638
zvest do svoje smrti. Svojo časnikarsko delavnost je začel v šestdesetih letih, v dobi svobodomiselnega gibanja na Ruskem, in zavoljo tega se je držal svobodomiselnih načel celo svoje življenje. Šibal in grajal je v svojih spisih kršenje človeških pravic od strani ruske birokracije, grajal je pa tudi hibe in napake sodobnega ruskega občinstva. Tako je storil v svojem prvem romanu, ki ga je objavil v „Sovremenniku" pod naslovom »Istorija barvni Anny Ivanovnv" in tako je delal do svoje smrti v podlistkih »Russkih Vedomosti" pod psevdonimom „Skromnago Nablu-datelja" (skromnega opazovavca). Njegovi duhoviti in bridki podlistki so se ob svojem času najbolj či-tali in so bili najbolj priljubljeni. V zadnjem času so bili Lukinovi podlistki manj rezni in občinstvo jih je preziralo. Eden del njegovih podlistkov je izšel v dveh zvezkih pod naslovom „Otgoloskižizni". Zadnje večje delo Lukinovo, ki je samostalno izšlo, je bilo „Kavkazskie kurorti i ih pere-ustrojstvo". Umrli je bil tudi 11 let predsednik podpornega društva ruskih književnikov in učenjakov v Moskvi.                                Fr. Št.
Polihronij Agapijevič Syrku, odličen poznavavec stare rumunske in bolgarske književnosti, je dne 6. julija umrl v Peterburgu. Sirku je bil rodom Rumun (roj. 1855 v Bes-arabiji) ali omikan je bil v ruskem duhu, zaradi tega je tudi postal ruski znanstveni pisatelj. Prvo njegovo slovstveno delo je bilo „Iz-vestije o kreščeniji Bolgariji"; potoval je veliko po Dalmaciji in Srbij;, kjer je proučeval staro-slovansko slovstvo. Svrkova dela iz slavistike so objavljali »Filologičeskij Vestnik", „Izvestija Slavjanskoga Obščestva" in dr.
Lydia Karlovna Ernstova. V Kijevu je pred kratkim umrla gospa L. Karlovna Ernstova, vneta širiteljica ženske omike na Ruskem. Rojena je bila v saratovskem Povolžju (1825) iz nemške   rodbine;   njena   odgoja   pa  je  bila ruska.   Po   svojih pedagoških   zmožnostih   in   svoji omiki si  je v kratkem pridobila odlično mesto med organizatorji ženskega šolstva na Ruskem po zahodnem vzoru
Drobne književne vesti. Pred kratkim je umrl Julij Oppert, sloveč orientalist, znan zlasti iz študij v Asiriji; Oppert je iznašel poseben sistem v raz-jasnjevanju asirskih klinopisov. Rojen je bil 1. 1825. v Hamburgu; 1. 1847. se je naselil v Parizu, kjer je postal profesor sanskrita. L. 1881. je bil imenovan za člena „Academie des Inscriptions". Od 1. 1869. je bil profesor asiriologije v »College de France". — V Parizu je začel izhajati nov poljski list „Ksiažnica". List je glasilo vseh poljskih knjižnic in je zlasti posvečen bibliografiji. Izdaja ga g. Strzemborz v Parizu. —  Nov  roman  H. Sienkiewicza  ima naslov   „Tev-
tonski vitezi"; pisatelj riše v njem germansko srednjeveško d6bo. Roman je že preveden v francoski jezik od grofa Wodzinskega in M. Kozakeviča. — Bolgarski pesnik in pisatelj Ivan Vazov bode v kratkem izdal novo zbirko pripovedk in črtic pod naslovom „Utro v Banki". — Od 1. septembra izhaja v Sofiji nov bolgarski list »Hudožnik" (umetnik) dvakrat na mesec; list je leposloven in ilustriran.
Kronani japonski pesniki. Japonski narod je narod pesnikov; od mikadove družine do zadnjega kuli vsi pišejo verze. Ameriški list, „Literary Digest", je objavil nekatere podrobnosti o pesniških proizvodih mikada in njegove družine. Nedavno — piše list — je objavil neki ameriški mesečnik pesem izpod peresa mikada v angleškem prevodu. Sedaj je pa pro-
Solnčni mrk dne 30. avgusta 1905.
fesor tokijske univerze, Artur Lloyd, zbral in prevel veliko verzov in pesmi, ki jih je zložila mikadova družina. Zbirka je izšla pod naslovom »Imperial Songs" in obsega 150 strani. V zbirki se nahajajo verzi, ki jih je zložil mika do, njegova soproga, prestolonaslednik in druge imenitne osebe na japonskem dvoru, kakor n. pr. baron Takasaki, ki je »poeta laureatus" na Japonskem. Zbirka jasno kaže kakšne nrsli in ideale ima japonski dvor.                Fr. Št.
Žrtev pomorske bitke pri Cušimu je postal mlad ruski pesnik Konstantin Konstantinovič Slučev-skij, ki je našel smrt na ladji »Imperator Aleksander II." K Slučevskij je bil s;n znanega pesnika SIu-čevskega, ki je umrl v preteklem letu v jeseni (glej 1. Štev. „D. in Sv." 1905). Šele po njegovi smrti je prišlo v Peterburg nekoliko njegovih dopisov in cela vrsta novih pesni, v katerih je opeval veličastnost morja. Njegove pesni se bodo zbrale in izdale.