Ll«t M korlsll delav-skegs l|udstva. D«Uv* ci mo oprtviiani do vsega kar producira|o.
Thia paper la devoted to the interests of the working class. Work« srs are entitled to all what they produce.
Rntvr*<i »«couJ-o.»»» matter, D*e, 6. IV» 7, at tU« po«t off i» •I Ch !<•»*<> III. uodrt tit« Act jo( i'uuilr«-«» M«rob irrt. IM?w
Office: 2146 Blue Island Ave,
Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
na številko v oklepa|u-ki se naha|a pole« vašega naslova, prilepila-nega epoda) ali na ovitku. Ako ( f 21 ) )e številka
tedat vam s prihodn|o številko našega lista poteče naročnina. Proal-mo ponovite |o tako).
Štev. (No.) 120.
Chicago, 111., 28. decembra (December), 1909.
Leto (VoL) IV.
Skebski list ne more bili Glasilo slovenskih delavcev v Ameriki!
ClTAJTE VSI!
Pred novim letom smo. Kapita* lističue tvnike, sejmarji, kramar* ji. upravništva . kapitalističnih listov, šifkartaši, sploh vsi, ki iive od dela tujih rok in možganov, delajo bilanco za minolo in proračun za prihodnje leto. V bilanci beležijo za koliko so odrli delavce, produktivno sloje sploh; koliko dobička so jim n^sle solze, beda in utrpi jen j6 vdov in sirot, koliko profita so sprešali iz poha-bljauih delacev in dravskih mrli-čev, ktre je drobilo in mečkalo zobčasto kolesovje v tvornicah, splošnih industrielnih podjetjih, ktere so drobile in mečkale ze-mejske ali premogove plasti v rovih globoko pod zemljo, ktere so dušili strupeni plini in opalile raztreibe in ogenj v premogoko-pih. Tu prištevajo k profitu tudi ferliče, ktere je pokopalo "vel ičast-veno morje, ktere so pogoltnile deroče reke in velika jezera. K dobički* so pripomogli tudi delavci, ktere so pobili gozdni orjaki — bukve, hriisti, smreke, jelke — v prašumah in drugod. Profit so pomnožili tudi vsi. ki so skozi celo UJLo deladi za moderne sužna-držce lastnike tvornic, premogo-pov, bankirje, železniške niagnate, mesarske trustjane, špekulante s pšenico, kapitalistične liste, šif-kartaše itd. itd.
To je kapitalistična bilanca za minolo leto. Drli so preko kupov DHr^čov, čez morje solz, preko jjeregi* gorja /a dolarjem. In [rveiije jim .j«' prineslo profit, pomnožilo je kapital v korist in dobrobit pojedinim kapitalističnim tolovajem.
Kapitalisti imajo ob koncem leta profit!
Kaj imajo pa delavci, produktivni sloji?
Žuljeve roke, gorje, pohabljene ude, vdove in sirote. Tak je profit, kterega predočuje bilanca delavcem ob novem letu. In tako se bodo bilance zaključevale leto za letom za delavce, dokler bodo tako naivni, da bodo pričakovali pomoči od kapitalistov in kapitalističnih listov.
Ob novem letu bodo oglasili kapitalistični listi drug za drugim. Seveda ne bodo priporočali delavcem, da naj zdrobe današnjo kapitalistično sužnoat in učili jih rabiti sredstva, s kterimi se da to doseči. Ne, tako naivni niso ured-niki in lastniki kapitalističnih časnikov. Brili bodo norce z de-'lavcev, špekulirali bodo na človeško neumnost. Z eno besedo: Voščili bodo delavcem veselo in •redno novo leto.	■
Kapitalističnim časnikom ni dosti, da skozi leto priporočajo delavcem naj volijo svoje mesarje republikance in demokrate v vse post a voda j ne zbore, da tem ložje kapitalisti issevajo delavce. Urednikov kapitalističnih listov ni sram, da so skozi cel3 leto molčali o krivieah, ktere trpe delavci. Ne oblije jih rdečica, dasi so vedno zagovarjali koristi "kapitalistov in molčali kot tfrob o reformah v prid delavcem —-zavarovanju po državi za slučaj bolezni, nezgode, starosti in brezposelnosti. Nc, ni jih sram! , Ob novem letu so uredniki in lastniki kapitalističnih listov, posebno šifkartaških predrzni. Novo leto voščijo delavcem — naročnikom. Yr ogromni večini so pa delavci naročniki. f
Ali ni to očitno zasmehovanje delavcev f Delavcem voščijo veselo in srečno novo leto. k/> vedrt, Ha v bodočem letu zopet čakajo delavce žulji, nezgode, smrt, lakota in mraz To zasmehovanjo je podobno. če bi kdo ob hudi vročini
privezal žejnega človeka k brzojavnemu drogu tako, da bi ne mogel deseči skledo hladne stU-denčnice pred seboj in mu rekel: Želim, da se napišeš, da pogasiš žejo, ki tc muči.
Takšno je novoletno voščilo kapitalističnih listov za delavce.
Tudi mi imamo želje ob novem letu. Ali naše željt» se ne zgrinjajo v frazastem voščil u: srečno in veselo novo leto. In tudi se ne zrcalijo v kramarskih, dobičkanosnih željah, kot so v navadi pri kapitalističnih listih.
Mi predvsem želimo našim naročnikom in delavcem vobče, ke-dar čitajo &apit»listične liste, da jih čitajo pazno in razmišljajo o vsakem članku, o vsaki notici, o vsakem stavku. Prepričani smo, da jih bodo že po četrtletnem či-tanju "tirali proč o<l sebe." Delavcem se bodo odprle oči in spoznali bodo, da so kapitalistični listi, njih lastniki in uredniki^ ki so se kapitalističnim oderuhom prodali za skledo leče.* največ krivi, da delavec delavcu ne more voščiti srečnega in veselega novega leta, da morajo delavci še v prihodnjem letu delati tlako za nizko plačo.
Delavci *bodo spozjiali, dii^so kapitalistični listi največ zakrivili, da služijo hčere delavcev bogatim lenuhom v pohotno zabavo, da morajo otroci delavcev na pol bosi in brez zajuterka po zimi v šolo, da bogati lenuhi prebivajo v krasnih palačah, njih soproge nosijo z dragulji posute oblek«. Maobratno pa stanujejo delavei v slabih zaduh-lih stanovanjihv napol podrtih kočah, za kar morajo bogatim lenuhom plačevati visoko stanarino
Delavci bodo nadalje spoznali, da so kapitalistični listi največ krivi, da kapitalisti v tvornicah in premogokopih morijo delavce, ker kapitalistični listi ne zahtevajo varstvenih naprav v varstvo delavcev, pač pa pri kapitalienih umorih nra debelo zvračajo krivdo na delavce.
Delavci bodo umevali, da so kapitalistični listi največ krivi, da so delavci sužnji, kapitalisti pa gospodarji. 44In tirali jih bodo proč od sebe!"
Nasa prva želja je, da delavci, kedar čitajo kapitalistične liste, jih čitajo pazno in vsebino primerjajo z berilom v delavskih — socialističnih listih.
S tem bo z vršen prvi. korak k uvobodi, pravemu Človekoljubju.
Delavci, ako zdrobite moc kapitalističnega časopisja, ste vzeli kapitalistom njih najboljše orožje. S tem ste skoraj izvojevali, že zmago in treba je le majhnega sunka, da pogine kapitalističnim •časopisjem tudi pošast — kapita-zenC
Ob novem letu želimo krepke in čvrste razredno zavedne delavske organizacije, ki naj stopajo od boja do zmage v veliki kulturni borbi delavsstva s kapitalističnim barbarizmom," da čim preje napoči zlata doba za ves človeški rod in zašije prava svoboda na gospodarskem in političnem polju vsem narodom sirom sveta, da bo vsak človek v vsakem drugem človeku res videl brata, ne pa tekmeca in neprijatelja. Tako želimo mi vsem ljudem .na zemlji — dobo, v kteri ne bodo ljudje poznali grozoto bede in siromaštva, ko bodo živeli vsi v zadovoljstvu s svojci in v miru s svojimi sosedi. Kedar bo napočila ta doba, tedaj bo tudi pričelo srečno in novo leto za vse ljudi na zemlji	_____
NOVI NAROČNIKI so najpripravnejše novoletno darilo za PROLET ARO A *11
Splošen pregled.
• — Agent "Rd. križa" je rekel,
ko ga je ¿rdo prijela čikaška pomožna komisija glede Cherry, 111. t 4 Nisem vedel, da ljudje potrebujejo sveže meso."
Ta izrek nas spominja na rek francoske kraljice Antonijete, ki je končala na morišču:" Ljudstvo naj je kolače* če nima kruha."
Sramota in škandal je kot se postopa z revnimi družinami v Cherry. 111. Mesto Chicago je nabralo 90 tisoč dolarjev. Kje je ta denar?
Nehote človek stiska pesti v žepu, in skoraj bi želel profesio-ueiniiu dobrotvornim agentom par gorkih zaušnic. Ta vrsta ljudi najbrž ne nosi v srcu' človeko/ ljublja, marveč še nesrečo siromakov v porab i za trgovske transakcije.
s	s
s
Neko damo iz 4bojše družbe'
so tožili pred sodiščem v Chicagi radi tatvine. Sodišče je zavrglo obtožbo, kei* je njen oče izjavil, da hčerka boleha na k lep torn an i ji, da jo je zdravnik operiral po tatvini in da sc ta bolezen ne bo povrnila več.
Alu* bi bila hči kakega delavca, I7i*>rv4ujk najbrž sam zvršil operacijo. poslal bi jo bil V ječo.
Pota pravice so res čudna v kapitalistični družbi.
s	s
s
— Na Japonskem je pri raz-
trelbi v premogokopu zgubilo sedem sto premogarjev življtrge.
Poroča se, da j^ uprava družbe dala $100 vsaki družini, ki je zgubila svojce pri katastrofi, začno se pa zavezala, da*bo skrbela za vdove in sirote.
Zdaj so ti Aziatje, ktere se tako zaničuje v ameriški republiki, dokazali zopet, da imajo boljše srce kot belopoltni kapitalisti, V naši republiki je v navadi, da nabrani darovi za vdove in sirote, ob katastrofah semitje zginejo tudi v žepih kapitalističnih političnih prganjačev s široko vestjo.
s	s .
—Preiskava o kapitalističnem umoru v Cherry, 111., je dokazala jasno, kot beli dan. da je to grozno katastrofo provzročila pohlepnost kapitalistov <po profitu. Ali to še ni za dosti!
Breznačajnost kapitalistov, lastnikov premogokopa, v tem slučaju St. Paul železnice se kaže v naslednjem v popolni nagoti. Okrožnica na delavce in vslužben-ce zeleznice dokazuje to:
"Vsem delovodjem! Od najvišjega ravnatelja sem prejel s»ledečo brzojavko:
"Mrtvi v jami Cherry so bili naši delavski tovariši. Njih žene in otroci so v bedi in žalosti. Pomoč je nujna. Želimo, da bi vsak vshižbenec naše «družbe imel priložnost darovati 25o v podporni sklad. Dasiravno je znesek majhen, vseeno se bo nabrala svota, ki bo znašala več tisočakov."
Delovodje naj pazijo na prispevke in naj sestavijo imenik darovalcev, ktero naj pošljejo pred kot mogoče višjemu ravnatelju.
W. R, Lanning, višji tesar.
Ako višji uradnil^ razpošlje okrožnice delovodje pa sestavljajo imenik darovalcev, potem vsak delavee vč, kaj ga pričakuje, ako se ne odzove okrožnici. Denar gre pa zopet v žep lastnikov premogo-kopov, tistih lastnikov, ki so dali zapreti jamo, ko so bili premo-garji še živi v jami, kasneje, ko je "bil ogenj žc ugasnen, pa zalili rov z votlo, da bo težje spoznati mrliče in nložiti tožbe za odškodnine. In ti lastniki varujejo svoj ! ni t en žep *e na ta uaiin, da puate
skrbeti vslužbence železnice za
sirote in vdove, za ktere bi morali skrbeti sami,
s	s	m
*
—	Kapitalistično veličanstvo P. .Morgan prodira zmagonosno na potu do kapitalističnega cesarstva. Pod njegovim kapitalističnim žezlom se zdaj združujejo telefonske družbe. Danes je le še vprašanje časa, da postane Morgan tudi gospodar če« telefonske družbe.
Tako se uresničuje nauk Kari Marksa o osredotoČevanji kapitala. Le ljudje v New orku, ki imajo mesto možganov šmir v glavi, ne- vidijo, ne slišijtf, ne pišejo in
ne čitajo o tem.
s	s
s
—	Okrvavljeni Nikolaj, ruski car, ki je za Kraemanovega Tine-ta ž»' .nekak svetnik na zemlji, v primeri s kterim je rimski papež navadna ničla, zdaj za kratek čas sprehaja v uniformi 143. strelskega polka, s puško na' rami, dve sto naboji in telečnjakom na hrbtu v okolici Livadije.
Okrvavljeni car prehodi po deset vrst. Mi ne tajimo, da ti pohodi koristijo slabotnežu, carju. Koristili bi tudi vsakemu vojaku, če bi ji hzvrševal s polnim želodcem in zmirno. Car bo sa s temi poh(Kli toliko spoznal vojaške muke, kot prejšni cesarji kmečko delo. ki so hodili četrt ure za plugom.
Krač mano v Tine bo pa v carju videl junaka in človekoljuba, ki se je pouižai in oblekel v navadno
vojfft.TÍro suknjo,'da bi okusil življenje vojaka-prostaka.
Da bi Nikolaj dosegel še višjo junaško tflavo, bi pa bilo najboljše, ako bi se za četrt ure vežbal v rabeljskem poslu. V tem oziru bi zvršil najboljše, ako bi se dal najprvo malo mučiti po svojih rabeljskih hlapcih in potem pa obesiti . . .
In Kračmanov Tine bi pisal polem resnico; Car je umrl kot junak.
s	s
s
—	Ker je francoska vlada spodila od državnih jasi* francosko duhovščino, je vplivalo tako na duhovščino, da je nakrat razkrila svoje dobro srce za delavce. V Lillti so na štrajku tkalci. In škof Delamaire je priporočal krumir jem — krščansko socialni organizaciji, naj se pridruži socialistom v stavki. Zdaj je kardinal Amette v Parizu izdal okrožnico na duhovnike, da naj podpirajo pekovske pomočnike v boju za nedeljski počitek.
Buržoazijo je ta korak višje duhovščine nemilo dimul v obraz. Kapitalisti so se zakleli, da ne dajo beliča za eerkvene namene.
Delavci zdaj vidite kakšna je vera kapitalistov. Dokler so duhovniki njih zavezniki, zidajo cerkve in nosijo bandera in nebo pri procesijah. f'e pa duhovniki vstopijo iz političnih ozirov za delavce in nočejo biti več priga-njači kapitalistov, tedaj pa kapitalisti hitro pozabijo krščansko
vero. Obesijo jo na klin.
*
s	s
—	V Petersburgu jc bomba u-smrtila načelnika tajne policije. V Bombayu so umrtrili višjega sodnika, v Koreji je pa nekdo napadel s kuhinjskem nožem mini-sterskega predsednika in ga ranil. »Tudi v Rumeniji je nek napa-' dovalee težko* rcnil ministerskega predsednika. Torej štirji napadi v kratkem! Ali se bodo razmere vsled napadov «boljšale! Ne!
Nasilni napadi nc morejo prinesti narodom zboljšav, kakor nc morejo upi i vat i na zboljšanje žalostnih razmer. Ako napadalec z borneo, samokresom ali drugim orožjem vbije Človeka, kterega
smatra za nesrečo naroda, ni svojim činom koristil narodu, ampak je koristi«! reakciji. Za usmrtenim nasilnikom pride drug nasilnik, ki divja še huje kot njegov prednik.
Kdor hoče koristiti narodu, mora narod učiti. Povedati in raz-obložiti mora narodu, da ima hudo orožje v svojih rokah. To orožje je volilna pravica. Narod iiaj mesto meščanskih kandidatov voli socialiste v postavodajne zastoja in "nuailstvo bo prenehalo.
Kjer pa narod še nima splošne volilne pravice, tam se naj pa bori za dosego iste. V tej bvrbi ima zopet dobro orožje: agitacijo otl ust do ust, shode, manifestacije in časopisje.
s	s
* '
— Slava. dr. Cooka je mrknila!
Zbor geologov in astronomov ko-danjskega vseučelišča na Danskem je pred nekaj dnevi dognal, da dr. Cook sploh nikdar ni bil na severnem tečaju. Omenjeni zbor je namreč preiskal Cookove zapiske in druge-4dokaZe", ktere je zadnji predložil kranjskemu vseučilišču, toda v teh 4 4 dokazih" ni bih» ničesar utemeljajočega, kar bi potrdilo, da je 4'doc" Cook res "odkril" severni tečaj. Cook je potemtakem največji laž-nik in slepar, kar jih pomni zgodovina. Ju»jti danskim znanstvenikom popolnoma verujemo. In ajedno z brooklynskim dohta-rjeni doživeli so debelo blamažo, tudi vsi tisti ameriški časopisi, kteri so se tako vneto potezali /a Cooka kot jed i nega "odkritelja" severnega pola. Hudo je res!
Najlepše je pa podprl Cookove "dokaze" neki ehikaški zdravnik. kteri je rekel: "Ako tudi vsi ljudje verujejo tir. Cooku, da je bil na severnem tečaju, jaz mu nisem vrjel od prve ure, odkar je prišel s to svojo novico med svet, in mu tudi nikdar ne verujem. Cook je namreč zdravnik, a jaz dobro vem, d« zdravniki — zlasti pa ameriški — lažejo in sleparijo, kar se da--"
— Lepo fotografijo prave 'kranjske' kulture si daje o samemu sebi in ostalih Slovencih v Rillto-nu, Pa., neki Jea Pieer v "Glasu Naroda" z dne 10, dec. Tam piše v dopisu doslovno: "...Nas Slovencev je tukaj 20 do 25... Kakor po navadi *Sh>venei radi pijejo, tako smo tudi tukaj vsi enaki. Kadar je plačilni dan (Pay day), gremo v saloon in pijemo, dokler imamo kaj denarja. Ka-„ dar smo pa suhi, nas vpraša sa-looner: •."Have you one nickel yet?" In če mu odgovorimo: "No sir" — me takoj potisne skozi vrata na sveži zrak. To se zna, da gremo potem žalostni domov. Doma pa prosimo: "Daj. gazdarica, daj, daj," a ona odgovori: "Me no got!"' Tako hodimo žalostni zopet na delo.* dokler ne pride dan plačila. . ."
Popolnejše slike o nemarnosti in nezavednosti slovenskega delavskega življa v Ameriki, kakršen je še v večini, pač'ni treba — in "Glas Naroda" se po svojem dopisniku še javno baha s pijančevanjem svojih "dragih'' rojakov! — Seveda, to služi v — izobrazbo in rešpekt naroda . . .
Za družine ponesrečencev v Cherry, m.
III. izkaz: Slov. soc. klub v New Yorku $2.50, Žensko druš; tvo Jutr. Zora št. 103, La Salle, Ml., $10.63.
Slov. soe. klub št. 1., Chieago, 111., $5.0C.
Vsa navedena svota. je bila poslana na sodr. Val. Potiska.
IZ STRANKE.
KONFERENCA HRVATSKIH SODRUOOV V CHICAOU.
Na Božič 25. in 26. dec. t. 1. je imel Hrvatski rad. prosv. i polit ieki Savez v Amerijki svojo I.
_ »
konferenco s sledečim dnevnim redom :
I.	Poročilo izvrševalnega odbora Saveza;
II.	O pojačenju "Radničke Straže";
III.	Razprava o združenju Sa-veza z ju gosi. soc*. klubi ozir. organizacijami.
Delegatje so se udeležili konference iz Milwaukee, Kenoshe, Alleghenije, Chicage in Hammond, Ind. Poleg delegatov samih je bilo tudi nekaj povabljenih gostov slovenske in srbsko-bolgarske
soc. stranke.
/ ,
Konferenca se je vršila v Narodni dvorani 1802 So. Center Art.-:-■ 1 -
lz tajnikovega in blagajnikove-ga poročila je razvidno, da je i-mela Radnička Straža, glasilo Sa-veza preko ^$3500 denarnega prometa, kar sc vzame z zadovoljstvom naznanje.
O pojačenju "Radničke Straže" se z ozirov, ker se še ne ve, kako izpade sporazumlenje glede združitve jugosl. socijalistov v eno organizacijo — n« pojači Straža takoj, nalaga pa se izvrševalnemu odboru, da izide Rati. Straža prej ko mogoče na osem strani. — - iJVd<* adfttSetija jug. socijalistov se sklene soglasno, da se ima najti potov, da se to doseže. - V ta namen se nalaga odboru, da povabi vse jugosl. aktivne soc. organizacije v Ameriki, da volijo vsaka po tri delegate, ki naj sporazumno delajo stem odborom, da izdelajo primiren načrt štatuta, po kterem naj bi se podvrgle vse organizacije, ki žele delati skupno.
Vse to še ima storiti kar naj-preje, tako, da bo o Veliki noči moči sklicati osnovno konferenco takega združenja.
Umevno je samoobsebi, da bi i-meli vsi jugosl. soeijalisti v A ne-riki svojo lastno tiskarno ter da bi se splošna organizacija ojačila.
O javnem shodu, ki se je vršil ob tej priliki, spregovorimo več prihodnjič..;
SODRUOI POZOR!
Po sklepu zadnje redne mesečne seje slov. soc. kluba št. 1 v Chicatru z dne 18. dec. t. 1. se vrši izvatircdna seja v soboto dne 8. januarja 1,010 v navadnih prostorih ob 8. uri zvečer.
Ker so na dnevnem rtdu zelo važne stvari, predvsem razprava o priredbi komunistične slavnosti, je dolžnost slehernega člana, da se seje udeleži.
Za socijalizem
Frank Podlipec, taj.
POZOR
Vsem prijateljem v svrho udov in sirot v Cherry, IH., sc naznanja. da je Cherrv Bank v zvezi s Companijo, ki je kriva 300krat-nega umora in da se njene čeke menja le v štoru iste kompanije za kar dobiva velike odstotke nazaj, in sicerf vsled tega, ker je vsemu blagu ceno zvišala. Na Cherrv Bank naj se ne pošilja vsled tega nobene denarja, namenjenega za utlove in sirote tamkaj.
Poročevalec.
NOVI NAROČNIKI
«o najpripravnejše novoletno darilo za
PROLETARCA"! 1
"Glas Naroda" Je skebski list - In Glasilo šifkart!
PEOLETAREO
PROLET AREC kuko lnM*° ^p^**0*^110 t(> na"
r IIVIbBi ■ *	W m- meščanstvo za razumevanje ja«
goslovaiiskrga vprašanja, ki . je staro zc 100 let. <
Vprašati se moramo, ali je ide-
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
iutalk in isd*J*ttlj:
Jufoftiovaaska delavska tiskovna drufba v Chicago, lil.
-ja samaposebi tako neplodna, da do dam*s ni porodila ničesar dru
«tañe. Človek zapusti svoje otro- tako obvarujejo gotove smrti na <e, ki naj nadaljujejo njegovo ži- ( mmzu. Drugo jutro «D bili na-vljenje, izpolnijo njegove eilje. | ravno aretirani, in "sodúi" Beit« V tem pološaju SO danes jugo- ler" je obsodil vsakega na $20 slovanski narodfi in v prvi vrsti globe. Ako bi se dobil lopov, ki bi mi Slovenci. Kot narodni indivi- ukradel celo sodno poslopje, pro-duum imamo pričakovati smrt. glasili bi ga takoj — častnim
Naročnina: Za Atr.«rico $1 SO za celo leto, 7Sc M Zl»git kot tO, da izdli Vsako leto
pot icta. Za E»ropo$2 xa calo lato, ti sa pol lata
Oglati pa Jworu Pri sprtmmbi biratWa Ji pabç nonya natnanUi tudi UTAH J n+slov.
PROLETARIAN
Owned and publiabcd Evaar Tu aso ay by
Soath Slavic Workmen s Publishing Company Chicago, Illinois. _
. Glaailo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.____
Toe Jeaih, President;
John Petiich, Secretary;
Prank Mladič, Treaearer.
■ ..... • 1 '
toaeTBimoii rates: United Statea and Canada. 50 a year, 75c lor hall year. Foreign countries $2 a year, $1 lor half year. AOvaaTisiNO ratis on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, III.
»i
JUGOSLOVANSKA SOO. DEM. KONFERENCA.
V nedeljo so se zbrali "v Ljubljani pooblaščeni zastopniki* jugo-alovanskega delavstva iz vseh slovenskih in hrvatskih krajev Avstrije, iz Hrvatske in Slavonije ter iz Bosne in Hercegovine, a kot gostje so se jim pridružili zastopniki srbskega, češkega, av-strijskega-neuiškega ter italijanskega delavstva. Zbrali so se, da se posvetuje o vprašanju, ki bi bilo v prvi vrsti moralo in že zdavnaj moralo pripraviti meščanstvo vseh prizadetih narodov do reanega in stvarnega dela: O jugoslovanskem vprašanju, ki so ga poklicani razredi tako zanemarili, da je ostala le se praznA 1 fraza. Če ne bi bilo nobenega druzega dejstva kakor to, da so vse organizacije socialno demokratičnega delavstva odposlale svoje zastop nike na to konferenco, bi bil že to velevazen simptom, da se čuti v širokih ljudskih slojih, četudi morda bolj nejasno, potreba po nekaki uspešni rešitvi tega, pač zelo kompliciranega, a za vse dele vitalnega vprašanja. Socialna demokracija se ni podala na tako težavno polje iz same objesti. Kdor ve, koliko volje za pozitivno in stvarno delo je v vseh delih jugoslovanske socialne demokra cije in kako so vse moči preo biožene z delom, bo razumel, da je morala biti za konferenco resnična in občutna potreba ker sicer ne bi bilo nikomur prišlo na misel nakladati si nepotrebnega dela.
Konferenca je pa sama poka zala, da res obstoja taka potreba in ni se čuditi, da jc najbolj čuti kulturna in za kulturi delujoča socialna demokracija. Zato je bilo na že od začetka gotovo, da ne bo konferenca mogla miniti brez vspeha. danes pa lahko konštati-ramo, da je dosegla velik pomen in da sadovi njenega dela ne bodo ostali skriti.
Konferenca se je vršila v hotelu 44Tivoli*V Otvoril jo je v imenu izvrševalnega odbora jugoslovanske socialno-demokratične stranke v nedefjo ob 3. popoldne sodrug Etbin Kristan. V predse-dništvo so bili izvoljeni sodrugi dr. Dermota (Gorica), Vilim Bu-kfteg (Zagreb)) in Salamuiiovič (Sarajevo). Na predlog predsednika se je sklenilo, da se obravnavajo posamezne točke dnevnega reda v sledeči vrsti:
1.	Soeialna demokracija in jugoslovansko vprašanje;
2.	Politični položaj in jugoslovanska soeialna demokracija;
3.	Zveza jugoslovanskih »oci-alno-demokratičnih strank.
Kot poročevalec o 1. točki j*» dobil besedo sodr.
ETBIN KRISTAN
ki je izvajal približno sledeče*:
Pred kratkim se je izvršil i Ljubljani dogodek, ne zgodovin ski, a vendar značilen za presojo in stanje vprašanja, koga imamo v razpravi.
Hrvatsko pevsko društvo "Ko loM je priredilo v "Unionu" koncert. Brez obzira in brez vpraša nja, jeli bo proizvajanje dobro a-li ne, je bilo sprejeto z navduše njem in po dveh ali tréh točkah se je jelo sipati cvetje na pevce in ko je črez 2 dni prišlo v gledališče, se je prizor ponavljal. —- Takrat se je človeku vsiljevala mi
44Slov. Matica" po 1 hrvatski» knjigo in "Hrv. Matica" 1 slo-' vensko Ali je taka ideja sploh sposobna za življenje ali net
Z meščanskega stališča ae ne morejo najti pota, ki bi vodila do cilja in ne cilj v jasuih konturah. — Vse je bilo le politično sanjarstvoj aneksija Bosne in lereegovine je to tudi vnovič jasno pokazala.
Srbi in Hrvatje so trdili, tla i-majo o aneksiji govoriti le oni sami, le oni reševati to vprašanje Pri tej priliki je padla tudi beseda trializem, jedro tega vprašanja je tudi popolnoma nejasno.
Bilo bi smešno pričakovati, tla bodo Jugoslovani kot pritlikov ska država zapirali močnim narodom pot do morja.
V Avstriji imaiiK) dualizem, ki pomeni hegemonijo dveh narodov. Ali rešitev narodnega vprašanja ae dotika vseh narfldov, ki žive v tej monarhiji.
Politična metoda pri reševanju jugoslovanskega vprašanja je u t opic na in popolnonm neplodna.
Jedro jugoslovanskega vpraša nja nam je jasno šele, če pomislimo, da sestoji jugoslovanstvo iz samih drobcev, katerih mnogi ne vedo, kam spadajo. Ti drobci, ki se imenujejo "jugoslovanski na rodi," so vsak zase popolnoma nesposobni za kulturno življenje dokler r niso narodno združeni Njih usoda je klaverno vegetiranje v lastno škodo in v škodo kulture širšega človeštva.
Od Prešernove dobe sem velja n. pr. kot aksijom, da »o Slovenci samostojen narod, a jaz se upam trditi: Slovenci niso samostojen narod, temveč le odlomek še ne konsolidiranega naroda.
Kako liaj se trdi o skupini ljudi, ki si s svojim jezikom ne more pridobiti najpotrebnejše kulture in potrebuje za to tujih jezikov, da živi svoje narodno življenje!
Slovenski medicinec, tehnik, filozof se ne more izobraziti v lastnem jeziku. x
Pa nimamo kaj upanja za bodočnost, da se ta položaj spremeni. Ne! Že maloštevilnost slovenskega naroda, ki je ne paralizi-ra noben drug faktor, nam daje ta odgovor.
Recimo, da imamo 100 slovenskih medicincev, pa naj se to število poviša na 400/ali je mogoče, da se na tej podlagi razvija slovenska medicinska znanost in literatura?
Slep bi bil, kdor bi to trdil. In naša literatura! No! Pri drugih jugoslovanskih narodih vidimo ravno tisto uboštvo.
V Zagrebu imajo vseučilišče že od 70 let, pa še do danes niso izpričevala veljavna pri nas. Vseučilišče tudi še do danes nima medicinske fakultete in je morda še pol stoletja ne dobi.
Vzrok vsem so klaverne kulturne razmere hrvatskega naroda.
Znanstvene literature nimajo nič več kakor mi, beletristika se pa vaga, eno leto več pri njih, Irugo pri nas. Tako je tudi pri ostalih 44 jugoslovanskih naro*
Čujte, kaj piše "Glas Naroda"!
Dolžnost vsakega socialist« je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobiti mu nove naročnike.
t
Kaj nam je tu storiti?
Povstnl opažamo, .|a »e sorodno 1 denarja -- kakor rečeno -v- je.__j^au. — i,u^aa^.
Irii/i * »orodnim. ,1» Uko oboje'v.-i ji *lo«„w kot Walsh. 8***1.. If«!1*	«?	1837 So. Centre ave.. Chicago, m.
državljanom. Ampak človek brez
'"Vsled tega lahko smelo trdimo, da na svetu ni prave civili-	Slovencem in Hrvatom priporo-zacije. Vsi smo še divji ljudje	eam svoje moderno brivnico. kajti vsi zatiramo slabotne in si-	FRANK ZORNJAK,
najboljšt» ohrani svojo individual-. mi živimo v veliki, svobodni	s tFem Jda HttJ1;Rmo v
nost. Kaj pa briga soeiaJno demo- publiki, kjer vlada-ljudstvo" - R dobrodelnosti in zn k racije to vprašanje, kaj se ravno dout you know? Kaj je bil stari	civilizacija ni d
ona v to' vtika? poreče kdo.
To je naša praktična potreba, tla ae more naše delo razvijati; ravno kulturna klavernost in našu razklanost najbolj ovirata razvoj socialne demokracije med jugoslovanskimi narodi.
Po celem svetu je socialna demokracija faktor, mož, ne le z idejami, ampak tudi po svoji realni vsebini. Drugod nastopa socialna demokracija z močnimi organizacijami s časopisjem in tiskom. Mi pa radi decentralizacije jugoslovanskih narodo\ a riori ne moremo ničesar doseči, e se izda med Čehi, Nemci Francozi brošura, je treba pri nas za to petkratnega dela in petkratnih stroškov. Ravno tisk pa želitao kot socialni demokrat je dobiti v roke, orožje, brez katerega ne moremo naprej. — Oentrume, ki jih ustvarja kapitalizem, hoče soc. demokracija uporabiti v dosego svojih ciljev. Mogoče, da se izvrši v daljši bodočnosti večje osredotočenje narodoV, toda zakaj bi ne smeli iskati pota v ono bodočnost, ki čaka, če ne nas. pa naše otroke.
(Konec prihodnjič.)
Rim proti nam?
Mi ste jih videli? Kako so ssjg^I.V postavili! Ti dobri 'prijatelji' de< lavstva! Namreč naši "cajten
I Uteri vspevajo in se zajedno tola-
jedna-. znanstvu.
Naša bela civilizacija ni druzega, nego civilizacija PODLOSTI, TI-RANSTVA IN KRVOLOČNO-
S. TOUZIMSKY

' PROSPERITADOBRI ČASI', VSEOA DOSTI' ITD.
Da delavci res uživajo vsestranske 4'dobre čase", dokazuje sledeča vest, ktero - povzemamo iz kapitalističnega časopisja:
Charles Dodge, Allen Cameron in Geo. Doty, vslužbenci Montgomery Ward & Co. v Chicagu, so bili zadnji četrtek aretirani vsled obtožbe, da so pri imenovani tvrdki, pri kteri so bili vposleni, ukradli več predmetov. Prvi iz med obtoženih, Charles Dodge, je pred municipal nim sodnikom Crowe-jem izpovedal sledeče: "Ime4 sem samo $8 tedenske plače vaša milost" — dejal je sodni ku — 44in to je bilo premalo, da bi bil dostojno preživjal svojo ženo in malega otroka. Živeti smo pa morali. Za to sem kradel razne stvari pri svojih delodajalcih in jih prodal, da sem si nekoliko pomagal. Ne morem povedati, kako mi je šla trda. Kriv sem, in to je moj jedini zagovor. Se nikdar v svojem življenju nisem ničesar ukradel do sedaj; jednostaven »lučaj, če človek nima več kot $8 plače na teden, a izhajati ne more. Veliko sramoto sem nakopal svoji družini na glavo, to vem, toda pomagati si nisem mogel — druzega izhoda ni bilo."
Sodnik je obsodil Dodge-ja in ostala dva obtoženca v jedno-dnevni zapor. — Krasna slika današnje civilizacije, kaj! In obenem prekrasna slika "prosperite-te" — 44dobrih časov" itd. Pa živela prosperiteta!
garji". Koliko *4 papirja * je to >i!o zadnji teden! In kolike)"do- |^fHnk7pod ~ brega" čtiva! In "leph" slik! ;a»%na 4 8tr. ('emu vse to? Busiuessl Tako se' jreživljajo naše "cajtenge"; stari klišeji, kteri So se rabili lani Jakami.'Mir ljmlem na zemlji!
PRAKTIČEN URAB
Prodaja Id popravlja ure, prstan«,
verižice itd.
Tako je "OlaK Naroda" piaal, VELIKA ZALOGA BOŽIČNIH DARIL oziroma preplonkal iz Hearstove-,
ga 44 American" zadnji čtvrtek v j 1502 w 18- C69U' n^otl
naslovom "Civilizaci- Pridite in oglejte »i zalogo.,	4x
svoje 44božične izda- -- ■ ... --;--
je", ktera ima na prvi strani veliki 44pild" angeljcev z debelimi
predlani in tako nazaj leto preti letom —"jokave božčne pridige o 44sveti noči", 4'nebeškem detetu
S temi besedami, ktere obseza-jo samo zlato resnico,, se je "Glas Naroda", kteri vedno zagovarja
iUi. kakršne so bile «lani in pred- L^j kapitalistični sistem in lani, pa kopa šv.ndlerskih ^Livilzacijo podlosti, tiranstv* in sov, kteri plačajo celo izdajo — in krvoločnoiti> obsodil tako ime-"cajteiifta" je na konju ... vi'	- ....
rojaki pa prežvekujte! Kar ste pozabili od lani, čitali ste
nitno, da ga tudi socialisti ne mo-11 sl< I remo lepše obsoditi. Čitajte go-8; renje vrstice še enkrat, dvakrat,
redu "Glas Naroda'
ZA SODRUGE V CHICAGU!
d. Studeny in sinovi

imajo zalogi v Baleo vratnih ur. varille, prstanov 1. t d.— M novo teči pr|-mirnih /a lin lično darilo.
Prid i t« In po-Kl«)t«!
1446 ziptl. 18 cista,
Chicago. 111.
Mrmgil Priporočajte hrvatskim de lovcem "Radnlčko Strafto", edini hrvatski socialistični list ▼ Ameriki. Naročnina $2.00 na leto. Naslov: 600 So. Centre Ave., Chicago, III.
ni to najgrse hinavstvo?
kar pa pozabite med letom čitali trikrat ^ potem prernislite> kako bote o prihodnjem božiču! Kaj- ^ HHm Q fteM jn Q gvajera raz_ pada, sitkartasko-skabski Glas Naroda, list slovenskih (!) delavcev V Ameriki", je bil tudi v paradi. Ali je že kdaj ta 14 list slov. delavcev" posvetil samo
jedno svojo izdajo delavstvu?! Xa redni mesečni seji slt^v. soc. Not for your life! Posveti pa rpd-Lluba št. 1, z dne 18. dec. t. 1. se no vsako »let«» mllilllB prazni- je sklenilo soglasno, da se naš. SloVensko-angleška slovnica, kom, božiču in velikinoči po cel klub odzove povabilu na veselico, slov. ang. tolmač in angl. slovar kup papirja s starimi, obrabljeni- ktero priredi na novega leta po- Ia gamo _ prj y. J. Kubelka, mi 44pildi". Seveda, to je velike poldne Jugosl. rad. pjev. zbor 53g ^ gt New Yort, N. Y. važnosti za delavske koristi!!! Ali|"gi0boda" in tamburaško društvo 4 4 Sloga
Veselica se vrši v Narodni dvo-Ako se hočete prepričati, kak-1 rani na uglu Center ave. in 18te šno gorostasno protislovje trobijo ceste. Nje začetek je ob 2. uri po-med svet naši klerikalni 4 4 osreče- poldne, vatelji", čitajte njiMiste. Vzemi- Ker se vrši veselica ravno na za cigareto, pipe in žvečenje. Im-te v roke letošnjo "božično" šte- novega leta, je pričakovati, da se portirane cigare in cigarete. Vse vilko 44Amerikanskega Slovenca" j0 godrugi udeleže do zadnjega pristno in po zmernih cenah, iz Jolieta. Na prvi strani priloge irM>ža. — Nič lepšega ne more biti je 44sveti pild" (kaj pa sploh mo- |na novega leta dan kot to ,da se re biti druzega!) in pod njim 8(>drugi znajdemo skupaj in po verzi: 44 Slava in hvala bogu n& I govorimo o prošlosti našega delo-višavi, blagim zemljanoin pa — vanja v starem letu. ' mir!" Zdaj pa obrnite in Čitajte Poleg tega bo pa seveda tudi v isti izdaji na naslovni strani li- dovolj duševnega užitka na tej
samo našlo- veselici, ker kakor se čuje, bodo
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
VAC. KROUPA,
1243 W. 18th St. Chicago,
t.
sta samega naslove ve — raznih vesti: nesreče." "Hlapona trčila vkup.
44Še več nesreč." 4'Spet bombe. 44Šivilje zaštrajkale." 44Graft v
__	Podpisani naznanjam roja
želeniik. |	kom v Chicagi in okolic^ da
program z izvrstnim petjem in tamburanjem pa predstavo.
sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim
Vse torej kaže. da bo mnogo dobro pivo, vino in dobro wi-
dih'V PovRod samo vegetiranje, za katerim pa pride prejalislej gotov pogin.
Vse dosedanje reševanje je bilo
Kongres se baje bavi s preiskavo o draginji, o visokih cenah živil, ktere presezajo vsak povprečni zaslužek ameriškega delavca. Nam socialistom je vsaka taka preiskava otKeč. Že davno vemo, kaj je vzrok draginji, kteri mora vsakemu mislečemu člo-
zbornici." 4 4 Napad na zabnve, mnogo užitka. Štrajk železničarjev." Sodrugi! Ne zamudjte tega!
sko.	. Se priporoča
John Mladič
Chicago
2236 So. Wood St.
mestni karo."
"Ogromen požar." 4'Sam^ bitke I pripeljite seboj družine, dekleta,
Nicaragui.« General Estrada,Le8tre in brate! vodja upornikov, baje spet na- Sodrugi 1 Ne pozabite, da se tepei vladne čete." 44Na pomoč tu(ji mj pripravljamo za priredi-
sirotam in vdovam!" Itd.	Lev komunistične slavnosti in da Hfll09 JOlltiy!
Well -44pamir blagim zemlja- bodo hrvatski sodrugi naš poset' Kje ^ pa bll yčeraj? Saj ve4 kjc, Um "rvl"	\Tnili v obilni meri in sodelovali kjer je največ zabave. Ali ie no veš
nom ! 1/
Ali slovenski delavci, ki podpi- L nj¡b peV8kim zborom.
' da je nsjvcč zabave v GOSTILNI.
rajo ta list, res nič ne mislijo, kadar ga čitajo??
John Košiček,
Na novega leta dan popoldne torej do zadnjega moža na veselico hrvatskih sodmgov!	1807 go. Centre Ave. Chicago, 111.
Frank Podlipec, taj.
jugoslovanskemu vprašanju bolj veku biti jasen kot beli dan: Lju-V škodo nego v prospeh. S sa- ki posedujejo tlelo, poseduje-mim oktroirnnjdm, n. pr. ilirsko j0 produkt dela, in zato ima-
gibanje, se ne da ničesar doseči!
Kulturnemu zedinjenju jugoslovanskih narodov nas ni iliri-zem prav nič približal.
Naša burožazija se z narodnostjo le igra in ž njo kupčuje. Vzgle
jo tudi moČ, zvišati cene kolikor
4 4 Calumet in Hecla je prodala I	.......i - .-j
ves baker, ki ga ima v zalogi po	* • •
13Uj centa funt. -'Ker znašajo _ '<Amerikangki Slovenec" je Aka hočol dobro nar.vno vino piti,
stroški produkcije 8 do 9 centov, tudi tftk ligt> ki zagQvarja na vse !	°g	P
kaže se zopet lepa dividenda z» pretege današnjo blaženo krščan-1 J A C \ RFRNARD-U one, ki so tako srečni, da imajo K civiiizacijo in z drugimi kapi-/! , T/ v svoji lasti delnice C. & H- l talističnmi listi vred t>ridiguje,	1903 Blue Island Ave.
tla "tako je najbolje, kakor jc." TelefonCanal 842	CHICAGO
Ta mrzla časnikarska nota da I Vzemite v roke 2. štev. tega lista Pri njemu dobil najbolja kaiifornij-jednemu, ki misli s svojimi mož- L dne 17 ^ \n prečitajte samo	«ka in importirana vina.
gani, yeč misliti kaor pa. če bi naslove raznih "novic": "Smrt čtal deset dolgih člankov. Stroški vs|ed eksplozije v rovu." "Ru:
nesreča utonilo z
plače, ko imajo kapitalisti zopet tako dobre čase? Ilm, zakaj! Rudarji v Copper Count.v sploh ne jim poljubi" To je jedin vzrok | mahajo večje plače. Ko bi jo ma-draginji, bedi, zločinom in vsemu ra,i- organizirali bi se v močno družabnemu zlu od kraja do kon- »™jo in rekli družbi na kratko: ca; vsako drugo argumetiranje T)ft.ii T«ki> PR ho> °rganizaci
bakra znašajo torej 8 do 0 Qentov daPji»» «»uti.'' "Strašna funtov. Ali vidite rop? 44Lepa di- L. ni<lniku." 4438 mol n videnda", s ktero se pasejo boga- lm!j0 m "Vlak skočil s tira." i ti t ram p je po Bostonu in drugod, ««in^ 80 prevrnil v reko." 4lÖu-' jf» navatlen rop mdarjevih žuljev. da ni n0Hrc?a večja." "Spet Zakaj pa rudarjem ne povečajo y1ak-	s tirH>M <«Rmrt v pre.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, DL
se
je navaden bluff. Ampak ljudje,	.!«- kajti ta bi škodila kapitalistom dov je povsod dovolj, zlasti na j 'ktorj plačujejo Visoke cene ali pa "lepim" dividendam, a caln-Sp. Štajerskem. Pri nam tudi «ta-1 «tradftio, so s tem popolnoma za-	metski rudarji pa hočejo, da ......* ' 1" " " ^ dovoljni! Kako da ne, če pa leto kapitalistom dobro godi *
tistika podaja lepo sliko: število prebivalstva mest in trgov raste in sicer povečavajo to število Slovenci, ki se pa v veliki večini potu jčijo,, germaniziraje; v današnjem boju n za nas temelja za obstanek. Torej poreče kdo potem, »e pa kar hitro germanizi-rajmo, saj Hrvati sami ničesar nimajo. Ne tako! Kar smo mi do-sedaj ustvarili kot slovenski narod, to se mora kulturi ohraniti. Individunm, ki se saveda svoje smrtnosti, hoče vendar nekaj 0-hraniti, hoče,, da za njim nekaj o-
se
Bla-
ža letom glasujejo za draginjo in stalne batine, s kterimi jih božajo kapitalisti! Ljudje so zadovoljni — ljudje tako hočejo, zato je pa draginja tudi1 popolnoma mestu 1 ^
gor njim, ki so revni na duhu . .!
na
Biti brez centa, je danes že zločin! Kdor nima denarju, je, zlo
Listnica uredništva.
P. J/ v M. Pa.: Glede nesramne pisave kulija Valjavca v 44O. N." o Uniji, bomo že poskrbeli, da uradniki vseh "ITnij" izvedo o pisavi tega skebskega lističa, ki
pre- Ima vei)o salogo ur, veriftie, prot»
mogovniku." 44 Panika v gledi- nov in drugih dragotia. Isvrtuje tmdi ščll." "Velika tatvina." 44Žalos- voakovr^na popravila v tej .troki pe
ten konec izletnikov." "Nesrača Bitki ^- • ■ z avtomobilom." 44Operno gleda-lisce zgorelo." "Ogromen požar." Itd.
44Amer. Slov." pa kljub temu «le želi, 14da je tako najbolje, in tla vse to ostane, kakor je." Ali delavci, kteri podpirajo ta list, nič ne mislijo, kadar ga čitajo?
Drufttvene regalie, kape, prekoramnice, bandera itd.
es alovenska drnitva najbolje preskrbi
Emil Bachtnati
1719 So. Centre ave., Chicago, 111.
Činec, kteremn je tfeba «Hreti se klanja pred vsem, kar izkori-, glavo! Pred nekaj dnevu w je šča delavce. Prav dol#A ae "01. zateklo dvajset "trampov" v go- N." ne bo več norčeval i r delav-rak hodnik neke sodne dvorane t«v, pa bili to slovenski ali neslo-v Chicagu in tam prenočilo, da se venaki. — Pozdrav!
Rabite premog?
1 " ~"~r r " f1
Rabite drva?
To vam
nsjboljie in \ preskrbi
nsjhitrej&o
Ali se selite?
FRANK UDOVID,
EKSPRESMAN
1343 W. 18th Stmt
. pri Dlae Island Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
Provals poliltvo, premog, drva in drugo. Oglasite se pri nJem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
PKOLETAKKC
»plsy.
•I» od, Wyo., 19. dec. 'iH), [ospod urednik! ^ j Vas, da natisnete teh te naše naselbine v j Wyoming, društvo Bratje Svo-j št. 26 Vipadajoče k S. N. P. Bdi, je »klicalo i/vanredno se-. I ozir. shod dne 28. novembra v udov in sirot za proininuli-V Cherry, IM. Hliod» Si» ¿e udeležili tudi bratje <i trvlk dnigih društev, namreč ca št. 28 spadajoča k «Ju-ranski katoliški jednoti, dr. zdravje bolnikov št. 94 'e k Kranjski slov. kat. ti in dr. sv. Barbare št. 40
¡Soče k Jed. v Korest City,
*
«•dink Jako .lamnek od dr. Svabode št. 26 otvori sejo ob 3 uri Opoldne. Pred-pozdravi vse navzoče in jim ie pomen shoda, nakar po-Hkesedo si »bratu Ivanu Šarcu, v daljšem govoru pojasni »t ki se je .pripetila našim >m v Cherry, 111. V svojem razloži o bedi in revščini, zadene udove in sirote, ki le za ranjkimi. tej priliki se je dotaknil tu-larskega življenja, kterega lik je strog poznavalec. — ¡e nastopi »obrat Jo«ip Fa-razpravlja o naredbah v [ih pod sedanjim kapitali-lim sistemom ^Zed. državah, tfo se uname živahna debata »testni klici, kterih zaklju-pe bil, da se pobira prosto-prispevke za zapuščane re in sirote naših ponesreče-bratov v Cherry, 111. Pobirate začne takoj in sicer okrog (pneev in drugih Slovanov, ta namen ae je izvolil takoj fben odbor iz dveh članov in rta bila izvoljena John Siki Metod Cirej. Rezultat ko-je pokazal, da se je nabralo
te prispevke, ki bodo lepo »lov. ndovam in sirotam v r, izrekamo na tem mestu dobrosrčnim prispevateljem toplejšo «»hvalo! enem pa si ne moremo kaj, ne povabili vseh članov ozir. S. N. P: J., da ta zgled po-ijo, kajti nesreča je grozna ivadna, po drugi strani smo li izpostavljeni njeni usodi !4an.
navedeno svoto $64.50 smo I na blagajnika socijalistič-Pkluba v La Salle, Hl., Valen->tiska, 1237 1st St., in upa-bo omenjeni odbor preskr-potrebno, da pride denar re roke — kamor je name-namreČ: vdovam in siro-tnaših ponesrečenih sobratov 111.
darovalcev so: li so po $2: Josip Fakin, Me-?Cirej, Jos. Tavčar, John Jam-► John Sifrar.
„ $1: Alois Jenko, Lucija Jen-John Šare, Josip Kežman, A-■Jamšek, Mihael Mastnak, A-Orešnik, Frank Cirej, Frank John Pagon, Tom. Feliks, ich Frik, Jo». Sibentorter, Medved, «Jurij Jakljevič, Felicijan, Frančiška Felici-, Jonip Sever, Roza Sever, Jak. Juri Kalan, Urban Galičič, ličič, Jernej Eržen, Valent. Jok. Kosmač, Anton Pir-Kočevar, Frank Pšenič-I. Golob, Rad. Kragujevič, žar, Ant. Si?rar, Frank P, A mir. Peternel. BO e. so dali: Apdr. Fortu-jprancka , Fortuna, Jurij Ju-.Frank Matko, Mart. Bezo-i. Marovt, Frank Kramar, Krall, John Walte, Anton John Teomik, John Ro-krari Strom, Simon Mar-jMark. Kragujevii, Nik. irič, Ra<b> Samarjie, Božo I Dm iter Kovačevič, Tratin lky, Vil i am Petrič, Ana r, Vlad. Brovko, Sefin Su-Bazovičar, Mihael Drat-f, A Kolieky, John Famtz, ^reii.
c. so dali: Roman Naliv-itr0 Kitkovič, Miha Selič, Ilobrataky, John Koslav, m Miko$, Jo». Mikoš, Štef. Ja-iska, Mihael Beynon, Frank <• Fabian 0«troaki, Vlad. J»-•John Krščenik. itveni odbor: Sere. predsednik, Mastnak, tajnik,
Frank Klaužar, blagajnik. Nabiralni odbor:
John ftifrar, Metod Cirej.
Chisholui, Minu., 21. de«. 190t> Cjenjeno uredniitvoj
Prosim Vas uvrstite teh par vrstic v naš delavski list/"Proletario".
V našem kraju so delavske razmere tako slabe, da »e delavci ie s težko silo preživljajo. Kdor pa nima'dela, ta je pa izpostavljen direktnemu pogubljenju: lakati. in trplenju.
Tukaj se pripeti skoraj vsak dan kaka nesreča, ktera ustvarja sirote do smrti.
Edino kar je beležiti dobrega, je to, da naše socijalistiČno društvo napreduje, za kar se je zahvaliti po največ sodr. Antonu Sterli in Geo. Chrepu, ktera neumorno širita delavsko časopisje in literaturo.
Tudi jaz priporočam slovenskim delavcem širom Amerike, da čitajo edino delavski list "Prole-tarca", hrvatski radniei pa Rad-ničko Stražo.
Samo ta dva lista bosta odprla jugot»l. delavcu v Ameriki oči, da bodo spoznali vse zlo, ki izhaja iz sedanje kapitalistične družbe, ktera ubija človečanstvo gmotno in duševno.
Zato pa naprej pod našim pra-porjem za Proletarca in RadničkO Stražo!
Vaš	Stanko Božič.
Kenotfia, Wi»., 22. dec. '09. Cenjeno uredništvo 'Proletarca'!
Oprostite, da Va« nadlegujem za malce prostora v našem delavskem listu "Proletarcu".
Ob božičnih praznikih in Novem letu se namreč vsak človek rad spominja avojih prijateljev in sovražnikov in jim vošči dobre želje.
Ker je temu tako, si štejem tudi jaz v dolžnost spomniti se svojih poznancev, predvsem nekemu ze-infjanu, ki prebiva v Kenoehi in sliši na ime M. Kirar.
Želim mu torej ob novem1 letu, da bi mu Bog podelil več pameti; da bi se zavedal, kaj dela. Pred vsem, da bi več ne lagal debelo in ae poboljšal, ter postal človek za med ljudi, ki se bore za delavsko pravico.
Jaz čakam premembe.
Ignac Radovan.
NAŠI ZASTOPNIKI.
La Salle, 111.: John Puček.
Conemaugh, Pa.: Frank Podboj.
St; Louis, Mo.: Vincent Cain-kar.
New York-Brooklyn: Feliks Kramaršič.
Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja.
Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec.
Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa.
Tony Mrak za Haekett, Pa., in okolico.
Joe Pajk za Pennsylvanije.
John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va.
Frank Cine, Cleveland, 0.
Rock Spring», Wyo.: Valentin Stalick.
Za Chicago in okolico sta naša zastopnika Mike Kulovec in John Jereb.
*
Zastopnik: Frank Podlipec v Chicago za Severno stran Chica-
K*.
Anton Sterle, Box 368, Chis-holm, Minn.
Anton Jalovčan, za Hudson, Wyo.
liorain, O. in okolico: Frank Vevar.
Kenosha, Wis.; Ignac Radovan. Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring.
Hibbing, Minn,: Frank Hitti. Za Minnesoto: Jernej Črnogoj,
fiox 47? Bveiatb.
Louis Glažar za Sygan in okolico.
Frank Verbajs, Vandling, Pa., box 135.
ČE RABITE EXPRESS
kočijo, seno za živino In sploh red, kl spadafo v s ta | no stroko --se oglasite pri
W. J. BRENN AN,
un-ist st.
POZOR!
Mbgoče kdo misli, da v Chicafi ni dobiti tac»-k» Divu kot v «tari domovini. Ampak V.
I•* /.mots!
Pri meni »s dobi: domač* klobase, domača tubo meso, ti ve kokoši Ciste k okoli in meso v»e vrst«. H Cene najnižje, blago najbolje.
MIHAEL LACKOVIČ, 1104 W. 18th St., Chicago.
Slovencem in Hrvatom!
aamanjsmo, d» iadsdujsmo ram
ohlokü Vo naJnov®j*eTO •'roju. Unijsko dslo; trpsftno in lites ' y ^^ imtmo tadi rsene drugs potrefcééüi«, k sps.
d*ji v delokrog oprave — oblak. Pridite in ogleju si aaéu izloibo. Z vsem spoštovan jetn

NE ZAMUDITE.
Ako nameravate dati vašim prijatellem ali sorodnikom sliko kot Božično darilo, je
La Salle, 111.
TELEPHONE 380 R.
KLEŠČE
— "Ol Nar.M poroča o goljufijah in sleparijah sladkornega truHta na eolnini. Glavno besedo pri sladkornem trustu pa imajo mormonci. Vsi mormonci so priznani republikanci. Kako se pa to strinja, da "Gl. Nar." odkriva zdaj republikanske sleparje, ob predsedniških volitvah je pa priporočal republikanske kandidate. Mi nismo tako„ hudobni, da trdimo, da pri "Gl. Nar." odloča stari latinski pregovor: "Monet non ölet." Da smo pa na čistem, pa pravimo: Erkläret uns, Graf Oe-rindur!
Listu v podporo.
Silvester Kramaršič, La Salle, 111., 50 c.; A. Meznarich, istotam,
10 c.
Sodrug od nekod 50 c.; Mike Pogorelec, Pueblo, Colo.: Vošči "Proletarcu" srečno Novo leto in mu da 50 c. v podporo.—Vsem hvala 1
DRUŠTVO "SLAVIJA" ŠT. 1.
S. N. P. J. ...
je zaključilo na svoji zadnji redni mesečni seji, da se zberejo vsi bratje, ki bodo poaetili veselico bratskega dništva "Zavednost" 115 S. N. P. J. v Jolietu, do sedme ure zvečer dne 31. dec. t. 1. v gostilni pri bratu Frank Mladiču. Od tam bo skupen odhod.
Vsekako se želi. da se bratje vdeleže mnogobrojno tega poseta v Joliet.
Bratski pozdrav — - *
Odbor dr. "Slavija" št. 1.
S. N. P. J.
Podpisana sc priporočava Slovcnccm za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
1802 8. Centre Ave. Chicago, IU.
Kako so nastale vere in bogovi?
Po Ingeraollovih spisih ta Slovene« priredil Ivan Kaksr.
SEDAJ SAMO 1SC.
Dobi m pri ixdaj.teljn:
Ivanu Kalter 1922 Laflin St Chicago, m.
Novo Odlikovanje!
DR. FERDINAND HARTMANN
je bil od zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen
ZA PRVEGA PRIMARIJA V NEW Y0RKU
To novo odlikovanje našega zdravnika je velika sreča za Vas, kateri ste bolni slabi in nemočni
PAZITE. Dr. Ferd. Hartmann veH: „Poprej nego piSete kateremu zdravniku in poprej predtlo pričnete rabiti kakšna zdravila — opišite iskreno in.brez sramovanja svojo bolezen njemu, prašajte ^a za svet kaj. Vam je sto-riti. On trdi, da večina bnleznij, na katerih na i rojaki trpijo, prihaja vsled nepiavilnega delovanja i pokvarjenja krvnega sistema.
DR. FERD. HARTMANN je danas navsala način prvi zdravniški učenjak v New Vorku za VSE KRONI NE BO-> LEZNI ZUNANJE ALI NOTRANJE ■ - kakor turJi za VSE
TAJNE BOLEZNI MOŽA IN ŽENE - rima toraj bolnika, katerega on ne bi bil popolnoma ozdravil, r- ZATORAJ
ROJAKI ako potrebujete kakšnega zdravniškega nasveta a-li pomoči, obrnite sc pismeno aH osebno in z popolnim zaupanjem naznanite mu vse Va;e simptome bolezni ker be Vam zagotavlja sigurna pomoč in najbolj ,a zdravila.
Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na:
Di\ Ferd. Hartmann
218 EAST 11. HT. NFAV YORK, N. Y.
izkušeni fotografist tisti, ki izdeluje slike, da vzbujajo pozornost.
Povečale slike na sve načine.
1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLACE. TELEFON O AN AL 287.	USTANOVLJENO 1!
/
♦ MMMMMHtMMMMMIMMMMMMMMMMMMMSS
obleke po meri po $20. >22, $25.
Izdelujemo
Prodajemo CVi2°,bm, Ks.
Ilfl^mO	nalogo modernih klo-
■nraillV bukov v najraznovrstnih bojah.
V	751 Ioni >mamo tudi veliko zalogo srajc, kra-
V	¿aiujjl vatt jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča T T TI) I
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUK1
1724 S. Centre Ave.f Chicago, 111.
ZEMANOVO 44GRENKO VINO^ j
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, ¿isti kri in jetra. NEPRBSEGLJTV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Isdelano is najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenČec.Tatra je izdelani is zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi iivčne slabosti, podpira lahko prebavr želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovaaakik salunih kakor tudi pri izdelovalen teh nsjboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Oalifornijska vina.
B7P M A N 1858 Alport Street, •	II , Chicago, III.
ees»e»»eeeeee<
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
(RAZŠIRANJB
Varicocele, Hydrocele
Ozdravim rsseega, kdo% trpi na Vsricoceli, Strieturi. Daijs otdrsvyn • nalezljivo zastrujjenje, iivčne nermotnosti, vodenico in bolezni tiiofih se molkih.
Ta prilika je dana tistim, ki so izdali ie velike svoU zdravnikon. ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, p» kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tneatov zdravnike« brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, • kteria sdravim vsp^ino. Za nevspetoo zdravljenje ni treba plakati—Is za vspeftno. Ozdravim pozitivno ftelode^ne brezni, pljučna, na jetrik in ledvicah ne glede kako stara je bolozen. Tajne molke bolsinl zdravim hitro, r.a stalno in tajno, ftivftene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, zastniplenje in zguba vode. Pljnča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejAo metodo. ....ženske bolezni v ozadju, beli trfk in druge zdravim za stalno. —ZastrupljM&Je in vse druge koine bolezni kakor priiče, ture, garje, otekline.—Močni tok is drage bolezni. PrelAče in vvetnje zastonj.
DR. ZIN8, 41 SO. CLARK ST.. CHIOAOO (Med. Randolph in Lake St.)
Uraduje: od S ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure sjnt. do 4 ure pop
L ■ ■ ■ i'■
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raznih neopojnlH pijač.
1837 So. Pisk 8t. Tel. Canal 1405
Jako važno vprašaa|e?
"Ali sem ie poslal zsostalo naročnino na "Proletarca"t nel —

PROLETARIO
Delavec Ševirjov.
■ 4
Povest izza dobe ruske revolucije.
Spisal M. Arcibašev. Poslovenil Jože Zftvertnik.
(Dalje).
"Prvič nočem zvršiti nič, kar zam zvršiti ne morem. Drugič, ali mislite, da sem samf . . Počakaj ino ... t
Ševirjov je p<4tavijal te besede s posebnim povdarkom in izrazom na obrazu. . Njegove oči so gledale napeto in ostro v temo, kot bi videl tam nepregledne vrste ljudi,; kot je sam, ki so vse človeško vrgli od sebe, da bi posnemali njega.
"Za boga! Kako je blodilo vaše mišljenje zadnjih pet let, odkar ste vstopili kot nadepoln mladenič v tvornico, polp prepričanja in poguma, poln zaupanja v končno zmago . . . Zgubili ste pogum, pomehkužili se ste."
"Pustimo to", je rekel Ševirjov . . . Takrat nesem bil sam, bilo nas je mnogo, mnogo . . . Kje so sedaj!" . . .
"Šli so za skupno stvar, ideje v smrt ..." je svečano odgovoril gost.	«
"Tudi Liza? ... je vprašal Ševirjov počasi.
"Da . . . tudi ona."
"Veste . . . videl sem jo kar . . . Ona plaka . . . Bila je samo domišljava prikazen. Pa za to se ne gre. Ali veste, kaj pomeni v življenju žrtvovati svoje najlubšef... Bitje, nežno in šibko, ki se je balo
navadnih tčžkoč v življenju--
izročiti smrti, umazani zanjki, vislicam ... v veselje rabeljem . . . Ali poznate to t . . . Ne, ne ... le jaz poznam to!".
Plakajoč je Ševirjov govoril to.
"Ne vznemirjajte se. ljubi moj,M je dejal gost sočutno. 4 4 To je grozno . . . Ali brez žrtev se ne da doseči nič. Tem večja je žrtev, toliko čistejši in svetejši je nje pomen.
4 4 Tako T" je vprašal Ševirjov nenavadpo.
44Verujte to! . . . žrtve, žr^ve! . . . hetakombe so jih žrtvovali človeštvu, in naša zgodovina je neprenehljivo klanje . . . Ali zaman ne koraka naprej. Iz svetle bodočnosti se že nam ponuja hvaležne in blagosljavlja joče roke svobodno človeštvo . . . naši deci in našemu delu! Moj bog! Kaj je v primeri naše kratko in revno življenje s to veliko bodočnostjo ki se gradi na naših truplih . .
"Fej, ostudno! .. . Ali se ne bojite. da bo vaša krasna bodočnost dišala po mrhovini?" je vprašal Ševirjov in se* zasmejal na kratko.
44Prepiraj se z menoj! Zadosti slabo," je mislil.
44Ali ne vidite", je nadaljeval gost, kot bi preslišal ugovor, kako v ljudski masi zlo gineva korak za korakom, da masa napreduje . . . Ali zamorete res dvomiti o ti zmagoslavni poti resnice! Spominjajte se, da se zlo, neda odstraniti z zlom . . ."
Ševirjov je molčal in poslušal.
Dozdevalo se mu je, da stoji v veličastveni cerkvi.zadaj za ljudsko* množico in posluša pridigo sladkega jezuita. *
44Da, in mi! . . . Mi, ki darujemo svoje najdražje, kar imamo— svoje življenje in srečo — kaj bo pa z nami?" prašal je tiho.
44Mi bomo gnojili zemljo, da bo rodila ... da bo iz zemlje vzklilo novo življenje!"
44 In kdo bo plači tiste, ki pijejo našo kri, se vesele naših muk in plešejo radostno po zemlji, ktero bomo gnojili mi! ..." je vprašal Ševirjov še bolj tiho.
44 Kaj nas brigajo . . . sodila jih bo zgodovina, ali če hočete, jih bo sodil bog.
Razjarjen ga je Ševirjov zgrabil za vrat.
44Ha, ali je to vse! . . . Ali je to vse!"
Divje je zaklical nakrat./
14Ti lažeš! Far si ... črn far . . . jezuit. Prišel si, da me preslepiš." '
Kričal je in tresel ga za vrat, mej tem *e je pa njegov život tresel jeze in ogorčenja. Suval je gosta ob steno, da jc bolnela njegova glava, zaeno je pa tiščal dolg in črn vrat. Dozdelo se mu je, da je zasvetila luč in zbudil se je.
Srce mu je vtripalo, kot bi hotelo počiti. Pred očmi so plesali rdeči in zlati kolobarji, iz njegovega života je puhtel vroč znoj. Ležal je na hrtffcu, zavit do vratu
v odejo in v sivem jutranjem mraku je gledal prazne stene svoje sobe, stol, na kterem je ležala temna obleka, in popolnoma sivo okno. A neko zoprno breme mu je še vedno težilo noge.
Le z naporom je vstal.
Na njegovih nogah je ležal plašč, ki je padel s postelje.
4 4 Ali nič druzega!" se je smehljal hladno in hotel zopet v postelj. Nakrat je obstal in planil zopet sredi sobe.
11.
Nekje zdolaj, ne v stanovanju, je čul oprezne konice. Dvignil je glavo. Nekdo je prihajal po stopnjicah, bližal se je oprezno v težkih škornjih po kamenitih stopnjicah navzgor.
Šervijov je poslušal pazno. Ne kdo je obstal preti vrati in poslušal. Dolgo je bilo vse tiho in Ševirjov je pričel premišljati, ako ni varal samega sebe in kri mu je pričela pritiskati v glavo. Vse je bilo mirno, le tema je lahno zibala pred njegovimi očmi.
"Ej, to je domišljija!" je mislil Ševirjov in legel v postelj.
AH v istem trenotku so se odprle njegove oči na široko in planil je iz postelje, kot bi ga kakšna tajna sila vrgla iz nje. V tihoti je čul nekak pritajen glas: železo.je zažvenketalo in vtihnilo. Skušalo se je previdno odpreti vrata na hodnik. Šervijov se je pričel oblačiti urno. Ko je obuval čevlje, je začul nov šum. Okarnnel je in poslušal paznejše; potem se je pa oblačil še urneje. Zdaj je prihajalo še več ljudi in previdno in počasi po stopnjicah navzgor.
"Ta pravi so."
Minuto časa je stal Šervijov neodločene potem je oblekel plašč in dal klobuk na glavo. Odprl je vrata in pogledal v hodnik. Kot blisk mu je šinila misel skozi možgane, da je skozi okno v kuhinji, kamor je šel slučajno pit vodo, zid sosedne hiše; okno ni imelo dvojnega okvira. Urno kot mačka, umikajoč se zaatorom in zabojem je hitel preko hodnika, skozi težak in plesnjev zrak. Na vogalu, kjer sta spala starka in starček, jc obstal za trenotek. Tiho smrčanje za zastorom je utihnilo nakrat. Ševirjov je obstal in poslušal; lezel je tiho naprej, odprl kuhinjska vrata in obstal. V kuhinji je bilo svitlo. Raz ognjišča je nejasno odsevala neka posoda; mrzel samovar je bil stal na mizi, Mačka je skočila raz ognjišče, z vzdignenim repom hitela mimo Šervijova. Dišalo je po mrzlem ogljikovem vzduhu in kislem zelju. Šervijov je stopil k oknu in gledal ven.
Skozi jiimazane in prašne šipe ni bilo videti kaj; odseval je le trak neba in navpična siva stena se je pogrezala v globočino.
Ozrl se je še enkrat in skušal tihoma odmakniti zapah. Okno je zažvenkljalo pritajeno in «e odprlo, mrzel zrak mu je vdaril v obraz. Naklonil se je na okno in gledal nizdol.
Globoko doli je odseval beK ka-meniti tlak; bil je vtis, kot bi bilo dno groznega prepada. Dihlej mraza in smrti je prihajal iz glo-boČine proti njemu navzgor. Nad streho sosedne hiše se je pa razprostiralo enolično jutranje nebo; njegova neskončna praznota je dihala mraz in svobodo.
Ševirjov je obrnil glavo proti stanovanju in poalušal pazno.
V tem trenotku se je oglasil zvonec živo in svareče, mir in spanje vsega sveta sta bila dozdevno vznemirjena.
Pazno in spretno je splezal Ševirjov na okno in pogledal doli v grozen prepad, kjer je odseval beli tlak — skočil je ---Za trenotek je občutil vwo grozoto padca, praznote, slabosti in teže svojega života v zraku,. nad prepadom . .'. potem je pa vdaril s prsi od zid sosedne hiše. V razburjenosti so krčeviti prsti zagrabili krepko za izpognen kositar, ki je prišel odnehavati pod težo. Noge so krčevito drčale ob steni nizdol in tudi kolena so silila nizdol. Šervijovu se je dozdevalo njegovo telo sila težko. Zvijal ae je kot mačka in že je zaprl oči, ko se je v zadnji močjo vprl z nogama ob zid in se pognal na streho.
(Dalje prih.)
Svetoven pregled.
—	Dunajska zbornica je odklonila predlog, ki je določati nemščino za razpravni jezik v zbornici.
• •
—	Na Tirolskem je Avstrija pomnožila vojaško posadko.
To je najlepša ilustracija za ofi-ciozne trditve, da je najboljši
«porazum meti Italijo in Avstrijo. • ^ - •
_ V Belgiji je izdala socialistična zveza manifest, v kterem je ta le značilen stavek: "Kralj je mrtev — živela republika!". V manifestu povdarja zveza, da je kralj nepotreben. Civilna lista umrlega kralja I/eopolda je . pogoltnila 150 niilionov frankov, kar
je težko breme za državo.
• •
*
—	Gabriel Honataux, prejšni minister za inozemska dela in predsednik, še le pred kratkem ustanovljenega francosko ameriškega komiteja, ki ima zbližati obe državi v socialnem in gospodarskem oziru, je deja'l, da je danes ameriška republika odločilna sila na Tihem oceanu. To bo odločilo, da bo ameriška republika oddajala svojedobno odločilen glas v
evropejskih prepirih.
• • #
—	Novi talijanzki premier baron Sonnini je predstavil parlamentu novo. ministerstvo in govoril o svojem političnem programu. Povdarjad je, da ostane Italija zvesta trozvezi, da bo razširil ljudsko šolo in ustanovil dva noVa ministernka. sedeža: za delo in
Železnice.
-' |gv	#
*
—	Ruska zbornica je izrekla justičnemu ministru Čeglovitovu nezaupnico, ker je izdal okrožnico, v kteri prepoveduje odvetnikom obiskati v ječi obtožence, ki so toženi političnih prestopkov ali hudodelstev.
Minister je na to izjavil, da se ne zmeni za nezaupnico zbornice.
Fa£ vreden hlapec svojega gospodarja — okrvavljenega idiota Nikolaja.
• •
*
—• Prvo delo novega talijanske-ga ministerskega predsednika je
bilo, da je odpravil cenzuro. • •
*
—	Dr. Friedjing, kterega so tožili hrvatski in srbski državno-zborski poslanci ratft* častikraje, se je blamiral do kosti. Friedjung je v Marcu priobčil Članak. v kterem je trdil, da je srbska vlada podkupila razžaljene osebe, da bi vprizorili vstajo na Hrvatskem, Bosni in Hercegovini. Zdaj je Friedjung izjavil pred sodiščem, "da so najvažnejše listine na podlagi, kterih je spisal članak, ponarejene.
•	e
*
—	Najvišje sodišče na Angleškem je izreklo, da strokovna društvanimajo pravice pobirati posebne prispevke, iz kterih bi se plačevale dijete za posluice v nižji zbornici.
Delavska stranka je na to zaključila, da predloži v nižji zbornici zakonsko predlogo, ki izreka jasno, da imajo strokovna društva pravo pobirati posebne doneske* v politične namena. Delavska stranka si je svesta zmage.
NOVI NAROČNIKI so najpripravnejše novoletno darilo za
PROLETARCA"!
Peni, 111., 19. dec. 1909. NEKAJ BESED O SOCIJALIZ MU IIN VERI. -
Kakor mi je razvidno iz raznih časopisov in vem iz lastne skušnje, se n^ši ljudje zelo zanimajo, kakšno stališče bo zavzel socijali-zem napram veri in njenim napravam, ko pride na površje.
Eni so mnenja, da bo socialistična uprava dala tedaj vse verne Kristjane posaditi na gro-mado, kot je to delala nekdaj cerkev. Drugi zopet mislijo, da bodo tudi pod socijalizmom vse vse vere tako lepo napredovale, kot zdaj pod kapitalistično vlado.
Moje mnenje o tem pa je tole. Socijalizem kot gospodarski nauk, ki uči, da izvira sedanje zló družbe iz gospodarske neennkosti — in ima v svojem programu ozir. delu sredstva za odpravo te neenakosti in nadomestitev gospodarske enakosti (Kdor ne dela naj tudi ne je) ne bo posajal vernikov na grmade, ampak oprostil jih bo gospodarskih «pon — za duševne, naj se bodo pa sami brigali. Ševeda bo prišlo v soc. družbi pozneje tudi do splošne duševne revolucije in bodo odpadle razne vere, to pa zato, ker bo v
tisti družbi imela prvo besedo le veda in pa realnost. Vse to bo prinesel pač tok časa a seboj. Moč napredku pa bo dajala vsekakor soc. uprava, ki bo bazirala na |K)dlagi gospodarske in duševne emancipacije. Vsekaor je pa gospodarska emancipacija prvi |x>goj duše v ne svobode.
Le poglejmo primere. Mnogo delavcev je dane« duševno osvobojenih. To se pravi, oni neveru-jejo nič. Toda kaj jim to koristi, dokler žive v kapitalistični družbi! Nič! Edino kar bi štelo, so cetnje, ki se prihranijo pred cerkvenim molohom. Po drugi strani pa je človek lahko velik suženj cerkve in vere, a ima vsega dovolj, če je kapitalist. Osvobaja ga gospo> darstvo.
Kakor že rečeno, v svojem jedru goji socijalizem gospodarsko in duševno svobodo, vendar pa mu je predpogoj ¿ospodartka stran, po poti, ktere se hoče s pomočjo razvoja^. j. uka povspe-ti do svoje popolnosti ne da bi se posluževal barbarskih sredstev, kakor se je v prejšnih stoletjih dogajalo od strani rimske cerkve, ko so vtepali vernikom v glavo pravo zveličavno vero." Socijalizina cilj in zmaga ni na silje, «impak bratstvo, da bi bili vsi ljudje enakopravni (ne enaki po telesu, polti, koži i t. d:, kakor se to danes čestokrat misli in razlaga) bratje našega planeta in da bi živeli vspoznanju enakovrednosti sočloveka v boju z¿ obstanek.
Socijalizem v'svojem jedru ne goji sovraštvo do nikogar, ampak sovraštvo odpravlja v defenzivi na potu v boljšo družbo.
John PmVk
" Pozor rojaki in rojakinjo!
Kam pa greste v saboto dne 8. januarja 1910!
Na prosto zabavo, ktero priredi Žensko društvo Nada št. 102 S. N. P. J. v mali ¿VvA-ani na 1802 Centre ave. Začetek ob 8 uri zvečer. Preskrbljeno je za prost prigrizek in za izvrstno postrežbo. Za obilo udeležbo se priporoča
ODBOR.
ZA JOLIET.
POZOR!	POZOR!
Cenjeni sobratje S. N. P. J. v Jolietu in okolici! Kam.se podamo na starega leta večer!
Vsi v Joliet! na veselico, ktero priredi društvo Joliet^ska Zavednost št. 115 S. N. P. J. v korist društvu.
V ta 'namen se najuljudneje vabi vse haše brate in prijatelje v bližini, kakor Chicagi. Aurora, La Salle, Waukegan in druzih bljižnjih naselbin, da se tega večera udeleže.
Začetek bo ob 7. uri zvečer dne 31. decembra t. 1.
Igrala bo slovenska godba pod vodstvom g. Joe Mauserja. Veselica se vrši v Turn Verein Halli, 609 N. Chicago Cesti.
Za dobro zabavo, kakor za dobro pijačo vse vrste in okusen prigrizek bo skrbel odbor. Ustop-nina bo samo 25c od moških, ženske in dekleta so proste.
Na Silvestro večer torej v Joliet!
Za odbor:
Math Požek, John Andlovar, 5x	Martin Plut.
Kdor gre na veselico, naj bo točno ob 7 uri zvečer pri Fr. Mladiču v Saloonu.
Najboljše in najfinejše obleke.
so po nizki ceni na prodaj
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N Halsted St., Chicago
Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor-jfc popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
Ste že obnovili naročnino "Proletarca"! — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista.
Zastrupljen
Zadnji teden se je pripetil žalosten slučaj zastrupi jen ja, po nekem' 4 4 pa tet ira nem" z<t?avilu. Zdravila, ki se detlajo* na debelo za občne družinske potrebe za slučaj, ker ni ravno treba klicati zdravnika, ne bi smela imeti nikdar niti najmanjšega dela prime-šanega strupa. Zdravilo^ Hi je popolno čisto je Trinerjevo ameriško grenko vino, ki nima strupa, ne kemikalij, ne drugih snovij, ki bi povzročale bol. V resnici je to zdravilo, katerega lahko vsakdo vzame, ne da bi se bal kake nadlege po zavžitju. Izvrstno je za vse one, ki imajo bolan želodec, prebavljalne od r ga ne in slabo kri. Trinerjevo vino uredi prebave in vse organe. Narejeno je iz čistega vina in grenkih zelišč. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
SLOVENSKI DELAVCI! Naroča|te knjigo Upt. Sinclaira:

DZUNGEL"
največji socialni roman 20.'stoletja. Knjiga je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu in se že razpošilja.
Cena s poštino vred $1.25. Naroča se pri upr. 4 4 Proletarca", 2146 Bine Island ave., Chicago, Illinois.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uradiije od 8—11 pred poldne in od 6-^-9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. 111.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.,
La Salle. Ill
Toé i TW, gostilni podrejen* pijač« Lose priporoča rojakom sa obilen obisk.
P
G.VnknuR
1411 W. 18 St Chicago.
Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah.
Kadar m brijete (topite vedno ▼ brivnico I. rszreds, to je pri
Louis Polka,
1215 W. 18th St., Thalia Hall Bid*.
CHICAGO, ILL.
Naročite se na
Slovensko-angleško slovnico, Slovensko-angleški tolmač in Angloško-slovonski slovar.
Vse tri knjige v eni stane le
•ti.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND CO. 538 W. 145. St. New York, N. Y.
Primerno delo dobiš le, ako si zmožen angleščine.
R.Richi.1 "P AI N; EXPELLEi
Kaj ti koristijo močru če trpil na revmstj
PAIN-EXPE1
dobro v<lryiit*n. ti UkoJ ol«1 odtUfeui njih »*r/ Po *«• in fc<>rs t vfc^h \f
F. Ad. Richter A Co., fell NSW YORK
FftilM na v»r»t «no tniinku • aidrott.
V
Joseph Krat
1645 W. 21st PI., Chicago,
Izdelovalec najflnejöih ♦ " vsake vrste.)
Na debelo in drobno.
Sveii kruh in fino pecivo dobite r hrvatsko slovenski pekarni
Curiš i Radakovi
1458 So. Centre Ave.
Vosi tudi na dom	CHICAI
POZORr SLOVENCU P0Z<
S A L O O N
s modernim kegljittea
Svete pivo v sodčkih ia botsti in druge raznovrstne pijače ter smodke. Potniki dob« ¿«dno čišče sa nizko ceno.
Postrežba točna ln is borna/
• .
Vsem Slovencem in drugim Slovim ntM toplo priporoča
MARTIN POTOK AR,
1625 So. Centre Ave. Chic
M* Lackovič
1102 W. 18th St.-	Chi<
MODERNO OPREMLJENA SLO VEH« 8KA TRGOVINA Z JESTVINAMI
(GROCERIJA.) Najboljši rit, kava, čaj, moka il sploh vsakovrstno domače in ako blago vedno svete po najnižji eeaii na prodaj.
Na zahtevo r&zvaian^ blago tod dom, za kar nič n« računim.
Leopold Saltiel
ODVETNIK
v kazenskih in eivilnik ¿adevak Auto Phone 6065.
Office Phone Mais 3065
Residence Phone Irwiag 411
TOAD: 27 METRO POUT AN
Severozap. ogeJ Randolph ia La Balle ulice Stanovanje: 1217 8hsrldaa Road.
HALO! HALOt!
Kam paf — Na sveie pivo in čašs dobrega vina k
Frank Mladiču
1832 S. Centre Ave.
tam se bomo imeli po doma( '' To je pogovor s ceste, ki priča o jem laloonu.
Frank Mladič,
1832 S. Centre Ave., Chicago.
me*
Dr, W. C. Ohjendorf. M. D.
Zdravnik sa notranje bolezni ln ranocelnik.
I zdravniška preiskava brezplačno—ple» čati je le »davila. 647 in 640 Bine Islsad Ave.. Chicago. Za dne uri. Od 1 do t popol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chieage
živeči bolniki naj pifteJo slovenski
SE LI BRIJETE SAMI?
Mi Vam oferirsmo britev ta $2.00 izdelsno is
najboljftega msterijsls, ki te prodsjs zs 64.06. Ts nam zagotovi in prinese 100 novih odjemalcev] k tisočem druzih, kterim smo prodajali od 1« 1876— to je 33 let pod tvrdko .los. Krslj. Val ^ so IbiMH, da »o naše britve ir nsjboljisgs m , ri.jala in da jih najbolj zadovole. " Vsaka ni britev je garantirana in mi damo v slučaju, da komu britev po volji, damo popolno zadoščenj dotičniku. Nihče ne more oceniti britve pr* je ni rabil. Ker vemo, da so nale britve dobre, lahko tudi garantiramo. Cena tem britvam je 62.00. Brusimo tudi stare britve, za kar računa 2.V. ¿a Chicago. Za izven mesta plačati 5c več za pofttnino.
«JOS. KRAL,
1147 W 18th Street,
CHICAGO II
Dr. Wm. A.. Lurle,
. IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Ordinn jer,Auda's Dror Store, 6J1 S. Centre ave., od 11—12 po dnevi. Drugi ursd: 100 Stste St., Room 210, od 4—5 ure popoldos, itvzemli
nedelje.
Stanovanje: 2757 W. 22nd Strni.
Tilipbont, Cual 8S9.