Leto 6. Štev. 6. PRILOGA ZA MLADINO. 1937. junija 8.
Mladenka Marija, pomagaj mladini!
Mesec junij. Lelije precvetajo v njem. Srce Jezusovo se časti posebno goreče po njegovih dnevaj. To dvoje zvežimo vkup v edno lepo prošnjo i jo poklonimo Mariji mladenki. Lelija krasi vsako dušo, a samo ednok. Če jo zgubi, jo nikdar več nazaj ne more dobiti. Lelija je nedužnost. Če jo mladina zgubimo, je nikdar i nikdar nazaj dobiti ne moremo. Preostane nam samo še pot pokore, trda pot pOkore, po šteroj se zveličamo, če vse sile napnemo. O keliko ležej je čistost ohraniti, kak pokoro delati. Keliko slajše je vohati leli-jin dišeč i gledati njeno lepoto i pri njej se veseliti, kak celo živlenje bridke skuze točiti nad zgiiblenov nedužnostjov i jo nazaj dobiti nikdar — nikdar — nikdar več.
V Jezušovam Srci je cvela najlepša lelija, Večna Lelija. On je kruh angelski, kruh, ki angele, čiste duše goji. On je vino, ki rodi device, kak pravi molitev Cerkve. K njemi, k Srci Božemi nas pelaj zato mladino, mladenka Marija, ki si to Večno Lelijo pod svojim srcom nosila i bila najlepša boža lelija na sveti. Zroči nas dečkece, deklice, mladence, mladenke v Jezušovo čisto srce, da čistost svojega srca ohranimo. Posebno zroči nas, ki v nevarnoj tujini služimo z teškim delom kriih svojim domačim. Mladenka Marija, občuvaj nas čiste, mladino.
Marijine družbe.
Marija je ljubeča Mati nas vseh!
Blagor tistim starišem, ki svoje otroke že v prvi otroški dobi priporoče Mariji v varstvo! S trenutkom, ko ljubeča zemeljska mati, izroči svojega otroka Mariji, — položi svojo dobrotno roko nebeška Kraljica na svojega varovanca! Marija skrbno čuje nad svojimi otroki! Ona jih varno vodi skozi prepade življenja in jim pomaga preko vseh — ovir! Njena ljubeča roka nikoli ne izpusti svojega otroka; njeno ljubeče oko počiva noč in dan na njem! Tisočkrat blagor materi, ki svoje otroke priporoča Mariji! Koliko težkih skrbi in bridkosti, ki jih mora uboga mati tolikokrat doživeti, radi nezvestobe svojih otrok, ji bo odzveto; kajti nebeška Mati skrbno čuva svoje otroke pod svojim materinskim plaščem, — noben vihar sveta jih iztrgati nemora iz njenega objema! Sestre moje! Nesmemo pa nikdar pozabiti, da se ta izročitev mora ponavljati v prisrčni prošnji, in molitvi — vsak dan! Vsaka mati, ki želi svojemu otroku srečo, bo storila srčno rada za njega vse! Oh, saj je mnoga morala postati že žrtev materinstva! Zato mora zreti vsak otrok v svoji materi, — mater mučenico, — mater odrešenico, — ki ga varuje pred vsem hudim in ga skrbno spremlja v sreči in nesreči, kakor angel varuh. Kakor mati otroku, — tako otrok materi! Dve duši, dve srci, — dvoje življenj, — ki ju druži le en utrip srca, do groba in še preko njega, v večno trajno ljubezen in zvestobo.
Blagor materi, ki vzgaja svoje otroke v strahu božjem! Sestre moje! Vsak človek ima mater, — ki jo ljubi in spoštuje in če je mati že mrtva, v otrokovem srcu živi spomin na njo in bo živel večno, dokler ne bo prenehalo utripati otrokovo srce! Sestre! Vendar mater — imamo vsi samo eno! Pod križem na gori Kalvariji nas je sprejela za svoje! »Marija, je ljubeča Mati nas vseh!" Njeni smo! Ljubeče nas vabi k sebi, s svojim Sinom, »Pridite k meni vsi, ki ste nesrečni, — pridite odpočijte si na mojem Srcu, pri meni boste našli mir, tolažbo in ljubezen! Nobenega, izmed svojih otrok še ni zapustila! Izgubljene duše,, ki so zašle na slaba pota, je že rešila, in jih pripeljala k spoznanju resnice in k luči svete vere. Marijin je vsak, njena ljubezen in njeno oko počiva na svojih otrokih! Zaupno se zatekajmo vsi k Njej, — prosimo jo varstva in pomoči, saj Marija je ljubeča mati nas vseh!	Vika Razlagova.
Pismo iz Kitajske.
Junnanfu, dne 23. jan. 1937.
Preljuba naša častita mati prednica!*
Pozdravljamo Vas z vsemi glasovi naše lepe Kitajske, z vsemi glasovi njenih romantičnih gora, rdeči rek in pragozdov, sko-zi katerih so dospela Vaša kitajska deca, v naročje nove domovine.
*) Č. mati Toplak Romana, provincijalka v Slov. Bistrici.

Res čudovito in očividno nas je spremljala božja Previdnost skozi celo pot, posebno pa od Hongkong do Junnanfu-a! Ne bomo Vam zakrivale, č. mati prednica, da nas je marsikate-rikrat mučila skrb za bodoče urejevanje naše nSdaljne poti. Nismo se dolgo mudile pri teh misli. Trdno smo zaupale v Njega, ki je Vsemogočen in On je res vse tako čudovito uredil. Po lastni izkušnji lahko rečemo: „Kdor v Boga zaupa, vekomaj ne bo osramočen."
Prisrčno slovo smo vzele dne 9. jan. od čč. sester Kitajk, ki so nam nudile 14 dni prijeten dom, kateregd nam je že pripravil naš skrbni očka, preč. g. p. Kerec, mesec poprej. Istega dne smo z majhno ladjico odjadrale proti našemu parniku „Kin-gynan", ki nas je odpeljal iz Hongkonga po odprtem morju (ne po reki) v francosko pristanišče Haiphong. Vožnja je stala z francoskim visumom vred 284 Hongkonskih Dollarjev t. j. 4600 Din, razen prevoza velike prtljage in drugih stroškov. Pot traja navadno 3 dni, a tokrat smo še le po petih dneh dospele v Haiphong, kjer nas je že težko 4 dni pričakoval, preč. g. p. Kerec. Oh, kako smo se vse razveselile, ko smo zagledale črni talar duhovnika, a takoj v njem nismo spoznale g. p. Kereca, toda slovensko-prekmurska govorica ga je izdala. Hitro smo se udomačile in kmalu nas je odvedel v srečnem urejevanju potnih listov carinarne po njegovem posredovanju k sestram Sv. Pavla, odkoder smo Vam že pisale. Kakor povsod, ima preč. g. p. tudi tukaj svoje dobre prijatelje. Eden izmed teh, g. Beneviti, po rodu Italjan, nam preskrbel auto, ki nas je drugi dan odpeljal na kolodvor, kjer nam je plačal motorni vlak do Hanoi-a in vso veliko prtljago do Junnanfu-a, vsota znaša okrog 2000 Din. Povrh vsega tega je naložil dva kovčka za potrebo naših želodčkov, polno dobrih stvari in pred odhodom je še vtisnil v roko s. prednici 5 Piastrov (150 Din). Po njegovi želji prosimo tudi Vas, da bi molili zanj. Po dve urni vožnji smo dospeli v Hanoi. Sestre Sv. Pavla so nas že tudi čakale po naročilu preč. g. p. ter so nas vzele pod svojo gostoljubno streho. Tam smo bivale tri dni. Tudi tukaj nam je Bog naklonil dobra srca. V nedeljo 17. jan. je bila naša družinica povabljena k dobremu prijatelju preč. g. Kereca, italjanskemu konzulu, ki nam je dal na razpolago dva automobila. V spremstvu njega in njegove soproge smo ogledali zanimivosti glavnega mesta francoske Kolonije. Opoldan nas je čakala dobro pogrnjena miza z različnimi špecialitetami v njegovi krasni urejeni vili. Toda njegova dobrohotnost še ni dosegla vrhunca. Drugi dam nam je poslal svoj auto, kateri nas je odpeljal na kolodvor, kjer sta še se osebno prišla poslovit in v zadnjem trenutku pred odhodom sta še poslala v vagon 4 steklenice sladkega dobrega vina, ki se nam je prav prilegel.
V Hanoi-u nas je doletela še ena zelo velika dobrota. Preč. g. Pater se je zelo trudil, da nam je izprosil brezplačno vožnjo v Junnanfu. Peljale smo se v drugem razredu, tukaj so namreč 4 razredi. Gotovo nam je Bog naklonil to milost po sv. Ivanu
Bosku, kateremu smo se bili prej priporočali. Tu nam je Bog pomagal na res čudoviti način. To je bila res velika izjema, na katero se nesme vedno računati. Niti francoske redovnice nimajo te prednosti, še manj bi jo imele me kot tujke, če ne bi preč. g. naš očka si toliko prizadeval, ter nam to posredoval. Dobri Bog naj mu povrne s blagoslovom ves trud in vso skrb, katerega je imel in katero ima še vedno z nami. Tudi mi Vas prav iskreno prosimo, molite mnogo v njegove namene, kajti Bog nam je poslal v njem velikega dobrotnika in vidnega angela varuha, brez katerega bi nam bilo nemogoče srečno priti v Junnanfu. Kako globoko bi morale seči v naš prazen žep in položiti na mizo kakih 7-10 jurjov, da bi plačale vožnjo iz Hanoi-a do Junnan-fu-a - Chaotung?! — Dne 18. I. 37. ob 7h je zdirjal brzovlak z nami iz Hanoi-a. Vozile smo se čez velika rižna polja, prekoračile več rek, posebno znamenit je najdaljši most Kitajske (3 km) čez Rdečo reko. Kmalu je bilo videti na desni in levi velike kavne nasade, vrtove orang, ter palmovih in banovih dreves. Polagoma je prešla ta naravna lepota in pokazali so se neprodirni pragozdovi. Zvečer ob 728h smo dospeli v Lao-Kay, kjer smo pri neki kat. anamutski gospej, katera je tudi francosko govorila, prenočile. Drugo jutro smo se podale v misijonsko cerkev na kolodvor, da nadaljujemo svojo pot čez Most v Hoygog-u, ki meji francosko kolonijo Tonkin in Kitajsko. Tudi tukaj nam je bila sreča mila. Naš dobri izurjeni voditelj je vnaprej sporočil naš prihod in prosil, da bi ravnali tudi z nami po starem načinu. (Njegovi nekdanji gojenci). Vožnja je bila zelo zanimiva. Natančneje Vam bomo vse opisale v dnevniku. Prevozile smo na celi progi 160 predorov, strmih pečin, visokih gora in globokih prepadov. Zvečer smo prišli v Kay-Juen. Sprejela nas je prijazna neka italjan-ska družina Robino, pri kateri smo tudi večerjali. Prenočili pa smo v vili nekega turka Laffnany. Vse to nam je preskrbel naš dobri gospod. Po sv. maši nas je vodila pot na kolodvor in popoldan smo dospele na najvišjo točko junaške planote (2025 m). Na planoti smo občudovale krasoto dveh jezer. Proti Junnanfu-u so obširna riževa in pšenična polja, ter lepi sadonosniki hrušk in breskev. Ob V26h smo se končno znašli na kolodvoru Junnanfu, kjer so željno pričakovali: preč. g. p. Majcen, brat Meolic, kle-nki z vso salezijansko deco in sestra prednica (sv. Pavla), kjer sedaj stanujemo. Na kolodvoru nas je g. p. Kerec predstavil policiji, kjer smo dobili kitajska imena. Pred salezijanskim zavodom nas je že tudi čakal mestni župnik in še neki drugi gospodje. Komaj smo prestopile samostanski prag, takoj je zadonela godba nam v pozdrav. Kar milo nam je storilo. Prva pot je bila v kapelici se zahvalit za mnoge milosti, katere smo prejele na potovanju, da smo srečno dospele, saj so dobri g. patri salezijanci že mesec dni maševali in molili za nas. Nato so nas peljali v obednico, kjer je že bila pripravljena za nas malca. Po kratkem odmoru smo se v spremstvu č. s. prednice odpeljale v njihov zavod. Naslednji dan nam je g. direktor p. Kerec razkazal svoj zavod in
novo zgradbo, katero sedaj pridno zidajo in nam pripravil prvi častni obed v naši novi kitajski domovini.
Zelo nas je razveselilo iskreno pismo preč. Mons. Chenga, ki smo ga danes prejele. Tudi on se je razveselil pisma, katerega je pisala še v domovini s. Imakulata.
Kakor razvidite iz našega pisma, se tudi tukaj v tiijini najdejo dobre plemenite duše, ki so kakor angelji iz nebes poslani, nam v pomoč!
Preljuba naša mamika! Morda Vam je že dolg čas poleg našega suhoparnega pisma. Toda upamo, da kljub temu sledite z zanimanjem skromnim vrstam. V molitvi in v duhu Jezusovem smo vedno trdno združene, kaj ne? Oh, hvaležnosti nam kipi srce v vedno novem zatrjevanju zvestobe do Njega, da se le za Boga, Njegovo čast in za duše žrtvujemo. Vse težave hvaležno sprejmemo iz Njegovih očetovskih rok. Željno že pričakujemo od Vas kakšnega poročila. Kaj ne, da smemo prositi za par vrstic?
S iskrenimi pozdravi in hvaležnimi rokopoljubi Vam in vsem častitim sestram sklenemo našo dolgo pismo, ter vpletemo tudi prisrčno prošnjo, za gmotno pomoč, ter Vas prosimo, da bi po možnosti denarno pomoč, poslali na preč. g. Kereca, ki nam bo potem denar zamenjal in v roke spravil.
V molitvi in ljubezni Jezusovi Vam ostanemo hvaležno ponižno udane hčerke: s Mihaela, s. Virginija, s. Imakulata, s. Konstantina.
Marijin spomenik.
Tu pred vami stoji Marijina podoba, ki se vam vidi, kak so vse druge Marijine podobe, štere ste že vi videli i šterih je teliko v našoj lepoj Slov. krajini. A vendar ta podoba ne takša, kakše so tiste, ki jih vi poznate i liibite, ar predstavlajo nebeško mamico. Mislim, da bodete veseli, če vam jaz na kratko opišem zgodovino te podobe. Te opis ne brez pomena, ve sta se pred tov podobov poklonila nebes-koj Mamici dva našiva rojaka, Jerebic Franc i Zver Jožef.
Kda sta stala pred mo-gočnov podobov, štero obdaja večna odevka snega, sta se spomnila tebe, draga mladina i prosila Njo, ki se ponosno zdigava nad večnimi snežniki, da bi ohranila nedužnost, ki si jo prejela pri sv. krsti.
Pred vsertl morem povedati, da je gora, ni šteroj stoji ta podoba, jako — jako visika. Mogoče mi celo ne te vervali, ar ste navajeni občiidivati breščeke, ki so visiki nekaj sto metrov. Takši se najmre šče vidijo v našoj vozkejšoj domovini, nego gora, štera bi bila visika 1000 metrov, vam je v našoj krajini nepoznana. A vi ste vučeni i znate, da jeste na sveti gora, ki je visika 8882 m. (Everest). Naša ne bode tak visika, zato vupam da mi bodete vervali. Gora, od štere gučim, se nahaja v Alpah i se imenuje Rocciamelone i je visika 3537 m., teda vekša od našega Triglava. Na toj gori so sklenili postaviti Marijino podobo, da bi vladala nad gorami i nad dolinami. Krasna miseo, štero so povsod ednoglasno sprejeli. A šče lepši i vzvišenejši predlog: za Marijino podobo naj ne bi prispevali bogatašje ino svetni mogočnjaki, nego samo deca.
Oh, kak so talijanska deca z navdušenjom sprejela te predlog 1 Tekmiivali so z darmi, da bi kupili kem lepšo Marijino podobo: za vsakoga je bila določena svota i to 10 par (10 cen-tesimov). Oglasilo se jih je naednok 130.000. Vsaki je prispe-vao, kehko je mogeo: vnogi so se odpovedali najlubšoj stvari, da bi lehko prispevali nekaj za podobo dragoj nebeskoj Mamici. Sivolasi starček iz Vatikana, sladki Kristušov namestnik na zemli, Leon XIII. je blagoslovo ino podpro to tekmo. Tudi kralevska družina je priskočila na pomoč malim i plemenitim darovnikom.
Tak se je velika zamiseo vresničila. Za dve leti se je mladina poklonila vzorci Marijine podobe, ki je bila napravlena iz gipsa i izpostavlena na razstavi cerkvene umetnosti v Turini Slovesnost je počastila tudi kralica. A mislim, da so šče bole vzbujali pozornost nedužni mali, ki so se te den poklonili svojoj nebeskoj Mamici. Ne so pa to bila samo talijanska deca, nego zastopniki vseh delov sveta: bili so zastopani Črnci, Kitajci, Egipčani, Eritrejci i celo zemelski rojaki Nje, ki so jo te den nosih v srci, najmre Palestinci. Bila so tudi slepa deca, ki šče njene podobe ne so šče nikdar vidili, a nosili so v srci sladko vupanje, da jo bodo vidili od lica do lica v nebesaj. Končno so se šče poklonila nežna talijanska deca, ki so se ponosno poklanjala pred Njov i so njej dala tak veliki dokaz lubezni. Po teh nedužnih srcaj se je ves krščanski svet poklono Mariji.
A napočo je še slovesnejši den, najmre 15. junij 1899, kda so blagoslovili mogočno podobo. Naredili so to v bližnjem mesti Suzi, ar na tak visokoj gori to ne so mogli napraviti i potom ne bi mogli prisostvuvati toj slovesnosti vnogoštevilni dobrotniki štere že poznamo. A brez njih se slovesnost ne smela opraviti! Oh kak so te vriskala mlada srca, kda so vidila pred sebov vresničene svoje zlate senje. Zgodilo se je prvič, da so deca postavili podobo svojoj Mamici, a ne tistoj, ki jim je dala zemelsko živlenje, nego tistoj, ki jih je po svojem božem Sini pre-rodila v nebeško deco, to je luboj mamici Mariji. Mogoče te ne so razmeli toga velikoga djanja, a razmijo dnes, kda so odra-
sli ali pa hladna zeriila pokriva njihova tela, duše se pa veselijo v gledanji Boga i njegove sv. Matere.
A zdaj se je pojavila nova težava. Podoba ne bila mala, kak so deteča srca, ki so jo dariivala: bila je velika. Visoka je 3 m, a vagala je 650 kg. Samo ogrodje je vagalo 800 kg.
Nastalo je pitanje, kak bodo to veliko težo spravili na tak visoko goro. „Pa liibezen je potrpežliva, vse prenese, vse premore ..." Podobo so razstavili na osem delov i so potom posamezne dele nosili na vrh. Te se je izkazala vsa priličnost junaških alpincov, ki so prevzeli to težko nalogo. Marija jim je stala na strani, da se ne zgodila nikša nesreča. Gotovo, da je to bila velika milost, kda so mogli nositi veliko težo po poti, gde šče brez terha človek ne varen. Zadostuje, da ti noga zdrsne po skali i smrt je gotova. Ka oni neso mogli doprinesti, to je Marija sama doprinesla. Tak je Marija prišla do svojega prestola, ki je visiki 3537 m. Tam zdaj nemotoma kraluje. Obdaja jo večni plašč snega. Nevihte toti divjajo okoli Nje, a njej ne morejo ničesa včiniti. Ona je visiko nad njimi. Njeni pogled gleda proti sunci, ki njej pošila vsako jutro prvi pozdrav. Ino kda se večer sunce od nas poslovi, Njo šče ednok obsija, kak da bi njej štelo poslati zadnji pozdrav. Ve je ona ne samo kralica nebes, nego tudi kralica zemle.
Gotovo občuduješ, draga mladina, velikodušnost i plemenitost te dece, ki so postavili svojoj nebeskoj Materi takši spomenik ! Mogoče se čudiiješ nad temi srečnimi malimi ino ti je hudo, da jih nemreš nasleduvati. Pa ne žaluj. Lehko postaviš nebeskoj Materi šče lepši spomenik, šteromi se bo šče bole veselila: daj Mariji svoje srce. Srce, ki pa mora biti prosto vsa-koga greha, nevtepeno, kak je nevtepa Njena obleka, kak je ne-vtepeni sneg, ki obdaja Njeno podobo tam na gori. To bo najlepši spomenik, šteroga njej moreš postaviti. V takšem srci bo prebivao Jezuš Kristuš kak v najlubšem tabernakli, a ž Njim bo prebivala tiidi Njegova sveta Mati.	A. Z.
Iz misijonskih pisem.
(Iz Antolinovih poročil).
. . . »Človek nikdar nema zadosta časa, posebno pa mi v misijonaj moramo delati za dva ali celo za tri druge. »Njive so zrele za žetev, a delavcov je malo," je pravo Jezuš svojim vu-čenikom, a v tistom časi je ne bilo teliko liidi v Palestini, kak dnesden nS čelom Japonskom. Ve te si mislili: ka pa te telko dela ma, kakše delo pa je to? Vidite, najprle morem sam sebe včiti i v šolo hoditi, poleg toga pa šče druge včiti. Znate v bogoslovji je vsikdar dosta včenja, poleg toga pa šče morem včiti druge klerike, ki so v modroslovji i novince. Pa biti z malimi pogančki i se ž njimi včiti.
Zima je minola i začnoli so se letni topli dnevi. Eti smo meli preči snega, čiravno je ne bilo preveč mrzlo. Ludje so gu-
čah, ka takšega snega šče nišče ne pomli. Veter piše skoro vsikdar. Japonci so že posadili krumple i druge stvari. Tu nikaj ne orjejo i nemajo plugov. Vse kopajo s čudnimi dugimi moti-kami ah krčenicami. Malo što ma kravo, svinj tudi nemajo liki samo kokoši.
Kak že znate, Japonci jejo skoro samo riž, zato mleka dosta ne nucajo. Riž njim je vse: kriij, pogače, mleko itd. Pa te riž skoro vsigdar na isti način kuhajo. Po naše bi pravili: riž na suhom ali rižova kaša na suhom — samo nezabelena. Malokda se zgodi, da bi Japonci jeli samo riž. Skoro vsikdar majo poleg kuhano zelenjavo ali repo. Pri vsakoj jestvini mora biti tudi tej ki je necukrani."
V driigom pismi g. Antolin piše: »Vnogo časa mi vzeme včenje na bogoslovji. V bogoslovje hodimo v mesto. Doma nemarno profesorov. Vseh bogoslovcov nas je sedem. Vsako zajtro se pelamo s tramvajom v velko tokysko semenišče, zad-večera pa mamo šolo — ali bole povedano, včimo doma mo-droslovce i novince. Komaj po večeraj mamo čas za včenje. Poleg toga šče moramo delati v omladinskih domovih.
Preminoči mesec (marc) smo preživeli v velkom strahi i pričakuvanji. Velki neredi so se godili. Skoro bi nastala velka revolucija i te bi bilo jako slabo za nas. Hvala Bogi, zdaj mamo znova mir i Kristušova vera se vsikdar bole širi. Potrebni smo velke duhovne pomoči, da bomo mogli premagati vnoge težave. Misijonarove reči same nikoga ne spreobrnejo. Zato je potrebna milost, štera se dobi samo z molitvijov, prošnjov. Poznam dve družini, ki sta potrebnivi posebne milosti. V ednoj družini je mati z decov katoličanske vere, oča pa je pogan. Pred kratkim ga je misijonar pitao, zakaj se tudi on ne spreobrne j pa njemi je odgovoro pogan:
„Jaz občudujem katoličansko vero, jo poznam i živim po njenih navukaj, liki ne bom se spreobrno, ar neščem biti tiste vere kak je moja žena."
Na Japonskom je ženska nekaj menje vredna kak možki.
Deca edne druge družine bi rada prestopila v katoličansko vero, nego starši njim toga ne dovolijo. Tudi ta deca jako dobro poznajo našo vero i znajo na pamet celi katekizem.
V svojih molitvaj se zmislite včasi tudi na naše pogane i prosite Jezuša, naj njim podeli milost sv. vere.
V Gospodi Vas pozdravlja
Antolin Avgust, sal. misijonar.
*
čte tUdi njeni list. Keliki so premožnejši od toga naročnika, keliki potrebni posebnoga Marijinoga varstva, kelikim zija z nestrlivimi zobmi smrt proti, da je skonča — i čeravno majo vrednost, ne mislijo na Marijino pomoč. Marijin List naj podpirajo, pa si Marijine roke odpirajo. Ve nam je ona spro-sila te list, njeni je i vnogim duhovnikom, redovnikom je po svojem listi sprosila miloščo pozvanja, je po njem vnoge v misijone poslala, je po njem naš narod vu pravoj veri obdržala i krepila, je ž njim neštete jezere i jezere duš potolažila i rešila. Liibite zato Marijin List i nasledujte njenoga vreloga častilca, betežnoga Smej Števana z Beltinec.
Misijonski kongres v Grobljah.
Junija 20. bo misijonski kongres v Grobljah pri. O. Laza-ristih. Sv. mešo bodo daruvali prezv. g. nadškof dr. Jeglič, pred-gali pa bodo en driigi slovenski škof. Potem bo zborovanje z lepimi govori od misijonstva, koncert pa igra „Naša apostola" po večernihah, štere so ob 2. Kongres se bo vršo na spomin 100 letnice, gda je prvi slovenski misijonar Baraga Friderik stopo na misijonska tla v Sev. Ameriki i začeo glasiti Kristuša Indijancom. Namen kongresa je pa, da se zbudi gorečnost za Baragovo ol-tarsko čsrst i za delo na misijonskom poli. Izkaznice se dobijo po farofaj i stanejo 3 Din., zagotovlena je polovična vožnja.
Kartuzijanski samostan
Pleterje v Sloveniji (pod Gorjanci) sprejema tri ali štiri kandidate za duhovniški stan med 20. in 35. letom, ki se želijo posvetiti posebni službi božji v lepi, zdravi prirodi. Zahteva se najmanj 6 razredov gimnazije.
Sprejema tudi brate lajike med 20. in 35. letom. Prednost imajo rokodelci in poljedelci. Za izobrazbo zadostuje osnovna šola. — Podrobnejša navodila daje: Kartuzija Pleterje, p. Št. Jernej, Dravska banovina.
Vrstice iz Južne Amerike.
E1 Patrocinio de S. Jose, 6. februara 1937. Marija naša Mati, Pomočnica i Kralica.
Naj jo bole spoznamo, jo bole vroče l(ibim6, preselimo se ta v Palestino i poglednimo v diihi eden prizor, šteri se je vršo pred 1937. leti.
Po voskoj i kamenitoj cesti nese Jezuš svoj križ, ves kryavi; njegovi neprijatelje se veselijo, ništerni ga zaničavajo, driigi se norčarijo pa se smejejo ž njega, rimski vojaki ga nesmileno bijejo i sinjavajo: samo nekaj pb-božnih žensk ga pomiliije. Kda so že skoro na Kalvarijo prišli, sreča Zveli-čitela edna ženska, vsa pobita od smrtne žalosti; ona liibeznivo pogledne pa ga z potrtov diišov obine, to je Marija, Jezušova Mati.
Oh 1 Kak je žalostno bilo za Marijo tistb potUvanje na Kalvarijo 1 Vsaki vdarec, ki je spadno na Jezušov hrbet, vsaka njegova ponovlena bolečina je Mariji tem več smrtnih ran odpirala v diiši. Pomislimo na grozno trplenje Marijino, kda so Jezuša na križ pribili, kda ga je Ona tri vore gledala v neizmer-nom trplenji, brez ka bi ga njeno Materinsko ino liibeznivo srce mbglo potolažiti.
Že so skoro minole tri vore, kak je Jezuš viso na križi; odrešenje je bilo skoro dovršeno. Jezuši je ostalo ešče malo krvi, štero je nameno po smrti razlejati, kda bi njemi srce premeknoli; pa je meo ešče svojo predrago Mater, ki je stala poleg njega. Njo je z svoje globoke liibezni do nas nam za Mater dao te, kda je pravo apoštoli Janoši: »Glej Mati tvoja" i Mariji: »Glej, tvoj Sin". Te nas je Marija vse za deco vzela. Te, gda je mela srce prebodnjeno od žalosti i trplenja. Neizmerno nas je te vzliibila, ar tem bole Itibimo tiste, štere smo pridobili z težkočov. Kda je Marija postala na-
ša Mati, je postaja tiidi naša pomočnica. Samo odprimo zgodovino sv. Cerkve, pa bomo vidili, kak je pomagala celoj kat. Cerkvi. Poglednimo na neštero Marijino svetišče, pa bomo vidili na jezere zlatih pa srebrnih src, vnogo mramornatih napisov, šteri nam vsi pravijo, da je Marija vsigdar obilno pomagala svojčj deci. Marija je tiidi naša Kralica, ar je Kralica nebes i zato pridobi pri Bogi za nas vse, ka šče. To nam more v veselje i v tolažbo biti pa nam more v seri prižgati kem yekšo lflbezen do Marije, ino vupanje v njeno pomoč. Ne je Slovenec, šteri ne liibi pa časti Marije, svoje matere. Častimo jo z našim živlenjom, štero naj bo zravnano po božih pa cerkvenih zapovedaj. Če se bomo toga držali, te se lejko vupatno v Marijino pomoč, Ona nas nikdar ne bo zapiistiia, ona nas bo srečno pripelala v nebeško domovino. — H. A. S. S.
Vrstice iz Italije.
Prečastiti g. Klekl!
To pisemce Vam pišem, da Vam želem vesele i srečne svetke z voščilom, da se jih bodete šče vnogokrat včakali i da v vseh več duš v nebesa spravite i pripravite.
Redno dobivam Vaš Marijin List. Vsi Slovenci (5 nas je tu) ga z veseljom prečtemo i to ne samo ednok. Vsi se radjijemo, če šteri od nas dobi kakšo pismo ali list pisan v našem lepom slovenskom i materinskom jeziki, kak ga gučijo naši dragi domači, šteroga pa smo že mi skoro pozabili. Tii so tiidi lepi svetki, da pa fali tisto, ka ma pri Vas dobra ino katoličanska Slovenska krajina. Prosimo Boga, da Ohrani na veke toga duha. Vnogo si gučimo od naše liibe domovine Jugoslavije i se ne-mremo včakati, kda bomo prišli za šteri den ta, gde se je zač-nolo naše živlenje i gde šče mamo hvala Bogi i Mariji teliko spominov. Srčno Vas pozdravlamo vsi Slovenci i Vam želemo vse najbolše. Vaš vdani	KRESLIN MARTIN, salezijanec.
Rešitev vgank tnajniškoga snopiča.
I.	Ka pomeni svetek Telovo: Dvoje: 1. Ka Jezuš, naš Odrešenik, pravi Bog i pravi človek, naš sodnik, noč i den med nami prebiva, da nam izkaže svojo liibezen s tem, da nas nahrani za večno živlenje. 2. Da se mi moramo dati po njem nahraniti za večno živlenje. Telikokrat moramo k njemi hoditi, da smrten greh za stalno premagamo. Brez te zmage nega večnoga živlenja.
II.	Ka pomeni svetek sv. Trojstva ? Dvoje: 1. Da so tri bože osebe, Oča, Sin i sv. Duh samo eden Bog. 2. Da smo dužni lubiti vse tri osebe iz celoga srca, iz cele duše, iz cele pameti i zevse moči svoje zato, ar živlenje, odrešenje, posvečenje, vse zemelske dobrote i večno srečo mamo samo od treh božih oseb, ednoga Boga. Tak nam je Jezuš zapovedao.
Rešili so: Nemet Marija i Zorko Frančiška (prvo), Jeneš Marija (drugo) vse v Franciji; Horvat Števan, Gorica; Vinčec Jožef, Trnje; Hozjan Jožef, D. Bistrica; Gerlec Vilko, Rakičan.
Nova vganka.
Ka molimo mi v Srci Jezušovom ? Ki pravilno reši, dobi lepo podobico Srca Jezušovoga. Rešiti se mora do konca junija.
Pošta.
Ožvald Helena, Čepincl. Čisio driigo poslali po pošti. — Špilak Jožef, Žižki. Zamiido si z rešitevjov zato pridi i dobiš tiidi en dar za rešeno vganko od meseca aprila.