GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1942-XX~43-XX1 DRAMA r\f\ CESARE G1ULIO VIOLA: Z\J SKUPNO ŽIVLJENJE Lit 2 — GLEDALIŠKI LIST DRŽAVNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1942-XX./43-XXI. DRAMA Štev. 20 Cesare Giulio Viola: SKUPNO ŽIVLJENJE PREMIERA is. JUNIJA i943-XX[ Cesare Giulio Viola: „Skupno življenje” O tej igri sem slišal že pred dvemi leti. Nekje, v nekem teatru jo je gledala neka naša bivša članica in je povedala vsa navdušena, da je v tej uloga zanjo — za našo članico. Ta je igro iskala, jo našla, no in kot je to vselej v življenju — uloge ni dobila. To je sicer osebno, udarec — a za igro pač usodna zmeda, kot se jih pri teatru dogodi nešteto. V celoti me je Cesare Giulio Viola podučil venečem, kar sem do sedaj le domneval. Namreč, da je vsa moderna italijanska dramatika ubrala prav svojstveno in značilno pot, da se peča le zgolj s tiho dramo štirih sten, s problematiko zakona v treh, ali pa z resignacijo na vse vrline, ki se morajo spremeniti v vsaj lep spomin. — Tekom dveh let sem režiral mnogo sodobnih del, še več pa sem jih prečital — povsod najdem le eno izhodno misel: z zdravo pametjo se gre lepo naprej, kdor sveže zagrabi, ta zmaga. Tako lahko navedem imena Oxilia, Forzano, Cesare Meano Alcssi, Gherardi in še par drugih. Povsod vlada optimizem, točnost 161 in vera v absolutno pravilnost početja. To je tip sodobne italijanske dramatike, ki je zelo zanimiv, a za igralca, režiserja zelo, zelo težak, ker mu daje malo akcije a zato ogromno modrijanstva na odru. — Torej: današnji italijanski dramatiki niso dramatiki, tem- več dramatizirani filozofi ali ideologi * Kaj se zgodi v tej drami ali recimo komediji? Nič! Poglejmo si najprej zarodek oseb, ki je zrasel v autorjevi glavi Tu imamo najprej advokata, zakonskega moža, starega okrog petinštirideset let. Ves prevzet od svojega poklica, hiti iz kraja v kraj iz Rima v London, iz Pariza v Švico in se vozi neprestano za gibčnim denarjem. Je bister, je duhovit, je bogat, uvaževan, čislan — in ima mlado ženo. To ljubi! Nerodnost je le v tem, da je ta žena mlada, lepa, ekscentrična, je blondinka in pa še to je neiodno, da je priplezala iz bede v blagostanje, razkošje, sijaj ... Ta žena ima vse — bogastvo, blesk in še nekaj — kot zakonska žena ima še svobodo! To je pa zanjo usodno! Ne zna vsaka potegniti pravi račun. Za to je gospa Magda prepoštena — ker razkošje, dobro življenje ji je zrahljalo moralo, da misli končno, da je ona tista, ki ima prav. Ona ima ljubčka! Prav. Zakaj je to prav? Zato, ker jo mož zanemarja, ker išče samo zaslužka za njen luksuz. Tudi on ima prav. Izbere si fanta, ki je na meji, med bregovi. Celo karte igra. No, ljubi jo, in dogovori se z njo, da gresta točno ob pol desetih skupaj v smrt. On doma, ona tudi doma — oba čista in snažna. Pa se ne zgodi nič! Smrt mora razkačena domov iskat novih žrtev. Teh seveda ni. In žrtev je zakonski mož. Med histeričnim smehom in solzami naredi red, ki kliče za mirom in vse kaže, da bo zadeva lepo končana... Pa nc! Leto mine in stari advokat je svojo ljubezen krotil, ljubimca pa sta v ekstremih živela. V razkošju, sijaju, balih, igrah, kartah... No, pa se zgodi, da ena sama noč pobere ono, kar se potrebuje za življenje — denar in sredstva —. Nastopi moment sramote, no, in zaljubljena žena stopi s svojega piedestala in gre v Canosso — kam — k bivšemu možu in prosi za novce za svojega ljubčka, ki je lahkomiselna oseba .. . Tukaj zastavi autor svojo harpuno! Kaj se bo zgodilo? Brez vednosti ljubčka je to storila žena, ki ljubi. Kaj bo storil mož? Kaj bo storil ljubček? Vse to so vprašanja. Vendar vsa ta vprašanja niso važna. Važni so odgovori in spoznanja. Gospod advokat in mlada žena ne moreta živeti skupnega življenja, ker se ne skladata, ker so njihovi natureli preveč različni, ker je žena mlada in mož star. Dalje. Skupno življenje ne more nastati tudi iz drugega aranžmaja žene, kajti ona je čista, polna zanosa — oni drugi sicer poet, a lahkomiseln falot... Tako ostane sirota med dvema stoloma in oba gospoda sta v vseh očeh — gentlemena. * Ko listam in prebiram odlične italijanske revije »Dramma« in »Scenario« (so res odlične in tekmujejo z vsemi drugimi inozemskimi po vsebini in ceni) vidim, da je ta komad »Vivere in-sieme«, repertoirni komad mnogih skupin. To mi je bilo čudno, dokler nisem imel prilike gledati v Ljubljani skupino Riccija, ki je eden najuglednejših igralcev in borcev za moderno italijansko gledališko umetnost. Gledali smo te predstave. A spoznali smo, da je nemogoče, da bi razne rase uprizarjale, doživljale in dogorevale isto silne občutke enako. 163 Zato bo za našega obiskovalca gledališča silno zanimivo opazovati tvornost italijanskega igralca in jo primarjati s tvornostjo slovenskega akterja. V tem je mnogo podučnega, dvigajočega in resnično zanimivega. Ost. Razne zgodbe PRI ZDRAVNIKU. — Pijete? Ne. — Kadite? Ne. . — Ste oženjeni? Ne. — Imate prijateljico? Ne. — Plešete? Ne. — Hodite v gledališče? Ne. — Človek božji, po čemu ste sploh na svetu? »j* TOLSTOJ O ŽENSKAH. Nekoč so se sestali pri njem njegovi prijatelji in govorili o ženskah. Tudi Tolstoj je povedal o njih svoje mnenje z besedami: »Jaz bom povedal, kar mislim o ženskah, šele takrat, ko bom že z eno nogo v grobu. Povedal jim bom resnico v obraz, skočil v krsto, se zaprl vanjo in zavpil: Zdaj pa naredite, kar hočete!« RAZGOVOR. S poštenim, vestnim delom in varčevanjem človek lahko vse doseže. Vidite, jaz sem prišel v to mesto pred štiridesetimi leti v 164 strgani suknji, pa sem danes bogat. — To ni še nič. Jaz pa sem prišel sem popolnoma gol in sem postal takoj bogat! Človek božji, kako ste pa to naredili? — Jaz sem se tukaj rodil in moj oče je bil zelo premožen človek. * SUMLJIVA LASTNINA. Kolesar se vozi skozi vas in opazi neko kmetico, ki neusmiljeno pretepa dečka: — Zakaj ga tako neusmiljeno pretepate? Zakaj? Veste, kaj mi je nepridiprav naredil? . — Kaj? Odprl mi je kurnik in vsi piščanci so ušli. — To še ni taka nesreča! Saj se piščanci vedno vračajo domov! Saj to je tisto, da se vračajo domov! s- SODOBNA OPERETA. Kako je uspela včerajšnja opereta? — Pogorela je. Tako? In zakaj? — Premalo znanih melodij ima. * PO NJENI ŽELJI. Pesnica: »Gospod urednik, te pesmi so največja tajnost mojega srca.« Urednik: »Pomirite se, gospodična. Te tajnosti ne bo razen mene nihče izvedel.« » SODOBNI OTROK. Mali, znaš že šteti? — Seveda znam. 165 Do deset? — Še dalje. No, pa poizkusi! — Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, fant, dama, kralj, as! PREDPISI SO PREDPISI. Gospa: »Torej vi zahtevate, da moram za svojega psička kupiti vozni listek? Sprevodnik: »Seveda, to je predpis!« Gospa: »Tako? No, potem sme pa moj pes tudi sedeti. Ima pravico, da sedi. Tudi to je po predpisih, mar ne?« Sprevodnik: »Imate popolnoma prav! Toda ne sme imeti nog na klopi. Taki so predpisi!« •f. BOLJŠA SLUŽBA. Kako je treba služkinji odpovedati? — Tega pa res ne vem. Od nas gredo kar same. V ŠOLI. Profesor: ».. . nadalje vam strogo prepovedujem, da bi se mi za hrbtom smejali v lice!« PRAVI NAČIN. — Kitajci umejo prirediti riž na dvesto načinov. Moja žena tudi, toda pravega še ni našla. SLIKOVITO. Stric: »Vsak popoldan ležem na divan in zaspim kot top.« Nečak: »Striček, ali spe topovi na divanih?« !*■ 166 NA KOLODVORU. — Kam potujete? Nimam pojma. Moja žena ravnokar kupuje pri blagajni vozne listke. ZADNJA BESEDA. — Očka, s križanko sem že gotov. Manjka mi samo še zadnja beseda. E, dragi moj, ne morem ti pomagati. Pojdi k mami! STRASTEN IGRALEC. — Halo, gospod doktor! Milana, ki je igral z nami bridge, je zadela kap. Prosim vas, pridite takoj sem! Da prevzamem njegove karte, kaj ne? Z veseljem! Takoj bom tam! PREDAVANJE. Profesor (govoreč o pomenu vode): — Gospoda moja! Ce bi ne bilo na zemlji vode, bi se ne mogli učiti plavanja. Pomislite tedaj, koliko ljudi bi utonilo! KLASIČNO. — Kakšna se vam zdi naša no^ baletka? Čudovita je! Klasična lepota! — No, tako stara pa vendar še ni! NERAZUMLJIV JEZIK. —- Metka, dobila si novo sestrico. Kako ji je pa ime? Ne vem. Nihče je ne razume, kadar govori. 167 NE BO POZABIL. Prijatelj (ki si je ravnokar izposodil od prijatelja denar): »Hvala ti, prijatelj, nikoli ne bom pozabil, da sem tvoj dolžnik!« Drugi prijatelj: »Jaz tudi ne!« * DOBER ZASLUŽEK. Sodnik: »Obtoženec, vaš poklic?« Obtoženec: »Ob sončnih mrkih prodajam temna očala.« * PRIMERA. — Dragi sosed, kako pa živi vaš sin? Kakor lokomotiva. — Kako to? Ves dan drvi okrog in kadi. * ODVETNIŠKI NASVET. — Bodite brez skrbi! Ako vas zobozdravnik do nedelje ne toži, je stvar zastarela. Če vas pa toži, mu pokažite zobe! * NOVOSTI IZ DRAME. Kot zadnjo premiero letošnje sezone bo igrala naša Drama A. Strindbergovo »Nevesto s krono« v režiji C. Debevca. Lastnik in izdajatelj: Uprava Državnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah. .Za upravo: Ivan Jerman Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. 168 Vivere insieme 3 atti di Cesare Giulio Viola. Traduzione di F. K. Regia di prof. O. Šest Lorenzo Massari.............................J. Kovič Magda, la sua moglie............................Šaričeva Guido Fiore.................................Nakrst La signora Ferrante.........................Putjata-Nablocka Antonio.....................................Kosič Ai nostri giorni elliccia di signora Nablocka - Ditta Rot, Mestni trg. Toeletta da mattina di signora irič — confezzionata dal Salone Korče, Mestni trg 20. 11 cappello di signora Šarič — Salone I. Kunc, Via Šelenburgova ulica s cassa si apre alle ore 18 Inizio della rappresentazione alle ore 18*30 Fine dello spettacolo alle ore 20.30 Platca: I. fila .... . Lit. 20-- balcone (4 persone) . . Lit. I1.-I1I n 18 — Tosti agiunti aei palchi: IV,-VI. „ . . . . • i6 — V11.. IX 16’— piatea n X.-XI. „ . . . . XI1.-XIII. „ . . . . • 14 — 12- 1. pino balcone »» n Baltom . l. n 14- Galltria I. fila n 11 12 — 11. „ . . . . P.lchi: pta — a (4 p.-rsone) ** 72*— III n l. puno 1 - f» „ n 72- Ingresso m galleria . . . n 6-8 . . . 80- 1 r.grcsso per gli študenti . . n 14-— 14'- 10- 8-— 7’- 6,- 1'50 250 bi^lietti si vcndono alla cassa diurna del Teatro delTOpcra dallc io.^c alle alle 17, alle 19, e alla cassa del Teatro drammatico mezz ora prima dellinizio de‘' rappresentazior-' Le tasse sono comprese. Skupno življenje Igra v treh dejanjih. Spisal Cesare Giulio Viola. Prevel.: F. K. Režiser: prof. O. Šest Lorenzo Massari................................J Kovič Magda, njegova žena............................Šaričeva Guido Fiore....................................Nakrst Gospa Ferrantova.....................................Putjata-Nablocka Antonio........................................Kosič Čas sedanji jopica gospe Nablocke — izdelek tvrdke Rot, Mestni trg. Jutranja obleka gospe lre — izdelek Salona Korče, Mestni trg 20. Klobuk pospe Šaričeve — Salon 1. Kunc, Šelenburgova ulica 0ai&a se odpre ob 18 Začetek ob 18.30 Konec ob 20.30 v Sedeži 1. vrste . . Lit. 20'- . 11.-111. vrst.- . 18- IV-VI. . . 16- V11.-IX. _ . 16- X.-X1. . 14- XII. XIII. 12- Sedeži 1 ** 11-12 - Parterju (4 osebe) . • 72'— *• reau jsebev št. 1 - 5 „ 72 - I* redu st. —8 „ 80- L že balkonske (4 osebe) . Dodatni iožni sedeži: v parterju v I redu balkonski (ial«rij»: Sedeži I. vrste . 11. , - 111. „ Galerijsko stojiSfce Dijaško Lit. 48' 14-14 -10 -8-7-6 — 1 50 2-50 j 1Ce so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču od 10.30 do 12. *7. do 19. ure, in pri blagajni v drami pol ure pred pričetkom predstave. Takse so vračunane.