Anton Kaspret t- 311;
Anton Kaspret f.
Slovenska pravna zgodovina je izgubila s smrtjo vpoko-jenega gimnazijskega profesorja Antona Kaspret a enega izmed svojih najboljših poznavalcev. Po poklicu zgodovinar je služboval kakor srednješolski profesor zgodovine in slovenščine v Ljubljani in v Oradcu. Spisal je za dijake troje učnih knjig: Zgodovino starega, srednjega in novega veka. Pa že v Ljubljani se je mnogo pečal z arhivalijami^ ki so bile raztresene po muzejih in po grajščinskih arhivih. Poglobil se je v raziskovanje zgodovine slovenskega naroda, osobito v kulturnem in socijalnem pogledu. Tu je moral orati ponajveč ledino. Leta 1893 je izdal prvo samostojno delo, brošuro: »Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500«. V njej odkriva na podlagi arhi-valij, priobčenih že leta 1889. v Izvestju muzejskega društva v Ljubljani prave vzroke prvega kmetskega upora iz leta 1515. Iz pestrih detajlov, ki so tu nanizani, posrečilo se mu je, podati uprav prepričevalno sliko nevzdržnih razmer kmetov, ki so nujno vedle do izvojevanja »stare pravde«.
Poslej je bil premeščen v Gradec in je dobil od naučnega ministrstva nalogo, da sestavi historični atlant deželnih sodišč slovenskega ozemlja. V tej častni misiji je prišel v stik z vsemi večjimi arhivi v slovenskih pokrajinah, pa tudi z onimi, katere so bili ustanovili izven slovenskih pokrajin tukajšnji vlastelini, osobito z arhivom kneza A.uersperga v Losensteinleithen pri Steyerju. Ta arhiv nudi velike zaklade virov za državno in deželno zgodovino od Slovencev obljudenih pokrajin. Prvo delo, za katero je črpal Kaspret vobče iz navedenega arhiva, je bilo »Die landesfiirstlichen Forste und Jagdgebiete in Krain^ iz 1. 1900. Mimogrede je tudi obdelal zgodovino gradu v bližini Kamnika, o katerem pa dandanes skoro ni več sledu: »Die Burg Oberstein«. Študij historičnih meja deželnih sodišč koncem srednjega veka pa ga je tako prevzel in mu tolikanj razjasnil obzorje v pogledu na našo pravno zgodovino, da si je želel ustvariti posebno literarno torišče za nadaljna pravno-zgodovinska raziskavanja.
312 Anton Kaspret t-
Kaspret je bi! eden izmed najvplivnejših in najrazbo-ritejših ustanoviteljev »Zgodovinskega društva v Mariboru.« Dne 23. majnika 1903 je bilo to društvo ustanovljeno, Kaspret je bil med njegovimi prvimi odborniki in prvi urednik »Časopisa za zgodovino in narodopisje«. Izpopolnitev tega časopisa je bila odslej Kaspretu najljubša, naravnost življenska naloga. Sam je pisal vanj, vzpodbuja! druge, da so pisali, pri-bavljal jim gradiva, skratka: bil je duša glasila. Pridobil si je za sodelovanje vscuč. prof. Karla Š t r e k I j a, ki je priobčeval tudi jezikoslovne razprave v listu. Silno je bolelo K a s p r e t a, da so nekateri nezadovoljnejši povsem neopravičeno kriti-kovali te spise, češ, da ne spadajo v list! Ko je Štrekelj prenehal s temi svojimi spisi, — je Kaspret že začutil, da bo prej ali slej treba ustanoviti nov list, ki bc programatično sprejemal in prinašal tudi razprave nalik Štrekljevim.
V »Časopisu za zgodovino in narodopisje« je napisal Kaspret naslednje večje članke pravno- ali kulturnozgodovinske vsebine: 1.) O podelitvi deželnega maršalstva na Štajerskem 1. 1560. 2.) Zenitni dogovor Ivana Vajkarda \'alvazorja (1. 1904). 3.) Listina »Die landgerichtliche Ocbiihr« (I. 1905). 4.) O večah. Donesek o uvedbi kmelskih in trških sodnih zborov okoli 1. 1500. 5.) Slovanske drobtinice, nabrane iz starih aktov in listin (1. 1902). 6.) Navodilo kranjskima poslancema škofu T. Hrenu in Hcrbartu Turjaškemu za obč. deželni zbor v Lincu (1. 1908). 7.) Tiranstvo graščaka Fr. Taha in njegovega sina Gabrijela (1. 1909). 8.) Oplenitev kunšperških in podsred-skih podložnikov 1. 1573 (1. 1911). 9.) Juri Dalmatin kot zagovornik škocijanskega župljana (1. 1914).
Pa kakor smo že dejali, Kaspret je tudi z vso vnemo skrbel za to, da so sodelovale! Časopisa za zgodovino in narodopisje pridobili gradiva, katero so mogli obdelati. Kidričev spds »Oblega Sigeta v sodobnem hrvaškem opisu (1. 1912), pa moj spis »Pravosodstvo kostanjeviške opatije v letih 1631 do 1655« bržčas ne bi bila nikdar izšla, ako ne bi bil Kaspret pribavi! arhivnega gradiva. V tem pribavljanju pa je bil mojster, da mu ga ni bilo para!
Ze omenjeno nasprotovanje zoper snov, katero je,.hotel Kaspret uveljaviti pri urejevanju Časopisa za zgodovino
Anton Kaspret t- 313
in narodopisje, pa neke osebne diference več ali manj političnega značaja so mu zagrenile veselje do uredništva tega časopisa. Od letnika 1914 dalje ni mu bil več urednik. Za to pa je zasnoval spomladi 1917 idejo, da naj se ustanovi »Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino«. Oživotvorjenje te ideje je seveda silno otežkočila vojna z vsemi mizernimi gospodarskimi posledicami. A leta 1918 sta vendar izšla prva dva snopiča prvega letnika tega novega Časopisa, ki so mu bili sprva uredniki prof. K a s p r e t, dr. K i d r i č in prof. dr. N a h -t i g a 1. V prvem zvezku je priobčil Kaspret zanimivo zgodovinsko črtico »Prispevek k rodovniku Franceta Prešerna«.
Ko sem Kaspreta med vojno obiskal v Gradcu, bil je mož poln načrtov in komaj je čakal konca vojne, meneč, potem pride doba, ko bode krepko zastavil pero in spisal še marsikatero važno razpravo — iz pravne zgodovine slovenskega naroda za novi »Casopis<. Pa tudi za druge je imel pripravljenega vse polno gradiva, osobitc iz Losensteineeithena. In kadar je bil ves prevzet od navdušenja za bodoče delo, pokazal je žarečih lic, svetlih oči iz svoje mape, ves ponosen, arliivalije, originale, prepise, fotografije, ktere si je nabral — javno, pa tudi skrivoma. Pa — prišel je prevrat in mož, ki se je utaboril v Gradcu pri svojem udobnem ognjišču, vzel je popotni les v roko in se izselil v domovino. Iz Maribora sem dobil njegovo zadnje pismo o priliki, ko sem mu priposlal kot uredniku novega časopisa svojo razpravico o pravnih izrazih v prevodih vinogorskega jezika. Pismo je bilo polno upov za bodočnost... Pa že se je lotila nad 70-letnega starčka Kaspreta bolehnost, in nič več si nisva dopisovala. Časniki so poročali, da se je letos spomladi izselil k svojim sorodnikom v Črno pri Prevaljah. Dne 29. oktobra t. 1. pa so ga pokopali istotam. Upajmo, da je glede njegovih arhivalij vse potrebno ukrejeno, da se ne izgube. Kakor čujem, je izročil dokončanje historičnega atlanta meja deželnih sodišč vseuč. prof. Ludmilu liauptmannu.
Če pregledamo Kaspretovo delovanje, porečemo mi pravniki, da mu moramo biti hvalo dolžni, ker nam je odkril ali pa pomagal odkriti mnogokateri lep in zanimiv pojav iz naše pravne zgodovine. Vsa njegova znanstvena narava ga je mikala in vabila na polje pravne zgodovine. Kot zgodovinar
21
314 Razne vesti.
in arhivalist jc bil globoko naobražen in tako dobro vrjEziran v domači zgodovini, kakor malo kdo. Pa tudi slovensko jezikoslovje jc gcjil z vnemo in rad oživljal mrtvake, nabrane iz starih listin. Združeval je torej vse lastnosti, potrebne za slovenskega pravnega zgodovinarja, četudi ni bil pravnik po poklicu. Blagemu Nestorju slovenskih zgodovinarjev je zagotovljen časten spomin tudi med nami pravniki!
Dr. Metod Dole n c. _