjem, ki se ne pustijo vplivati in ki uživajo dober glas ter tako predstavljajo jamstvo, da so res nepristranski. Kolektiv torej ne sme postaviti na položaj normir-
ca osebe, ki nima poleg strokovnega iznanja tudi navedene lastnosti in primemo starost in s tem zrelost. Ponavljamo: neprimerni normira ali tudi površen, po-mankljiv sistem normiranja in ocenjevanja vrednosti dela, škodujejo disciplini dela in delovni morali v kolektivu ter povzročajo nezaupanje do vodstva kolektiva in tudi do sistema družbene ureditve. V naši dražbi pa mora imeti norma predvsem značaj »norme zaupanja«!
In še nekaj o strokovnosti normirca? Pri študiju dela dn časa ■mora biti normirec sposoben spoznati, presaditi 'in oceniti delovni učinbk delavca, katerega delo normira, dalje ali delavec uporablja delovna sredstva in orodje, fci ga ima na. razpolago, strokovno in pravilno. Če ne, mu mora dati ustrezna navodila im poduk. Dalje mora znati presoditi, ali je mogoče doseči 'izboljšanje ureditve delovnega mesta pa tudi povečanje proizvodnosti z izboljšanjem delovnega procesa im na ta način znižanje stroškov proizvodnje. Za uspešno delo normirca je tudi bistvenega pomena, da je isposoben pravilno oceniti storilnost in .spretnost delavca, kajti merjen čas to je norma naj predstavlja v vsakem primeru normalno vrednost dela. To zna-
I
Bil sem na seji. Na seji samoupravnega organa. Nič posebnega boste rekli! Res, nič posebnega če...
Tekla je debata o planu, nekaj tako važnega za vso proizvodnjo, vendar pa nekateri tovariši niso bili tega mnenja. Mirno so se pogovarjali in zabavali tam nekje v deveti vrsti, kljub opozorilu predsedujočega! Ostali pa so medtem sprejeli plan in kdo ve, če so prizadeti tovariši dobro vedeli kako je bil sprejet in oblikovan. Ugodno zabavo tovariši...?!
Vendar, ali je to prav? Ali je prav, da prizadeti tovariši dobesedno goljufajo tisto zaupanje in vero, ki jo imajo vanje ostali delavci? Ali je prav, da se zabavajo medtem, ko teče debata o tako važni stvari, kot je plan?
Vsi bi radi samoupravljanje. Radi bi demokratizirano samoupravljanje, radi bi idealno samoupravljanje. Toda, vprašati se moramo, če smo dovolj zreli in če ne stagniramo ravno pri tako navidez majhnih stvareh kot je mentaliteta našega samo-upravljalca! To vprašanje bi si morali postaviti čimpreje, ker bo drugače nekdo, ki bo pri-
nje pa lahko da le skrbno šolanje normircu, tako da opravlja svojo nologo z vedno enako to zadovoljivo sigurnostjo.
Delavec, ki je — česar ne smemo pozabiti — tudi član delovne skupnosti to je kolektiva, bo le takrat pravilno sodeloval pri določanju norme, če si bo na jasnem o namenu študija dela in časa.
Imeti mora zaupanje do opazovalca, da je sposoben, objektiven, nepristranski in da upošteva njegovo stališče'kot tudi stališče kolektiva, da je sodelavec in pomočnik vsakega člana kolektiva v proizvodnji, da je tovariški, obenem pa nekompromisen. Kajti vsak kompromis s posameznikom oškoduje vse ostale in ruši vzdušje zaupanja in zadovoljstva pri delu.
Če bomo upoštevali, navedena načela, bo to velika pridobitev za vsakega posameznika in za ves ¡kolektiv. Ne samo, da ho tako ustvarjeno trajno zadovoljstvo pri delu, ampdk tako bo tudi dana kolektivna zavest, da ima merila za delitev po delu postavljena pravično in pravilno to tako .s tem 'tudi normative, ki bodo omogočali točno predvidevanje to ugotavljanje vrednosti proizvodnje im uspeha kolektiva.
Hochmiiller Bogdan 1. r.
sostvoval kakšni seji povsem slučajno, razočaran nad nekaterimi našimi samoupravljalci, razočaran, kot sem bil zadnjič jaz.	D. D.
OPOMBA PISCA
Ni osamljen primer, ki me je pripravil do prispevka, povod pa je bila 4. redna seja obrata toplotnih naprav dne 28. julija letos.
OPRAVIČILO ŠE ENKRAT:
DOBILI SMO NOVA MERILA ZA DELITEV OSEBNIH DOHODKOV
V prejšnji — 14. številki — Emajilirca, v sestavku pod tem naslovom, ¡niso Ihila navedena vsa imena prizadevnih delavk iv materialnem knjigovodstvu lin knjigovodstvu gotovih izdelkov, ki so 'sodelovale pri izdelavi novih meril. Izpadla iso imena: Aonon Marija, Štiglic Fani, Ddbršak Anica, Ostrožnik Ivica, Snhoželnik Ema, Dvoršak ¡Marija, Viranc Ivanka, Otorepec Marija in Černelič Danica.
Prosimo, da nam oprostite — ponagajal nam ¡je tiskarski škrat.
MAJHNE SO TE STVARI? ALI RES?

IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA IN UPRAVNI ODBOR PODJETJA
ZA MEDSEBOJNE STIKE
s Češkim PODJET- 7 JEM IZ FRIDL ANTA
Pisali smo že o ponudbi češkega podjetja emajliranih izdelkov iz Fridlanta maši sindikalni organizaciji za navezavo medsebojnih stikov in medsebojno izmenjavo oziroma obisk delavcev.
Ker je izvršni odbor naše sindikalne organizacije sklenil, da stike navežemo in pristopimo razgovorom s češkim podjetjem, so na obvestilo o sklepu prišli v naše podjetje predstavniki češkega podjetja Vlastimir Klega, predsednik sindikata, .ing. Josef Briš, drugi pomočnik direktorja in dT. Josef Cenman, pravnik v združenju čeških emajlirnic, na razgovor s člani našega sindikata.
Češke predstavnike je sprejel predsednik izvršnega odbora naše sindikalne organizacije Koro-
VROVINJU POCENI LETOVANJE
Sindikalna organizacija je prejela obvestilo Pionirskega letovišča Celje v Rovinju o možnosti cenenega letovanja odraslih.
Da bi zadovoljili mnogim prošnjam odraslih, ki bi hoteli letovati v Pionirskem letovišču v Rovinju, se je Upravni odbor letovišča odločil, da se omogoči letovanje tudi odraslim in sicer po rednem letovanju otrok, tj. v mesecu septembru, ki je običajno najlepši mesec v letu.
Pionirsko letovišče Celje v Rovinju ima pri železniški postaji v borovem gozdu lesene hišice s po štirimi kauči, lastno kuhinjo, umivalnico, tuše in angleška stranišča. Hišice so v neposredni bližini morja.
Prometne veze so zelo ugodne z rednimi avtobusnimi progami (dnevno Maribor—Rovinj in Ljubljana—Rovinj) in tudi z vlakom.
Cena celodnevne oskrbe s prenočiščem je 14N-din (ali 1.400 S-din), za otroke do 10 let pa 8 N-din (ali 800 S-din).
Letovanje za odrasle prične: v
I.	izmeni od 31. 8. do 9. 9.1966,
II.	izmeni od 19. 9. do 19. 9.1966,'
III.	izmeni od 20. 9. do 29. 9.1966.
Člani kolektiva, ki še nameravajo svoj dopust preživeti na morju oziroma v Pionirskem domu v Rovinju naj se sami čim-preje prijavijo na naslov: PIONIRSKO LETOVIŠČE
CELJE
Rovinj p. p. 28
Vsako rezervacijo bodo potrdili z dopisnico. Oskrbnino boste plačali ob prihodu v Rovinj blagajni letovišča.
Izkoristite izredne ugodnosti in ceneno letovanje!
Franjo Panza
čes Maks in člana Berginc Franc in Podlinšek Jože. Ogledali so si naše podjetje in v spremstvu tovarišev Korošca im Podlinška tudi naš počitniški dom v Crikvenici. Ker so bili češki predstavniki prvič na morju so bili zelo navdušeni. Navdušeni so bili nad Crikve-nico in našim počitniškim domom. Povabili so naše predstavnike naj pridejo k njim, da vidijo njihove možnosti letovanja, ki pa zdaleč niso takšne kot na jadranski obali, ter da se dokončno sporazumejo o obojestranski desetdnevni .izmenjavi 40 oseb.
O obisku in razgovorih s češkimi predstavniki je pismeno obveščen tudi Upravni odbor podjetja s prošnjo, da prouči ponudbo češkega podjetja pri izmenjavi delavcev ter, da prispeva k realizaciji te izmenjave z ozirom na stroške. Za 10-dnevno bivanje 40 oseb na češkem bodo stroški po približnih oziroma nepopolnih izračunih ca. 25.000 N-din, ki pa jih sindikalna organizacija iz svojih sredstev ne more kriti. Po doljši razpravi na zadnji seji je upravni odbor sklenil, da prispeva 15.000 N-din za stroške bivanja naših delavcev na Češkem s pogojem, da so to delavci z 20 in več let delovnega staža (izjemoma nad 15 let) v podjetju, ki pa niso brezplačno letovali v Cri-
kvenici (letovanje za socialno šibke člane) in bodo koristili svoj redni letni dopust.
Izvršni odbor je na svoji seji obravnaval to vprašanje po obisku čeških predstavnikov in sklepu upravnega odbora im sklenil, da bo odšlo na obisk 40 naših delavcev na Češko in 40 čeških delavcev k nam za deset dni ter da bomo razliko stroškov krili iz sredstev sindikalne Organizacije. Sprejeti so kriteriji upravnega odbora, da gredo na Češko le delavci z daljšim stažem v podjetju, ki pa niso brezplačno že letovali in bodo koristili svoj redni letni dopust. Izbor teh delavcev naj opravijo odbori sindikalnih podružnic. Predsedniki odborov sindikalnih podružnic so se že večkrat sestali in dogovorili kako naj se lotijo tega dela.
Upravni odbor podjetja je odobril 'tudi službeno potovanje na Češko trem ¡tovarišem, da si na povabilo čeških prestavnikov pogovorijo o vseh ¡podrobnostih izmenjave in ogledajo njihove možnosti letovanja. Po odobritvi službenega potovanja je izvršni odbor odločil, da na Češko odpotujejo Korošec Maks, ¡predsednik izvršnega odbora, Podlinšek Jože, član izvršnega odbora in predsednik komisije za oddih im rekreacijo pri izvršnem odboru,
ter Krajec Ludvik, vodja konstrukcijskega oddelka.
Upamo, da bo ¡prišlo do realizacije izmenjave in, da se bodo naši delavci na Češkem ter češki delavci pri nas dobro počutili in, da bodo zadovoljni.
Franjo Panza
Upravni odbor je na predlog kadrovske službe v zvezi s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov čl. 62. in 63. sklenil, da prejemajo pripravniki ¡s 1. 7. 1966 naslednje mesečne prejemke:
—	z visoko šolo 700 N-din,
posebni dodatek je 300 N-din,	,
—	z višjo šolo 600 N-din, posebni dodatek je 270 N-din,
—	s srednjo šolo 500 N-din, posebni dodatek je 250 N-din.
Obenem je sklenil, da se za nočno delo pripravnikov odobri 25 % dodatek na osebni dohodek. Ta dodatek za nočno delo pride v poštev v obratu II (emajlirnica).
ČLANI KROŽKA PODVODNIH DEJAVNOSTI NA OTOKU KRKU
AKCIJA »VRBNIK - PUNAT«
Prvi dan na Plavniku je za nami, še dva dni in vrnemo se domov. Sedaj je treba uloviti na filmski trak nekaj tega kar vidimo skozi stekla maske. Kamera mora biti mirna v rokah snemalca, s črpalko pa mu dovajamo zrak, da se lahko približa ribam ki ga radovedne opazujejo. Pozneje smo videli da so posnetki uspeli in veseli smo. Prihodnjič bo še bolje, imeli bomo košček morja doma na filmskih trakovih in diapozitivih. Že prvič je snemalcu uspelo posneti ribo v plavanju na 25 cm oddaljenosti. Obtežen z več kilogrami svinca je ležal na dnu in iskal primeren objekt, od zgoraj pa smo mu s čolna dovajali zrak.
Težko je opisati ta doživetja takšna kot so. Lahko jih samo nakažem. Lahko povem recimo, da smo ulovili ribe, barve teh rib ne more pričarati papir, enako ne njihovega plavanja. Eno je gotovo resnica in ta je, da je svet tišine zelo lep. Ta zibelka življenja skriva v sebi čudovite barve, ki jih na kopnem hi, gibanje pa jim daje prizvok pravljičnosti in človek pozabi na čas, se resnično sprosti in odpočije. Spomnim se kako se je eden od novincev oddaljil od nas, vedeli smo da je previden in da vedno plava tik ob obali, pa smo ga pustili samega. Ker ga ni bilo dalj časa smo ga s čolnom začeli iskati in našli smo ga kakih 10 m od obale,
kako gleda v vodo se potopi, se vrne na površino in zopet gleda. Približali smo se mu in navdušen je povedal, "da je na dnu večja hobotnica, da jo že kake pol ure opazuje in da potrebuje pomoč. Ni je spustil z vida in čakal je na nas. Tako mu je minilo precej časa. Ko smo prišli smo jo izvlekli na čoln in ugotovili da je bila že skoraj prevelika za enega samega lovca.
Tu je zapisan drobec tega kar smo doživeli, drobec ki je premalo da bi pričaral ta doživetja, je pa dovolj da pojasni naše navdušenje. Pa tudi o praktični strani tega športa pri nas nekaj besed. Lovljenje rib, hobotnic itd. to prav gotovo ni vse, to je le pot po kateri gre vsak športni potapljač, da bi se privadil ambientu vode in se tako usposobil za dela pod vodo, ki jih terja vsakdanja človekova dejavnosti -Lepote pa, ki so združene s tem so recimo nagrada, dar narave, tehnična sredstva pa nam prnogočajo, da spoznamo njene tajne.
Vrnili smo se iz te akcije z mnogo izkušnjami, sigurne j ši v svojo sposobnost in še bolj navdušeni za potapljanje. S tem pa smo prav gotovo pripomogli k razširitvi te pri nas tako zapostavljene dejavnosti in pokazali, da se s preprosto opremo, ki si jo izdelaš sam tudi da uspešno potapljati.	ž. F.
Skupščina zveze radioamaterjev Slovenije
Naš list je že pisal o tem krožku, o njegovem delu in smislu njegovega obstoja. Tokrat naj opišemo eno večjih akcij, ki je bila na otoku Krku od 21. 7. do 27. 7. 1966 in se je je udeležilo 14 članov. Tako smo jo imenovali zaradi tega, ker je potekala v okolici teh dveh mest. Bila je planirana in uspešno izvršena.
Posebej naj poudarim, da sta ob tej priliki posneta dva filma pod vodo s kamero »Pen-taka« in doma izdelanim vodotesnim ohišjem. Posnetki so kot prvenci zelo uspeli in odpira se nam široko -področje podvodne fotografije — eno najlepših in ohenem -najzahtevnejših. Delo teh 7 dni je obsegalo prosto potapljanje v večje globine, potapljanje s črpalko (kjer potapljač dobiva zrak preko pum-pe in gumi cevi, ribolov in podvodna fotografija. Vsi udeleženci smo dobili mnogo izkušenj, ostal pa je vsakemu tudi nepozaben spomin na svet tišine, ki skriva v sebi toliko lepot, čarobnih barv in ima skrivnostno moč, da človeka vedno znova privlači. -Navdušenje pri tem športu izvira prav gotovo iz zelo stvarnih dejstev; kdor je enkrat pogledal skozi steklo podvodne maske, bo to lahka potrdil.
Pa pojdimo z našimi potapljači. Priprave so trajale skozi vso leto. Ohišje za kamero, harpune za puške, obtežilni pasovi, maske, dihalne cevi, črpalka za zrak in ostala oprema, vse je bilo skrbno pripravljeno. Dan odhoda še je bližal, cilj_je bilo malo mesto na otoku Krku — to je Vrbnik na morju. 21. 7. 1966 ob 3. uri zjutraj smo se zbrali pred tovarno. Vse je potekalo po planu, nihče ni zamudil in po nekaj urah vožnje smo zagledali: morje. Reka, Crikve-nica, Šilo in še 15 km ter — cilj. Uredili smo formalnosti, to je hrano in stanovanje in pred poldnevom smo že bili v vodi. Tudi prve ribe smo kmalu zadeli z našimi harpunami, čudno smo zmotili njihov mir, radovedne in previdne obenem plavajo stran, se vračajo m če katera pride dovolj blizu se sproži puška. Mnogo strelov gre v prazno toda nekateri imajo sigurno oko'in roko, to pa pomerii zadetek. Fantje se pritožujejo, da so puške »švoh«, pa je le riba preveč previdna in se drži v varni razdalji. No, nekaj sreče je kljub vsemu. Ko bomo nekaj dni tukaj bo bolje. In tako je bilo. Najeli smo staro ribiško ladjo, ki nas je odpeljala v miren zaliv. Tu je bil ulov mnogo bogatejši. V tem zalivu smo ostali ves dan, dokler ni na večer prišla po nas ladja. In tako so potekali dnevi,
zjutraj smo odhajali na morje, zvečer smo se vračali, kosilo smo nosili s 'seboj. Človek ima zelo dober tek, ko se utrudi pri tem športu. Predpostavimo, da se v enem dnevu potopiš 100 krat na 10 metrov globine in že je to 2 km plavanja pod vodno gladino. Lakota je tu opravičena. Toda poskrbeli smo, da nihče ni ostal lačen, v Vrbniku je hrana izdatna in okusna.
Tako so minili štirje dnevi, zapustili smo Vrbnik in se odpeljali v 15 km oddaljeni »Pu-nat«. Zjutraj smo zopet odšli na morje, tokrat z manjšim čolnom, cilj je bil otok Plavnik, ki je poznan po tem, da so tam tekmovanja v podvodnem ribolovu.
Po akciji...
Tu je morje čisto, tako da se vidi tudi preko 30 m daleč, rib je več kot drugod, skale in dno pa zelo gosto poraščene. Ulovili smo mnogo več kot v Vrbniku in tudi težje ribe, najtežja je tehtala 1 kg. Med ulovom so bile tudi -hobotnice in sipe, na dnu ca. 20 m globine pa smo našli velike leščurje. Fantje so dobili kondicijo in potopi so trajali dalj časa, dosegali smo večje globine, tudi do 20 m. Globlje nismo poskušali, kajti že na tej globini se človeku mudi na površino. Lovili smo v parih zaradi varnosti, tako da vedno lahko eden drugemu pomagamo. Tudi občutek, da je tovariš poleg tebe ni na odmet, človek včasih le pomisli na riior-skega psa, na večjo hobotnico in podobne nevarnosti, če pa veš, da je nekdo blizu, da ti lahko pomaga, strah izgine in bolj sproščeno se predaš užitku, ki ti ga nudi podvodni svet.
Zveza radioamaterjev Slovenije je na svoji skupščini v Izoli pregledala svoje delo za preteklo obdobje. Gibanje radioamaterjev se v Sloveniji zelo širi, posebno med mladino. Vsi klubi dosegajo lepe uspehe posebno z mladimi člani.
Tudi naš radioklub Društva ljudske tehnike se je pred skupščino postavil s svojimi uspehi in člani. Zveza je organizirala za svoje člane tečaj za gradnjo pušk za lisičarje in UKV sprejemnik. Tečaj je bil tedni dni pred skupščino. Ob koncu tečaja je bilo tekmovanje v gradnji sprejemnika in lov na lisico.
Skupščine sta se udeležila Marjan Petelinšek in Albin Brenčič. Klub našega društva sta zastopala tudi udeleženca tečaja Drago Grabenšek in Drago Koštomaj. Ob prihodu tovarišev Petelinška in Brenčiča v Izolo, so jima člani izpitne komisije v šali povedali, »da se Celjani vsako leto rinejo na prva mesta«, Drago Koštomaj je
zasedel prvo mesto pri lovu na lisico, Drago Grabenšek pa drugo mesto pri gradnji sprejemnika. Obema iskreno čestitamo!
Zaključki skupščine so odraz gospodarske reforme. Vsak klub se mora postaviti na lastne noge, kar zadeva finančna sredstva. V bodoče bodo morali klubi vzdrževati delno tudi Zvezo radioamatarjev s članarino in delom dotacije Jugoslovanske narodne armije. V ostalem pa so bila poročila o delu organizacije zelo optimistična, tako da lahko trdimo, da se radioamaterstvo, posebno v Sloveniji, dobro razvija.
V predsedstvo Zveze radioamaterjev Slovenije je bil izvoljen član našega kluba Marjan Petelinšek.
Prepričani smo, da se bo naš radioklub še lepše razvijal po skupščini. Imamo vse pogoje, da končno ustanovimo ekipo li-sičarjev, kar je Drago Koštomaj tudi obljubil.
Albin Brenčič
-------15
KOTIČEK
cmaiUctc
SODELAVKE - VAŠ
•       ..- — .-■■■M. Ml   .	■■ ■ —
PHIUREJANJE STANOVANJ
Povedala bi vam rada nekaj nasvetov, ki jih bo-ste morda uporabili pri urejanju vašega doma. Uredite si stanovanje tako, da se boste ugodno počutili pri delu in udobno počivali med že tako skopo odmerjenim časom za počitek; torej mislite predvsem na vaše želje iin -nikdar na goste.
Pogosto srečujemo precej razkošno opremljene -dnevne sobe, kjer se bohoti televizija i-n pohištvo z'’razstavljenimi razkošnimi predmeti. Tak -prostor služi le za sprejemanje gostov, zato mora biti vedno vse na svojem mestu in go-rje domačemu članu, ki bi si -drznil porušiti strogi red v sobi in ustvaril -kakršnokoli udobje samemu sebi.
Ne stopnjujte napetosti v družini s stalnimi prepovedmi!
Prijetno vzdušje -si -boste ustvarili z udobnim življenjem in samim delom v -d-nevni sobi. To je prostor, kjer se odvija družinsko življenje in ustvarja domačnost.
Razmislite, kaj boste delali v dnevni sobi in jo opremite ter
uredite ustrezno vašemu načinu življenja.
Pričnimo z ležiščem, kii je lahko samo pomožno in se čez dan uporablja kot kanape. Pogrnite ga s kompaknim pregrinjalom, na katerega se boste brez pomislekov zleknili, -kadar -boste utrujeni. Blazine naj ne -bodo' samo za okras, vsaj ena naj bo iz pralne pievleke, da jo lahko menjate. Možje se posebn-o radi po kosilu umaknejo iz -kuhinje, da v miru preberejo dnevno časopisje ali pa zadremajo za kakšno urico, medtem, ko žene ropotate s pomivanjem posode. (Seveda pa' to ni v
skladu z -načeli o delitvi dela doma. Op. ur.)
Mizica ob ležišču in stolih naj ne bo samo -stojalo za kristalno vazo in pepeLnik. Nanjo odlagate vse kar pač rabite: pijače, črno kavo, šivalni pribor, revije itd. Zato mora biti mizna plošča trpežna, da se madeži počistijo brez sledi. Najbolj primerne so mizne plošče z melaminsko oblogo (ultrapasom). Če -pa -imate furnirano mizico, jo prekri-jte z malo debelejšo stekleno ploščo (3 do 5 mm) s pohrušemmi (robovi. Tudi na teh mizicah imate lahko prtič z vazo in pepelnikom.
Stolčke ali fotelje kupite v skladu z -ostalo opremo, udobni naj bodo in trpežni. Nikdar ne kupujte foteljev, s katerimi bi se ponašali pred gosti -in na katere bi sami ne upali sedati, kadar bi si poželeli.
Preproga naj bo trpežna v kvaliteti in ibarvii, da se ne bo prehitro umazala, vedite, da gostov ne morete sezuvati i-n jih stalno opozarjati na tla in preprogo.
Če imate televizijo, tjo namestite nasproti sedežni -skupini (ležišču in stolom) tako, da imate čimvečjo razdaljo do ekrana. Višina ekrana -je najprimernejša v višini vaših oči ¡(če gledate sede) ali malo višje. Nikakor pa ne postavljajte aparata visoko, ker vas bo po daljšem gledanju bolel vrat.
Regal naj ¡služi vaši knjižni zbirki na odprtih policah, v zaprtih elementih pa imate lahko vse ostalo, kar rabite. V bife o-marici -shranjujete alkoholne pijače in sadne sokove ter kozarce. Ne -pozabite na ibel prtič, s katerim obrišite kozarce p redno jih postavite pred gosta. Tudi majhen pladenj, papirnati prtički, napolitanki, keksi -in bon-boni so lahko shranjeni tu notri.
Z ¡razstavljanjem drugih predmetov {vaz, (igrač, spomenikov itd.) na -odprtih policah bodite previdni, sicer bo regal prenatrpan in vsiljiv.
Delovni prostor v dnevni sobi ni odveč, samo če vam prostor dovoljuje takšno namestitev. U-porabljajo ga lahko v-si člani družine: za pisanje pisem, -šivanje, pisanje domačih nalog, itd. Nameščen naj ho čimbliže oknu, da bo -dobro osvetljen. Predale ob delovnem prostoru lahko razdelimo med člane druži-ne, da ima vsa-k član za svoje delo svoj predal.
In kaj boste še namestili v dnevni sobi. Če imate dovolj prostora, lahko postavite vse, kat
rabite za -delo in shranjevanje: pianino, šivalni stroj, omare itd. Prenosna svetilka vam bo prišla" posebno prav, da ¡si -boste dodatno osvetlili svoj -delovni prosto-r. Vendar pa ne natipajte sobe preveč, če ni potrebno in pustite čimveč prostora za gibanje. Ne utesnjujte se po nepotrebnem. Tudi z zelenjem ne pretiravajte. Lepo in skoraj -nujno je nekaj rastlinskega življenja v takem prostoru, -ko-t je -dnevna soba, saj nam nadomestuje rekreacijo v naravi in nam -predstavlja del vrta.
S tem pa -ni rečeno, da moramo v dnevni sobi gojiti pragozd v miniaturi.
In še na ena mikavno mesto -hi vas opozorila, če -imate prostor ob peči ali blizu okna. Kupite takle gugalni stol, kot je na skici. Všeč bo očku za ¡branje, vam za ročna dela in porednemu sinčku, ko se bo učil na pamet angleške lekcije.
Pošiljam vam prelep počitniški pozdrav! Ja, ja, tudi Spila je zajadrala na morje. Vendar nisem poletela kot ptiček, tudi se nisem nobel peljala z lastnim avtom, lepo se:n se vsedla najprej na vlak, nato pa na avtobus, prepoln ljudi in še česa. Kako sem bila ' prepotena, zmečkana, utrujena, to sedaj ni važno. Glavno da sem tu, ob lepem sinjem Jadranu. Oh, ti lepo morje Adrijansko, bilo nekdaj si Slovansko — sedaj pa je od inozemcev, turistov. Vendar pa je morje čudovito, čudovito je za nas, ki se v njem namakamo, še bolj pa za tiste, ki jim prinaša dohodek, devize in še kaj. Veste, tu je prava paša za oči. Vidiš vse kar si želiš. Od lepih kopalk a la Op Art na raznoraznih modelih, razne vrste avtomobilov, pri mizah tujce lahko vidiš, kaj vse se da pojesti in skuhati (za nas komaj plačati). Pravijo, če greš na dopust moraš skrbi pustiti doma. Pa jih ne morem. Recimo: rada bi se vozila s toboganom — baje se je fajn pelat z njim — toda, ne morem se, ne dela. Skrbi me, zakaj potem je! Ko pridem iz vode, ki je polna vsega od ljudi, mastnih od krem za sončenje, blazin, blazinic, obročkov, račk, trave, odpadkov... bi se rada stuširala, toda tuš ne dela. Spet me skrbi, zakaj ga ne popravijo in če ga ne, naj ga raje po-drejo^Saj ne bomo imeli želje, sprati umazanijo z naših teles. Jaf ja, vsega je, inozemcev pa
To naj bo vaša dnevna soba v kateri živite sproščeno družinsko življenje. Pazite na snago, vendar tudi pri tem ne pretiravajte. Počistite in -pospravite, ne bodite pa sužnje stanovanja.
Če dobite gosta, ga mirno peljite v sredo vašega življenja in se ne razburjajte če ni vedno vse na svojem mestu. Košarica s šivanjem na tleh -ob stolu, niti na preprogi, kadar šivate, odprtj zvezki na delovni mizici, igrače, če se otroci igrajo, naj vas ne vznemirjajo. Mirno sedite z gosti in kramljajte sproščeno. Ne omenjajte morebitnega nereda in pogostite jih vljudno brez zadrege. Ne čakajte na hvalnice. Ob sproščenem i-n prijetnem domačem življenju se bo vaš gost počutil nadvse prijetno in domače. Ob slovesu boste na njegovem obrazu gotovo opazili poleg zadovoljstva tudi delček občudovanja in spontanega zavidanja, češ, kako prijetno in urejeno življenje živi vaša družina sredi te atomske -dobe, kar je že prava redkost.
Sonja
največ. Kar nategujem ušesa, da bi čimveč slišala in se naučila jezikov, kar je menda dobra lastnost in bi mi kar prinesla nekaj jurčkov vsakega 17. več. Oh, ti inozemci. Na uho vam povem, da mi gredo na živce. Mislijo, da so sama oni na svetu. In najbolj glasni so Nemci. Ti »zelenci« ošabni. Ko sem se peljala z ladjo nekam, so bili tako glasni in oblastni, da sem že pomislila, da sem zašla na kakšno privatno nemško barkačo, še mene je naš človek zelo lepo ogovoril po nemško. Ko pa sem ga malce ostro zavrnila, da niso le sami Nemci, je pa z dolgim nosom odšel. Ja, ja, nič kaj ni prijetno. Nič ni domače. Vse preveč tuje, vse preveč za druge.
Veste, vidim, da ni nič z dopustom brez skrbi. Sedaj me že skrbi, kako bom »odjadrala« nazaj domov. Veste, na rezervacije ne dam nič več, se mi je zgodilo, da sem Imela rezervacijo, pa so na isti sedež prišli še trije z rezervacijami. In kaj, vsi smo imeli čisto pravilno izpolnjene in žigosane rezervacije. Res ne vem, kaj me bo še doletelo, preden se bom spet prikazala v tovarni. Vidite, tar ko lepo se imam in mislim na plačo sedemnajstega.
Spila
16
UPRAVNEMU ODBORU SE PRAV LEPO ZAHVALJUJEMO ZA ČESTITKE IN DENARNE NAGRADE, KI SMO JIH BILI DELEŽNI OB PRILIKI NAŠEGA STANOVSKEGA PRAZNIKA.
ŠOFERJI
ISKRENO SE ZAHVALJUJEM VSEM SODELAVCEM IN PRIJATELJEM ZA ČESTITKE OB MOJEM ROJSTNEM DNEVU.
VIKTOR PILIH
RIBNIČAN PRED UPRAVNIM POSLOPJEM
»Gospud, kaj pa le tu le pu-mein dva leva an tut bait?«
»Ja očka, 'to je pa zaščitni zmak!«
»Ja veiste pul bi pa jest rešeita okul agradu, da ne b' ¡hi' iker frei inu de neb' kake škode nardil gor v uprav'.«
Kadrovske
vesti
VSTOPI:
Krušič Antonija — pripravnik, Čušin Nada — pripravnik, Bajuk Ivana — uslužbenka, Meglič Sonja — pripravnik, Putnik Ljiljana. — pripravnik, Selič Nada — emajlirnica, Hri-beršek Mihajlo — kontrola, Kalem Pavao — pocinkovalnica, Radi Franc — izdelovalnica od-preskov, Jagrič Alojz — surovinski, Mlakar Miran — orodjarna, Skaza Edvard — orodjarna, Borinc Karl — orodjarna, Ratej Jože — kontrola, Peternel Franjo — orodjarna; Ivančič Zmagoslav — uslužb., kontrola, Bornšek Maks — uslužb., Črnič Anton — pocinkovalnica, Dju-rič Pero — nakladalna-razkla-dalna, Dobrajc Ivan — emajlirnica, Juh Ernest — nakladalna-razkladalna, Karlaš Pero — emajlirnica, Koražija Anton — nakladalna—razkl.,	Ojsteršek
Frančišek — emajlirnica, Pan-gerl Slavko — nakladal, razkl., , Stojanovič Ivan — emajlirnica, Tkavc Janez — emajl., Točko Josip — emajlirnica, Vengust Ivan — surovinski, Knez Ivan
—	orodjarna, Kunst Franc — orodjarna, Kramar Maks — orodjarna, Majetič Vladimir — orodjarna, Žurej Maksimiljan
—	izdelovalnica odpreskov.
UPAMO, DA SE BOSTE MED
NAMI KAR NAJBOLJE POČUTILI!
IZSTOPI:
Kroflič Justina — premeščena v Obrat VI. Kruševac, Kroflič Vladimir — premeščen v obrat VI. Kruševac, Mirnik Anton — invalidsko upokojen, Golob Anton-Ciril — samovoljno zapustil podjetje, Canžek Jože
—	sporazumno zapustil podjetje, Pavlovič Mihajlo — v inozemstvo, Kmecl Jože — invalidsko upokojen, Šešerko Avgust
—	sporazumno, Javornik Alojzij
—	sporazumno, Žlender Miroslav — v inozemstvo, Zupan Alojz — samovoljno zapustil delo, Hari Izstok — nadaljevanj študija, Elič Edvard — samovoljno zapustil delo, Ribežl Jože — samovoljno zapustil delo.
POROČILI SO SE:
Veber Herman, Kotnik Alojzij, Barukčič Ivica, Djenopoljac Danica — Radakovič, Šekoranja Marija — Stropnik, Stropnik Ivan.
NA NOVI ŽIVLJENJSKI POTI VAM ŽELIMO OBILO SREČE!
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta FRANCA ARNŠKA se iskreno zahvaljujem Sindikalni podružnici za izkazano denarno pomoč.
Ivan Amšek
KRIŽANKA
VODORAVNO:
1. prilaščanje, 9. staroslovanska črka, 12. ¡izseljenke, 14. steza, pot (isrbohrv.), 15. umazanija, govno, 16. vrsta opeke, 19. tuj predlog, 20. nikalnica, 21. naš otok, 24. vrsta mikroba (dvoj.), 27. obrtnik, 28. specialiteta iz ribjih iker, 31. naša reka, 34. priimek sodelavca, 37. igra s kartami, 40. oddelek vojakov v rimski vojski, 42. vogal, 43. čin v av-etroogrski vojski, 46. najeti avtomobil z voznikom, 48. udarjanje dlani ob dlan, 49.' ime princese in igralke Fiirstenberg, 50. povzročitelja presnov.
NAVPIČNO:
1. del knjige, 2. naprava za sprejemanje radijskih ali TV valov, 3. star človek, 4. znanstvena ¡trditev, 5. država bližnjega vzhoda, 6. začetnici našega znanstvenika, ki je deloval v ZDA, 7. različna samoglasnika,.8. reka v BiH,. 9. jugoslovanska narodna armada, 10. glasbeni pojem, 11. znana bizantinska cesarica, 13. skrajšano tuje moško ime, 17. nordijsko moško ime, 18. kazalni zaimek, 22. izlet v planine, 23. gora V Švici, 24. kurivo iz ostankov premoga, 25. ribje jajčece, 26. nota iz solmizacije, 29. prvi letalec, 30. površinska mera, 32. mestece ob Jadranu, 33. angl. predlog, 35. plemiški naslov, 36. poželenje, apetit, 38. vrsta tekmovalnega čolna, 39. kazalni zaimek, 41. sinjSka igra, 44. trije soglasniki, 45. vzklik ¡pri bikoborbah, 47. ime črke.
—gf—
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali vence in izrazili sožalje.
Enako se zahvaljujemo tudi sindikalni podružnici EMO.
Knez-ovi
- ima{Uctt
FILMSKI SPORED
KINO UNION
Od 30. 8. do 2. 9.
»ORLI ZGODAJ VZLETE« jugoslovanski barvni Od 3. 9. do 5. 9.
»CASANOVA IZ DONAVE« madžarski Od 6. 9. do 10. 9.
»¡PESEM PRERIJE«
Zah. nemški barvni OS Od 1,1. 9. do 12. 9.
»GOZD OBEŠENCEV« x romunski Od 13. 9. do 15. 9.
»DRUGA STRAN MEDALJE« jugoslovanski
KINO METROPOL
Od 31. 8. do 1. 9.
»TAJNA MISIJA DIPLOMATSKEGA KURIRJA« sovjetski Od 2. 9. do 5. 9.
»KRITIČNA TOČKA« ameriški Od 6. 9. do 8. 9.
»GROZA« madžarski Od 9. 9. do 12. 9.
»VOJAŠKA DEKLETA« franc.-ital.-nemški
Od 13. 9. do 15. 9.
»ZAČARANA VAS« sovjetski barvni CS LETNI KINO Od 2. 9. do 3. 9.
»MARLLIN MONROE« ameriški barvni Od 4. 9. do 5. 9.
»SULEJMAN VELIČASTNI« italijanski barvni CS Od 6. 9. do 7. 9.
»TABUS — ATILOV SIN« italijanski barvni CS Od 8. 9. do 9. 9.
»V KREMPLJIH
INKVIZICIJE«
angleški
Od 10. 9. do 11. 9.
»PATROLA SMRTI« angleško-švedski barvni OS Od 12. 9. do 13. 9.
»ZAJTRK PRI TIFFANYU« ameriški barvni VV Od 14. 9. do 15. 9.
»FEDRA«
ameriški barvni CS
fiurffhtrt
časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, ing. Jože Vajdetič, Ivo Gostečnik, Emil Jejčič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje