(e » i f 8 Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 6. novembra 1891. Iz Ljubljane due 3. nov. 1891. Ka u Osvedočih smo se 5 da slovensko občinstvo uajbolj razburja to, kako so postopali slovenski poslanci nasproti Romančukovemu predlogu. To točko nam je treba osvetliti in pridodajamo > da emamo podatke iz poslanških krogov. Zanašamo se, da jih naš časnikarski kolega lojalno na znanje vzame in se v svojih bodočih razpravah nanje o/iira. Prav glasovanje o tem predlogu . osvetlilo je prepad, do katerega so jo dotirali slovenski po- » 8lanci s svojo politiko, to glasovanje „izbilo je sodu dno" in ; opravičena nevolja polastila so je vsacega slovenskega »'rodoljuba brez razločka stranke. Iako u Qgli^flSLQ-^L^ar vprašajmo se, a^Jju^s tragična. Maloruski poslanec Romančuk ja stavil predlo cr o ' da bi se število članov v odseku za volilno reformo zvišalo od 24 na 36 ter ga je utemeljeval s tem, da maloruski poslanci nimajo nikakega zastopnika v tem odseku, Čeravno zastopajo narod od 3 miljonov duš. da po se je, pomnoženji odseka vender pride kak Maiorus v odsek. To se je zvedelo, da namerava Romančuk staviti tak predlog in klubi so se o tem razgovarjali. V konser- vativnem klubu je bil razgovor o tem jako kratek. Na- čelnik, ki je obvestil klub o tem predlogu, je z odobra- vanjem celega kluba adašal more želeti tako mnogoštevilnih ^odsekov, k • • V 1 • 1 A % • * • . ' - ' Jj - I • 1 ^^ - toliki etfi reokoren a rat ]n delujejo počasi in da, če se v en odsek toliko članov pošlje, se jih odtegne drugim odsekom, tako da člani pa, kluba Sicer se bode pravi načelnik, kakor mu je načelnik poljskega zagotovil, stvar poravnala tako, da izstopi en vanj. enega člana Poljak iz odseka in pošljejo Malorusi Tako se ugodi Malorusom in predloga ni treba. la 80 vanj a, tako Slovenci, dalmatinski poslane^ glaso- vali so za predlog, par članov kluba pa proti. tega predmeta ral no, katero smatr 3reKO. krmilo kaza edin zadovoljnost brez discipline kako onemo res. konservativni Vse edinosti noben Tudi kluba čudil nad tem, da $o člani tako različno postopali. Slovenskim poslancem pa tudi na misli ni bilo, da se bode bila. pri skern občinstvu ta zadeva tako upora in da se bodo oni ačevali naravnost za izdajice slovanske stvari. Zakaj so se pa slovenski poslanci zdržali glasovanja? Zato, ker odobrujejo razloge, kateri se navajajo proti 36 člen-nim odsekom, dalje zato, ker so se z ozirom na obljubo poljskega načelnika zanašali, da se Ma-lorusom ugodi tudi brez pomnoženja kluba in slednjič zato, in to je n a j p o m e n 1 j i v e j š e , ker so si bili v svesti, da maloruski p o s 1 a, n c i proti volji Poljakov ne dobijo svojega člana v dotični odsek, čeravno bi se Romani ukov predlog sprejel in odsek pomnožil u a 36 članov. to nam je treba tudi pojasniti. Blagovolili čitatelj Le- na} ker nam oprosti, da smo tako podrobni, a je treba, je to glasovanje z največjim efektom proti poslance se uporabljalo. Število 12 članov, za katere bi se odsek pomnožil« bi se razdelilo med razne klube po parlamentarnem * „ključu," kateri se je ravno pri tej priliki tako mnogo- krat omenjal. To je zopet kartel! Da, je kartel a v tem kartelu so poleg vsih drugih tudi Mladočehi in navajamo to za-to, da se ne bode, tudi iz tega kartela kovalo orožje proti slovenskim poslancem. Maloruski klub po tem kartelu nikdar ne dobi kakega mesta v od- seku » naj ima ta katero si bodi število članov, tako je tudi z moravskimi Čehi (in tako približno bi bilo Drugi dan iznenadi Romančuk zbornico, s svojim s Slovenci ? če imeli svoj klub). Maloru8i dobivajo predlogom, kakor nujnimi' ne da bi bil na dnevnem redu. mesta v odsekih od poljskega kluba, moravski Čehi od Bila je takoj o njem razprava in glasovanje. Predlog je konservativnega. Po obstejočem in vse stranke obseza- padel. Večina članov konservativnega kluba zdržala se jočem ključi bi Malorusi toraj ne dobili mesta tudi 348 v pomnoženem odseku in mi ne uvidevamo, zakaj naj se bili slovenski poslanci ogrevali za predlog, kateri bil, če tudi bi prodrl, brezuspešen. rasamo toraj, stí ani slovenskih izrecni volji češkega kluba in načelnik Tilšer nika v javni seji desavuiral. Prišli so češki posla mov in govorili na volilnih shodih. Vkljub temu, bil govorici do- da je asatijev govor izrecno proti volji kluba, vkljub temu, C da je češki klub v zbornici izjavil, da Vašati govori na razmere pozna, kateri so mu na o razpolaganje stv^ri^ n|emu^nep in 80 najbolj silili, da se je opustila. In in naredilo se je več sto milijonov novega državnega zd Sl hočejo ti po taki britki izkušnji ponoviti isto na dolga. cerkvenem in narodnem oziru se je šopiril ži~ pako. Kako se smijali Nemci ! Sam Plener bi si dov8kc-nemški lažnjivi liberalizem, in Slovani to je mogel boljšega želeti ! bilo u dno načelo — pritiskali so se na steno. Omenilo V parlamentarnem življenji mora vsaka stranka, ki se je, kako se je nam kranjskim Slovencem takrat go- hoče kaj doseči,Ogledati, da si pridobi večino. Brez nje so Zgubili dilo. mestnih občinah smo tedaj večino v deželnem zboru 5 v najlepši govori prazno delo. Sa] imamo mi Slovenci do in za državni zbor ; naše ljudske in volj izkušnje o tem po tistih deželah, koder smo v manj- sredoje šole so se ponemč slovenski uradniki profe 8orji in učitelji so se morali udati, ali pa iti iz dežel v šini. Pa tudi mi Kranjci smo od leta 1878. do 1883. to do dobrega spoznali. Mladočehi so pa zdaj na taki poti, Černovice, Bregenc, v Šlezijo itd. ; njih mesta pa so za- da jim je nemogoče za svoje namene kdaj pridobiti večino. Ako vse to mirno preudarjamo in računamo z dejanskimi razmerami, ne kakeršnih si želimo, ampak kakeršne sedli tujci ali domači odpadniki. Pod grofa Taaffeja vlado pa se je obrnilo na bolje. Državno gospodarstvo je bilo pošteno, finance so se uredile in naredilo se je polagoma, res da z mnogimi žrt- V vami, v budgetu ravnotežje. Sklenilo se postav na korist delavcem, obrtnikom in kmetom Je eč dobrih na niso več na steno pritiskali, in rodnem ozira se Slovani če ravno se obljubljena narodna ravnopravnost ni uresničila, vender je storila znatne korake naprej v šolah, v uradih in v javnem življenji ; zlasti pa ni bilo ovire, da smo se prosto gibali ter ob svoji moči, kolikor je bilo mogoče, razvijali. Narodna zavest je vsled tega po vseh slovenskih pokrajinah vidno napredovala. To so dejanske resnice, katerih nihče ne more tajiti, našo novejšo zgodovino. Zato je tudi pri posvetovanji prevagala misel, da je Taaffe- bila levičarska, in so v resnici : kdo bi potem našim državnim poslancem še mogel svetovati, naj zapuste Hohenwartov klub ? naj pomagajo podreti ta jez, ki je levici tako silno na poti, in naj se oklenejo brezupne mladočeške politike. Naši državni poslanci naj torej vztrajajo na poti, ubrani po dobrem preudarku, in to vsaj dotlej, dokler se politiški položaj na Češkem na bolje ne obrne. Naj se ne dado kdor pozna omenjenem jeva vlada še zmeraj boljša, nego da :o je treba parlamentarno podpirati s tem, da se ohrani in oživi Hohenwartov klub kot protitežje proti motiti po demonstracijah neizkušenih politikov, spomi-njajoč se Horacijevega : Justum ac tenacem propositi virům non ardor civium prava jubentium movet. Parlamentarnih uspehov se sicer za narodnost ne morejo nadejati ; mogoče je pa, da kaj dosežejo v gospodarskem oziru. Hvaležni jim bomo pa mi in gotovo tudi Čehi, ako pripomorejo obvarovati nas levičarske poplavi in ohraniti svobodo, da se smemo v svojih narodnih težnjah, v»aj kar naše lastne moči premorejo, prosto gibati. levici, in naj mu pristopijo tudi naši poslanci. Da je bilo to ravnanje dobro in okoliščinam primerno, to nam kaže Družba sv. Cirila in Metoda. # » izkušnja. levičarji pri vsem svojim hrepenenji in Članek, katerega je prinesla zadnja „Nova Soča" o da prizadevanji še zmeraj niso dobili vladnega krmila v roke. družbi sv. Cirila in Metoda, zdi se nam tako važen In to je kolikor toliko » gotovo zasluga Hohenwartovega kluba. ga podajemo celega našim č. čitateljem v resno premi šljevanje. Kaj pa Mladočehi? Tudi o njih se je takrat govo- rilo, in bilo je mnenje, naj bodo naši poslanci prijazni zatrdil je po vsej pravici Naš dopisnik „i z p o d C a v n a" v zadnji številki „Družba sv. Cirila in da z njimi ter jih tudi, kolikor dopušča klubova disciplina podpirajo; da pa ožje zveze ni sklepati z njimi, » Metoda u spada v tisto vrsto naših društev, katera z dokler se ne ve, katero pot nastopijo v parlamentu. Izkušnja enako požrtvovalnostjo podpirajo vsi slovenski rodoljubi brez ozira na stan ali politično prepričanje, katero v # - 3 5 O-- v' } rí jJHSd FjEfjg^ fccSpKj aa^iiďjvSDSyS^^ ral KS novejšem času dela velik razdor v narodnem in dru- potrebno, potem šele na ono, kar je koristno in stvenem življenji posebno v osrčji naše razkosane Slo- lepo. Tako n. pr. je neizogibno potrebno, da bi se v Go- venge. lo je resnica, kateri gotovo pritrdi vsak razsoden rici ustanovila še vsaj dva otroška vrta, Kajti z gotovostjo ■čitatelj. Vender pa se prav pri te, naši velevažni družbi lahko trdimo, da nikjer po pomešanih krajih bi družbena Kaže tudi se marsikasa druga resnica, ki posebno nas podpora ne rodila tako velikih in tako hitrih uspehov tu ob zabodni slovenski meji jako hudo boli in vznemirja, nego prav tu v Gorici. Tukaj je na tisoče našega ljudstva ta velevažni pojav v naši družbi sv. Cirila in Metoda ki je čestokrat proti svoji volji siljeno pošiljati svoje z današnjim člankom po vrednosti osvetlimo ter otroke v laške šole in otroške vrte, ker so slovenski preuočimo v blagovoljen presodek tisti gospodi, ki so bo prenapolnjeni ali pa predaleč od njih bivališča. Ako «utila prizadeta po teh naših odkritosrčnih in dobro- bi pa imeli v Gorici vsaj dva otroška vrta (— laških hotnih besedah. Je V8e po]llo . 6 me8tnih ia već 2asebDÍh ; iu poleg Ljubljanska dnevnika sta priobčila odborovo poro- dekliške trirazrednice tudi deško šolo, pokazala ťilo za 1. 1890. Iz tega poročila je razvidno, da je družba Gorica v narodnostnem oziru kmalu vse drugačno lice. imela lani naslednje In do tega bo moralo priti, Kajti neodpustljiv na- S r R O Š K E : roden greh bi bil, ako bi še nadalje mirno gledali, kako 1. Vrtec in šola y Trstu, vrtci v Celji, Podgori, gld. kr. se polaščuje naša mladina. Ako se bo slovenski živelj v v Pevmi in na Greti........ 2666.75 Gorici polaščeval po željah naših narodnih nasprotnikov, Naroauo šolstvo.......... 850,— potem planejo ti slovenski janičarji kakor gladni volkovi Studentovske kuhinje in podporna društva 345.- ua našo okolico, da bi jo polagoma privedli v ostudno Natisk 4. in 5. zvezka knjižnice, podobe sv. kraljestvo slovenskih renegatov. C. in M. in knjigovez........ 787.86 Politično društvo „Sloga" se po svojih močeh o. Natis „Vestnika" za 1. 1890...... 288.76 upira takemu nevarnemu polaščevanju slovenskega življa 6. Nagrade pisateljem ........ 20,- v goriškem mestu, kajti v njeni trirazrednici in otroškem <. Nakup molitvenih in zabavnih knjig iu učil 418.76 vrtu ohranjuje se in vzgaja nad 200 slovenskih otrok 8. Podpore podružnicam........ 139.80 v predragem nam materinem jeziku. Še veči pa bi bit liskovine............ 88 70 uspeh, ako bi poleg dosedanjih zavodov mogla vzdrževati 10. Troški predsedstva, tajništva, blagajništva, še vsaj deško dvorazrednico in še dva otroška poštnine, za glavno skupščino itd. . . . 269.21 vrta. Skupaj 5874.84 Kar se tiče Potre!)Qih slovenskih ljudskih šol za Nasproti tem stroškom je pa imelo društvo naslednje d e c k e ia deklice, storili so se potrebni koraki, da DOHODKE- ustanovi mestna občina goriška. Da mesto stori v Doneski podružnic.......3322 80 tem °Z'rU 8V°j° P08taVD0 dol^nost, v to bomo delovali 2. Pokrovitelji ........ 669— Z V8elDÍ zakonitirai 8red8tvi> in upamo, da dosežemo 3. Podpora si. dež. zbora'kranjskega ' ! ' 1000 - 8V°J Damen V nedoISem Z* potrebne otroške vrte Podpora mesta ljubljanskega . W_ pa b°m° m0ral1 Še nadalje sami 8lirbeti' ia Daša Prva 5. Darila in dohodki od veselic..... 54485 Skrb b°dl' da 8e ćlm preJ otvorita V8aj še dva otroška Volila . . . (571*__vrta v Gorici. Gmotne stroške morala bo večinoma Za prodane'družbene knjige' ! ! 235 83 VZ6tÍ °aŠa drUŽba 8V' C'rila in Metoda' kar ^oriškl S1°" Za naznanila v „Vestniku" . 211 20 VeDC' lahk° zahtevarao z V80 Pravico' ki je razvidna iz 9. Obresti od naložene glavnice ... ! ! 45U4 dfUgega 0ddelka tega članka' (Kone« prih.) Skupaj 7505.82 _ Stroški 5874.84 Prebitek 1630.98 Politični pregled. Saldo konec 1889. 1. 9013.14 ^ T-, v , „ t ,. . . , _ , Domače dežele. Ostane v blagajni konec 1890. 1. 10644.12 D . ki so naloženi pri raznih posojilnicah in hranilnicah. . . 0 Df8lovu «»"'^rski svet je govoril spet V šaty. Napadal je ministra Pražaka, od katerega nima Iz tega računa je razvidno, da so družbo stali vsi češki narod nobene koristi, ker tudi nič ne ve o njego- njeni zavodi v 1 1890. le 2666 gld. 75 kr., vse ostale stroške vem delovanji. Vprašal je ministerskega predsednika, ali so pa provzročili drugi nameni. - Pri tej točki moramo ne misli izročiti ministru Pražaku posebnega minister- brez ovinkov povedati, da prva in glavna naloga naše skega posla. Poslanec dr. Promber se je pa potegoval za družbe je vender ta, da se v pomešanih krajih slovenske zvišanje uradniških plač, ki bi se morale zlasti v štirih manjšine oskrbe s potrebnimi šolami in z otroškimi vrti, nižih dijetnih razredih pomnožiti za 100 gld. Tudi ne- da se s tem naredi konec dosedanjemu potujčevanju katerim sodnikom bi bilo treba dati priliko, da pridejo naše mladine. Najpoprej glejmo, kaj je neizogibno v 7. dijetni razred. Iz predloženega proračuna je pa raz- 351 vidno, da ni vlada še ničesar storila v tem pogledu. Fi lista je vender prav čudna. Najbrže si misli to Pleuer nančni minister je priznal, a 80 uradniki jako slabo jevo glasilo, da se tako z belcebubom hudič izganja plačani ter da niso nikakor odškodovani za svoj trud; se bode vlada na nje ozirala, ko bode imela Grof Taaffd je posebno poudarjal tudi ustavno obetal je, da dovolj denarja. Lepe besede, ali uradnikom je ž njimi malo pomagano, ker je predobro znano, da lepe be- sede niso nasitile še nobenega, in če so prišle tudi iz ministerskih ust. Poslanec Wohonka je zahteval, da se stališče, na Katerem stoji sedanja vlada*, s tem pa še ni rečeno, da je precentralistična, kakor se jej očita. To je nekak odgovor Mladočehom, zahtevajočim češko državno pravo. Za grofom Taaffejem je govoril dr. Plener o sedanjem položaji državnozborskem, ki se ni nič predrugačil tiska uradni li &t ZčL Češku ne samo v nemŠKem, ampak t udi v češkem jeziku. Potem se je začelo posvetovanje o od adnjega zasedanja men) ne more tako dalj iti, ker se z večino od slučaja do slučaja ne dado reševat dispozicijskem zakladu. Poslanec Špindler je zavračal ÍQ r^na državna vprašanja. Govoreč o razmerah očitanja in somničenja, ki lete na Mladočehe, kakor da bih oni državi nevarni. Omenjal je nepravičnih volilnih koristi le nemški liberalci. Nemci na Češk em priporočal vladi, da izvede to, kar se je redov, od katerih imajo hočejo z razdelitvijo Češke 8voj namen doseči, da dogovorilo na Dunaji v tem pogledu. Dr. Herold je pa zagovarjal češko državno pravo. Položaj na Češkem je tako resen, da se lahko kaj zgodi, kar bi utegnilo biti potem laže zatirati Cehe. Čehi zahtevajo svoje državno nevarno za državo. On iu njegova stranka so lojalni in pravo. Oni ne bodo nikdar pripoznali Dunajskih dogo- vorov, katere so podpisali prejšnji zastopniki češkega naroda, ne da bili pooblaščeni v to. Cehi ne bodo domoljubni in hočejo ravno zato veliko in mogočno Avstrijo, ki bode zaščitje svobode vsem narodom. Dr. Kaizi so sovražni državi, da tudi nikdar privolili, da bi zaprti okraji, bode storil konec sedanjim se dovolili Nemcem jezikovni e pojde še dolgo tako naprej in se ne razmeram, priti pravi, da, ako se očita Čehom, zadene to očitanje tudi grofa Hohenwarta, ki se je potegoval za pravice češkega naroda. Ko je še poslanec bode moralo Steinwender izrekel se proti dispozicijskemu zakladu, bil na Češk em do tega, da bode odločevala pest. Omenil je je vzprejet z veliko večino glasov. Due 24. t. m. je odgo dogodkov v Libercah ter rekel, da bi vlada objavila obsedno stanje nad češkim mestom, v katerem bi se kaj podobnega dogodilo kakor v Libercah, kjer ni zagotovljena Čthom niti osebna varnost. Carneri je v svoji če- voril poljedelski minister grof Falkenhajn na neko iu terpelacijo glede uvažanja ameriških trt. Rekel je, da se bode oddalo leta 1892. spomladi 950.000 rezanih in 43.000 uže ukoreninjeuih sadik, in to iz državnih trt stitki dr. Plenerju k njegovi 501etnici med drugimi tudi te besede zapisal: „Kdor hoče nemško Avstrijo, naj hodi za Plenerjem." Govornik pa misli : kdor noče na spodnjem Avstrijskem, na Štajerskem in Kraujskem. Potem se je pa nadaljevalo posvetovanje o državnem nemške proračunu. Adamek očita Nemcem, posebno na Plenerju, • • Avstrije, ampak Avstrijo pravično vsem deželam in na- da jim nikakor do spra to so pokazali s tem da rodom, mora biti proti Plenerju. Nemški nacijonalec se niso hoteli udeležiti deželne razstave ter še vedno na Bareuther izjavi v imenu svojih somišljenikov, da bodo najnesramneiši način napadajo v svojem časopisji češki glasovali proti dispozicijskemu zakladu, ker se jim zdi, da je vladno časopisje popolnoma nepotrebno, ker vlada svoje mnenje ter svoje politično stališče lahko v parlamentu zagovarja. Tudi Mladočehi so se izrekli po svojem narod. Lupul priporoča, da se napravi v Bukovini še £ pristašu Langu proti temu zakladu. Ministerski pred jedno okrajno glavarstvo." Reicher je tožil, da se občinam naklada preooilo poslov v tako zvanem izročenem področji, ter zahteval premembo domovinskega zakona. Ko-zlovski je zahteval, naj dela vlada na to, da Švica svoje sednik grof Taaffe je pa kakor vsako leto tudi letos iz- meje odpre naši živini. Govorili 80 še razni poslanci javil, da ne smatra glasovanja za ta naslov proračuna niti za zaupnico niti za uezaupnico. Bil je pa vender razburjen, to je kazal ves njegov odgovor. Rekel je tudi, va uji \ ter stavili razne predloge in izjavili razne želje glede zavarovanja proti nezgodam, zuižauja tarifov pri zavaro- roti požaru, o pripomočkih proti živinski kugi, o da sedi morebiti nekaterim uže preveč časa na rnini- politiških uradnikih plemenitega stanu, katerim se daje sterskem stolu, da pa hoče na njem še ostati, dokler prednost pred drugimi » o rudarstvu itd. itd. bode cesarjeva volja. Na opomnje nekega poslanca, da Za škofa Poznanjskega je imenovan prelat Stab- dispozicijski zaklad nekaj nemoralnega, odgovarjal je, da lewski. se nahajajo dispozicijski zakladi po vseh državah, samo Dne 3. novembra je predložila vlada državnemu da so drugoa veliko veče vsote za nje dovoljene. Glede zboru poslovni načrt začasne uravnave trgovinskih dogodkov v Libercah je pa rekel, da se ravno zdaj pre- razmer s Turčijo, z Bolgarijo, Španijo in Portugalom iskujejo ter da bode po dovršeni preiskavi odgovoril na dalje dostavke in premembe postave o zavarovanji de-interpelacije. Pri tej priliki je očital Čehom Kuchelbad, lavcev proti nezgodam in kontingent novincev za leto kar znači, da so ga Mladočehi jako razdražili ter da se 1892. Delegacije bode cesar vzprejel dne 11. t. m. Dne 1. t. m. sta prispela na Dunaj grški kralj in kraljica. Na izrecno njijno željo ni bilo nikakega vzpre-jema. Drugi dan je grški kralj obiskal našega cesarja. ne da ž njimi opraviti zdaj semtertja prav dobro ie do z dovtipi, kar se mu posrečilo. Sicer pa celo „Neue freie Presse" hvali Mladočehe kot izvrstne, nadarjene govornike. Mi nečemo sicer tega tajiti, ali pohvala tega 352 Staročehi mislijo odložiti svoje lûandate. To je baje posledica neuspeha Riegerjevega potovanja v Beč, kjer je od vlade zahteval, da bi uvedla deželnozborske lavsko vprašanje vsak dan kočljivejše v vseh državah in da tajiti, da dela mnogo preglavice državnikom na Češkem Antverpena javljajo, da je parobrod Grey u na hotela privoliti Ogrsko češki notranji uradni jezik, v kar pa vlada potu v La Platu pogorel na širokem morji. Kaj se je a ogrskem državnem zboru je odgo popotniki zgodilo, ne ve se še Francoska Javi 'a se iz Pariza, da je leta 189(X voril ministerski predsednik na interpelacije o Ugron- veliko več ljudij umrlo nego druga leta. Vzrok temu je Uzel če vi fei ■ i Vi Odgovor ministrov ni zadovoljil nobe- nalezljiva bolezen influenca, koja je trajala štiri mesec nega Hrvatom je rekel, da so oni bili nemirneži, U Ruski car podelil je francoskemu ministru morna gronu in pajdašem je povedal, da je rešitev Reškega rice Beubey-u red belega orla. vprašanja seveda v korist Madjarov za sedaj ne mogoča. Rečanom je pa naznanil, da jim bode odvzel mestno policijo ter jo nadomestil z državno. Glede hrvaške gimnazije pa ki je Madjarom in Reškim Angleška Bivši vodja irskega naroda Parneli bil je jako praznoveren človek in niti tega ni zakrival Tako n. pr. ni hote! nikoli v sobi sedeti, v kojij so go ekel da se ne more Italijanom tako zelo na potu, je i njeno premeščenje iz Reke kar tako meni nič tebi uič izvesti, da se bode pa tudi to še lahko zgodilo, ako se bodete Madjarska in Hrvaška vlada dobro razumeli. Najbolj se je zameril grof Szapary Rečanom, ker jim rele tri sveče. Zeleno barv mi si nesrečonosno indirektno rekel t policija, kar pa drugi vedo. da ni nič vredna njih mestna svet, posebno Hrvatje uže dolgo Zdelo se mu je, da se bode radi nje ponesrečil. Ko mu je mesto Dublin hotelo izročiti pismo v zavitku, s koj'm ga nazivlje začastnega meščana, prosil je poprej, naj ne bode zavitek nikakor zelene barve, temveč rdeče kakor karmin. Ta bila mu je najljubša barva. Madjarsko časopisjo se izraža jako povoljno o imenovanji nadopata Vaszaryja za ogrskega primasa in škofa Csaskasa za nadškofa v Kaloči. (wospodargki* stvari Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se- Vnanje države. Srbska Na Srbskem a8tala ministerská kriz tero bod Finančni minister regentstvo tud Vuič vzpre dal »vojo ostavko ka Firančne posle vodil prične 1. dne januvarija 1892C leta. poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati : s spričevalom, da se je pri kakem kovaču iz začasno minister Pašič. Govori se pa da bodo od stopiH tudi še drugi ministri da celo Pašič sam Srbski minister Geršič bode potoval po Avstro- Ogr8ki, Nemški in Francoski, da se pouči o ječah. Ruska. — Ruska vlada je prepovedala izvažanje bodi si kakoršnegakoli žita iz Ruske. Lakota se jako širi po ne katerih ruskih gubernijah. Časopisi poročajo, da je začela razsajati vsled lakote bolezen tifus. Celo na Angleškem O se bode osnoval odbor, ki bode pobiral milodare za stradajoče na Ruskem. Angleški list „Standard" piše v tem učil za kovaškega pomočnika; . z domovinskim listom; . s spričevalom svojega župnika ali župana, da, je poštenega vedenja, in 4. da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendije po 60^ oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: ubožni list t ledu da e ruska politika sicer protivna angleškim uteresom, da pa ne gre zaradi polivke zatirati člove- čanskih čutov Ruska carska obitel, danski kralj in kraljica in 2. spričevalo o poštenem vedenji, in . potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaška pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. vale8ki princ odpotovali so skozi Gdaňsko preko Kraljevca in Wirballena na Rusko. šol a traja do konca junija 1892 leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta Nemška Nemški socijalni demokratje so imel dobiti nihče svoj letošnji shod v Erfurtu ne zahtevajo ti najlepša čednost ljudj Oni patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more rez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v njih novem programu tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas prav malo ter ni skromnost njih skrbeti zahtevajo, to se ume samo ob sebi za živež in stanovanje ter za potrebne šolske i občno volilno pravo, prost šolsk pouk f brezplač bol nice za delavce, brezplačna zdravila in zdravnike. Delavci odločevali po svojih zastopnikih tudi o vojski in naj miru. Ravnajo se najbrže po načelu : treba je zahtevati, ako se hoče malo doseči mnogo knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo Sicer postaja pa de- v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih 353 « I M bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih . Auton Gabrič, kapelan v Semiču, je pre- in mescvnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da do- meščen v Cerklje na Dolenjskem za farnega upravitelja. Prepovedani semnji zaradi kužne bolezni y gobci in na parkljih, v krškem političnem okraji so spet dovoljeni. Zaprti pa ostanejo zaradi previdnosti v ime- bode vsaka občina vsaj -živinskega in mesovnega oglednika. po enega dobrega kovača in Ivan Murnik 9 predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. novanih okrajih se le: Ponikve, Brezje, Koritno, Periše, Žejno občine Velike Doline, Dolžič, Crešojevci Orehovci občine Kostanjeviške, Sv. Križ, Brege občine Cerkljanske. . m. je padel blizu Hrastnika ? y Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo Nesreča Dne vr- sprevodnik Jerančič, Ljubljančan, med vožnjo želez Žile dne 28 29. decemb t i in sicer : 28. dccembra ter bil povožen do mrtvega. Nesrečnež je bil skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali niški oženjen ter oče 7 otrok. podkovske šole ? 29. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in inesa. se Kovači oglase ? kateri hofejo delat* to naj decembra t. 1. pri podpisanem vodstvu do skušnjo, 15. dne Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne novembra 1891. Dr. Karol vitez Bleiweis. Grmu pri Novem Mesta so sklenili šolsko leto, kakor smo uže v zadnji številki poročali, dne 31. okt. Kot zastopnik deželnega odbora je bil pri javni izkušnji dr. Jos. Vošnjak. Bilo je pa še več drugega odličnega občinstva pri poskušnji. Učenci varjali. Bilo jih je 15 koncem leta. To število pa kaže, kako malo se naši posestniki zanimajo za ta prevažni zavod. so dobro odgo- 7 Pulju je umrl, zadet od kapi ? preč. Ju Bačič, župnik in superior pri c. Bazne reči. Presvitli cesar je daroval občini Velike Poljane in kr. mornarici ter infulovan opat M. B. na Lakromi. Pokojnik je bil naš rojak doma od sv. Helene pri Dolu, kamor so ga pri- peljali ? in tam pokopali. Dne 28 m. je pa umrl za gasilno orodje 80 gld. župnik pri sv. Luciji pri Tolminu č. g. Alojzij Carli v Družba sv. Cirila iu Metoda. V šent Jurji pri 45. letu svoje dobe. N. v. m.! Celji so osnovale ondotne rodoljubkinje podružnico sv. Dne m. je bila v Mayrlingu maša zaduš ; nedeljo 8. t. m. zvečer bode prvi niča za cesarjeviča Rudolfa. Cesarična vdova bila je Cirila in Metoda. shod in v prid družbe koncert Šentjurskih dam, Šmarskih in Celjskih pevcev! Kedaj bodo pa Ljubljanske dame pri maši. Nadvojvodinja Margareta Sofija je nevarno zbc- priredile koncert v korist družbe sv. Cirila in Metoda? lela, vender so pa zadoja zdravniška poročila o njenem Družba sv. Cirila in Metoda. Tudi v Zagrebu, so začeli za družbo sv. Cirila in Metoda nabirati do- zdravji nekoliko ugodnejša, nego so bila dosedaj. Dne m. je italijansko društvo „Lega na neske. V ta namen se je osnoval odbor, v katerem so zionale* imelo v Trstu svoj občni zbor. Za predsednika odlični Zagrebški meščani. Želimo najboljšega uspeha! je izvoljen notar dr. Piccoli, za podpreiseduika pa vitez Mestna hranilnica Ljubljanska. Meseca oktobra je vložilo v mestno hranilnico Ljubljansko 362 strank Malfatti iz Rovereda. Zmago Isterskili Slovencev pri zadnjih državno- 99.179 gld , vzdignilo pa 251 strank 124.485 gld 42 kr. zborskih volitvah praznovali so rodoljubje v Sežani na Imeuovanja. Poštni oficijali: A. Kratky, Fort. Marušič, Ferdinand Klemenčič, A. Ludwig in E. Trechte Krasu s tem, da so nabrali svoto 50 gld. ter jo odposlali družbi sv. Cirila in Metoda. Minuli teden, posebno pa v četrtek in petek je v Trstu so imenovani za kontrolorje; oficijala J.Semič in Al. Antonič za kontrolorja v Pulji, oficijal T. Eržen razsajala v Trstu taka burja, da se niso ljudje skoraj za kontrolorja v Ljubljani. t1 Vseh svetnikov dan popoludne vrelo je vse iz mesta na pokopališče k sv. Krištofu. Kakor druga leta so bili tudi letos grobovi lepo okrašeni s cvetlicami in trakovi, ter so na njih gorele mnogobrojne luči. Vreme upali na ulice. Izruvala je celo v javnem mestnem vrtu drevesa, poškodovala po mestu svetilnice ter vrgla na tla celo ljudi, in so bili nekateri hudo ranjeni. Na Krasu in po Vipavski dolini preobračala je po nekaterih krajih vozove. bilo popolnoma primerno temu dnevu, jako otožno ter je naletaval sneg. Pevsko društvo „Slavec" je pelo ob 4. uri popoludne žalostinke. Piramida, na kateri so noci pred volitvijo državnega poslanca v za padni Istri so bile pretrgane brzojav Koper z ostalo Istro. žice ki vežejo zapisana imena umrlih n Sokolov u » bila je sicer tudi letos Most čez Kolpo. Dne novembra t. ob 10 postavljena, ali petje pri njej se letos ni razlegalo. Vender škoda, da se opuščajo tako lepe navade! uri dopoludne se bode v najem dalo pobiranje mo 8tnine za most čez Kolpo, pri Pribijancih Vinica v Vi niči v za dobo treh let začenši 8 Izklicna svota 300 gld. Dobava za c. in kr. vojsko januvarjem i 1892 in kr. državno vojno ministerstvo namerava 81 dobavo različnih obla- čilnih in opravnih potrebščin za vojsko, kakor; kožušne solidni podjetniki se s tem vabijo, ovratnike in kožušno podlogo za Dobava za c. in kr. vojsko. C. in kr. državno vojno ministerstvo namerava si potrebščino 8000 zimskih kocev, 6200 poletnih o Jej in 5700 konjskih plaht za leto 1892. zagotoviti potom splošne konkurence. Zmožni in svoje ponudbe da dragonske kožuhe, pod vlože najkasneje do 24. novembra 1891 d o 10, ure vojnem ministerstvu. Ka- loge zasedla, infanterijsKe čake, huzarske čake, zaponke dopoludne pri državnem z i pasove, žimnate čope, nove infanterijske gumbe, ovrat- kovostni iu drugi podrobni pogoji razvidijo se u zvezka nike, rokavice, strelska znamenja, opetne podkově, stre- pogojev, kateri leži z ponudbenim obrazcem vred vsaKemu mene, podbradne verige, hlevske pripenjače, infanterijske na ogled tudi v pisarni trgovske obrtniške zbornice v lopate, kuhinjsko pripravo, vojaške steklenice, kože za Ljubljani. Te zvezke pogojev je lahko tudi kupiti za bobne, tovorne vrvi, napojne golide, sedla, cveke in žreblje kr. tiskano polo pri vojnih intendancijah. za črevlje, čepice, pletene jopiče in hlače, konjske krtače itd. itd. zagotoviti potom splošne konkurence. Zmožni in zaupni podjetniki se vabijo, da svoje ponudbe vlože najkasneje do 15. novembra 1691 do 12. u r e o p o- 1 u d n e pri c. in kr. državnem vojnem ministerstvu. Na zakasnele in telegrafskim potom došle ponudbe bode oziralo. Vzorce razpisanih predmetov in njih popis pogledati ie lahko v monturnem skladišču v Brnu, Budapešti, Gradcu, Kaiser-Ebersdorfu icv podružném oion- turnem skladišču v Karlsburgu, od koder se podjetnikom Budimpeštanske tržne cene z dne 4. novembra 1891. Pšenica gld. 10.70 do 11.35, rž gld. 10.10 do 10.25, ječmen g d. 6.45 do 6 55, oves (novi) gld. 6.B5 do 6.60, proso gld. 5 65 do 5.90. se ne prou plačilu tudi dopošljejo. Razglas, obsezajoč po- drobneje pogoje, ponudbeni forinular, seznam dobavnih predmetov in pogodbeni načrt pogleda se lahko tudi v pinarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Kurzi na Dunajski borzi dne 5. novembra Papirna renta ...........gld. 90-40. Srebrna „ ...........„ 9110. Zlata „ ........... 108.20. Marcijeva renta...... .... „ 10180. Napoleondori (20 frankov)........„ 9*36. C. kr. cekini.............. 5'60 / / Nemške marke...........„ 57-871/, Giontini Jubilejske ustanove. trgovina s knjigami papirjem Povodom praznovanja 401etnice vladanja Nj. Največja zaloga slovenskih molitvenih knjig in spisov za mladino in priprosto Ij udstvo Imeniki pošiljajo brezplačno. Veličanstva cesarja Frančiška J o ž e f a I. ustanovila je trgovska in obrtniška zbornica 8 ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Te ustanove se s tem za leto 1891 Zaloga vsakovrstnega papirja razpisujejo pisnih potrebščin Prošnje naj se podpisani zbornici pismovnega kakor : pisarniškega, konceptnega pirja, zavitkov s flrmo in brez nje, peres, tint, šolskih stvarij Dobro blago, nizke cene. do 20. novembra t. 1. dopošljejo i pr naj se jim pa od župnijskega m občinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro-sitelj bil obrtnik, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog. V Ljubljani dne 22. oktobra 1891. Prodaja na K do i debelo dobi na drobno astonj. ZALOGA goslij, kitar, citer, klavirjev (preigranih) strun posamičnih sestavin Šolske knjige ljudske srednje šole. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Dogovorni ureduik Gustav Pire. Tisk m založba : Blasnikovi nasledniki.