/ VAS SVETOVALEC ZA BORZO IN VREDNOSTNE PAPIRJE SVETOVANJE Gorenjska Banka Gorenjske batike PRODAJA: aSih bančnih oker-»- \ Leto LVIl - ISSN 0352 - 6666 - št. 13 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 17. februarja 2004 Po zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki gaje sprejela vlada, bo Slovenija razdeljena na 14 razvojnih regij. Gorenjska bo morala v prihodnjih letih preprečiti zaostajanje. Foto: Gorazd Kavčič Ljubljana - Razen gorenjske so predvidene še osrednja slovenska, obalno-kraška, goriška, savinjska, savinjsko-šaleška, dolenjska, pomurska, notranj-sko-kraška, zgornje in spodnje podravska, koroška, posavska in zasavska regija. Vlada je ob sprejemanju predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ugotovila, da je v Sloveniji povečevanje razlik med posameznimi deli države ustavljeno. Sedaj so potrebni ukrepi za razvoj in ustrezna regionalna razvojna delitev države. Če bo hotela naša država v naslednjih desetih letih doseči sedanjo razvitost držav, članic Evropske unije, bo morala gospodarsko napredovati za dve do tri odstotke hitreje kot povprečno Evropa, kar bo odvisno tudi od razvoja tistih delov države, ki sedaj zaostajajo. V predlogu zákona je skladen regionalni razvoj opredeljen kot skupna odgovornost države, občin, gospodarstva in civilne družbe na regionalni ravni. Regionalni razvojni sveti bodo določali prednosti in odločali pri pripravi in uresničevanju razvojnih programov. Njihova pomembna naloga bodo pogajanja z državo o pridobivanju državnih podpor za razvoj regije. Se naprej bodo delovale regionalne razvojne agencije, ki bodo v strokovno in administrativno podporo razvojnim svetom. Javna agencija za regionalni razvoj in Pospeševalni center za malo gospodarstvo se bosta združila v Razvojno agencijo Slovenije, v javni sklad za regionalni razvoj pa bo mogoče vključiti tudi zasebna sredstva. Razvojne regije ne bodo upravne in politične regije, o katerih se v Sloveniji veliko govori, je povedala ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač. Poudarila je, da se bomo morali doma dogovoriti, kako bomo delili denar za razvoj. Upoštevati pa bomo morali evropsko določilo, da morajo dobiti najbolj ogrožene regije 60 odstotkov denarja. Za Gorenjsko, ki jo država še vedno uvršča med najbolj razvite slovenske regije, kar pa dejansko več ni, bo novi zakon zelo pomemben. Zaostajanje bo mogoče zaustaviti z dobrimi razvojnimi programi in javnim ter zasebnim denarjem, o katerem se bo treba organizirano in učinkovito pogajati. Jože Košnjek » Na Starem vrhu specialna olimpiada Od 25. do 29. februarja bodo na Starem vrhu merili moči specialni olimpijci, tekmovalci z motnjami v duševnem razvoju iz 15 držav Evrope in Azije. Dražje avtomobilsko zavarovanje s Krai\j - Pri vseh slovenskih zavarovalnicah se je včeraj obvezno avtomobilsko zavarovanje podražilo za 9,5 odstotka. To je prva podražitev tovrstnega zavarovanja po predlanskem avgustu, le za voznike z manj kot tremi leti vozniških izkušenj in za uporabo vozil v lasti pravne osebe se je zatem podražilo še 1. junija lani. Škofja Loka - Glavni prireditelj mednarodnega tekmovanja v alpskem smučanju za ljudi z motnjami v duševnem razvoju je Specialna olimpiada Slovenije. Organizacijo prireditve je prevzelo Medobčinsko društvo Sožitje Škofja Loka. Tekmovalci se bodo pomerili v treh disciplinah, slalomu, veleslalomu in superveleslalomu, v treh težavnostnih stopnjah v vsaki disciplini glede na sposobnosti tekmovalcev. Ob športnih tekmovanjih bodo v Škofji Loki potekali fudi socialni in zdravstveni programi za tekmovalce in njihove družinske člane, s čimer dopolnjujejo celostno idejo gibanja Specialne olimpiade o kakovosti življenja ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Slovesna otvoritev prireditve bo 26. februarja na Mestnem trgu v Škofji Loki. Organizacijski odbor vodi Peter Hawlina, častni odbor pa predsednik slovenske vlade Anton Rop. Danica Zavrl Zlebir Včerajšnja podražitev obveznega avtomobilskega zavarovanja ni bila presenečenje, napovedovali so jo že vse od spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ugibanja so bila le o njeni višini. Medtem ko je zavod za zdravstveno zavarovanje 76. Glasova preja Razkrivanje resnice o Zločinu Spomenko in Tineta Hribarja, gorenjska rojaka, smo povabili na 76. Glasove prejo, ki bo v četrtek, 19. februarja, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah. Z gostoma se bo pogovarjal naš sodelavec in publicist Miha Naglič. Vabljeni vsi, ki vas zanima srečanje z gostoma. Pričakujemo, da nam boste vaš obisk sporočili na GORENJSKI GLAS na telefonsko številko 04/201 42 00 ali v Kulturni dom Franca Bernika na številko 01/722 50 50. Sponzorji: Kulturni dom Franca Bernika; Občina Domžale Z devetletko Center (še) nič ne bo Prostorsko stisko Jenkove šole v Kranju naj bi rešila preselitev ekonomske gimnazije v novo stavbo na Zlatem polju, katere gradnja pa se še kar odmika. 77. Glasova preja Kmetovati po evropsko Letošnja druga, sicer pa že 77. Glasova preja bo v četrtek, 26. februarja, ob 19. uri na Brdarjevi turistični kmetiji Ljubica v Vinharjih. Z gostom dr. Emilom Erjavcem, profesorjem na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in članom ožje pogajalske skupine za vključitev RS v EU, se bo pogovarjal naš sodelavec in publicist Miha Naglič. Vabljeni vsi, ki vas zanima kmetovanje, ko bomo v Evropi. Število obiskovalcev bo ome obisk pravočasno številko 04/201 bica v VInharje n Sponzorji: Brda Gorenja vas - Polj ato pričakujemo, da nam boste vaš ORENJSKI GLAS na telefonsko rdarjevo turistično kmetijo LJu-0 73 50. čna kmetija Ljubica; Občina étija Pr' Matic, Danilo Jezeršek, Hotavlje; Mesarstvo Čadež, Visoko Krai\j - Po izgradnji nove ekonomske gimnazije bodo celotno stavbo, katere del že zaseda Jenkova podružnica Center, namenili samostojni devetletki. Kako dotlej rešiti prostorsko stisko najštevilčnejše krai^ske osnovne šole? Sporazuma še ni, zato bodo o tem spregovorili tudi na jutrišixji seji mestnega sveta. Načelnica občinskega oddelka za družbene javne službe Nada Bogataj Kržan namreč pravi, da bo treba najti rešitev že za naslednje šolsko leto. Mogoči sta dve; v občinski upravi zagovarjajo projekt, po katerem bi podružnico Center ukinili, sedanja matična šola Simorla Jenka pa bi enotno delovala tako v stavbi v Šorlijevem naselju, kjer bi bil pouk za predmetno stopnjo, kot v stavbi pri Prešernovem gaju, kjer bi potekal pouk na razredni stopnji do petega razreda. S tem bi število oddelkov z 49 skrčili na 46 oziroma pridobili tri dragocene šolske prostore. v vodstvu Jenkove Šole taksni rešitvi niso naklonjeni. Predlagajo, da se v obeh stavbah oblikuje predmetna stopnja, kar pomeni, da bi tudi v sedanji podružnici Center morali dograditi specialne učilnice. V občinski nanjo ureditev. Matično Jenkovo šolo letos obiskuje 446 otrok v 21 oddelkih, prihodnje šolsko leto naj bi bilo po sedanji organizaciji v enakem številu od- doslej zahteval od zavarovalnic le plačilo stroškov za zdravljenje udeležencev v prometnih nesrečah, povzročenih namenoma ali iz hujše malomarnosti, pa po spremenjenem zakonu vzrok za nesrečo ni več pomemben in lahko zahteva plačilo za zdravljenje ponesrečenih v vseh prometnih nezgodah. Slovensko zavarovalno združenje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstvo za zdravje so se dogovorili, da bodo na nov sistem prešli postopno in da bodo zavarovalnice za zdravljenje ponesrečencev letos prispevale 3,5 milijarde tolarjev. Cveto Zaplotnik Bo v Jenkovi podružnici Center prihodnje šolsko leto le razredni pouk? upravi dokazujejo, da je to nesmiselno, saj bi stavba Center zadoščala za pouk razredne stopnje, pamelneje kot v dodatne prostore pa bi bilo vlagati v boljšo opremljenost šole in zu- delkov 465 otrok, medtem ko je v podružnici Center letos 257 učencev v trinajstih oddelkih, prihodnje leto pa naj bi bila 202 v enajstih oddelkih. Helena Jelovčan, foto: T.D. K CO Oo ^ ^ Ci Ci ^ o o o d Ci Ci o o 3 n « o f 2 — f/i K GN » 9770352666018 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 17. februarja 2004 drž ave Skupina poslancev državnega zbora zbira podpise za vložitev ustavnega zakona o izbrisanih. Če bo zanj 60 poslancev, napovedanih referendumov ne bo. ! Ljubyana - Minuli teden se je pojavila v državnem zboru nova pobuda za rešitev problema izbrisanih. Problem naj bi rešili z dopolnitvijo zakona o izvedbi temeljne ustavne listine iz leta 1991. Pobudo so podpisali poslanci Slovenske ljudske stranke Vili IVofenik, Andrej Fabjan in Jury Malovrh, poslanci Stranke mladih Slovenije Marico Diaci, Peter Levic in Bogomir Vnučec ter poslanka madžarske narodnosti Marija Pozsonec. Vodstvo dižavnega zbora in druge poslance so obvestili, da bodo predlog dopolnitve ustavnega zakona vložili, če bodo ocenili, da ga podpira dovolj poslancev. Za sprejem zakona ustavne narave mora glasovati najmanj dve trećini ali 60 poslancev. V primeru sprejema ustavnega zakona naj bi odpadla referenduma, od katerih je eden že razpisan za začetek aprila. Kot so sporočili iz državnega zbora, je predlog za rešitev problema izbrisanih brez izvedbe referenduma pripravil tudi predsednik državnega zbora Borut Pahçr. Sedem poslank in poslancev predlaga k junija leta 1991 sprejetem zakonu o izvedbi temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 8 dodatnih členov, ki povzemajo zahteve vladajoče koalicije in opozicije. Tako naj bi dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji dobili le tisti izbrisani, ki so poskušali doslej že dobiti, pa ga niso zaradi nezakonitega ravnanja državnih uradnikov ali drugih okoliščin, na katere niso mogli vplivati. Dovoljenja za stalno bivanje pa naj ne bi dobili tisti, ki so bili brez vednosti slovenskih državnih organov odsotni več kot eno leto ali so se pregrešili zoper zakone Republike Slovenije, ter tisti civilni in vojaški pripadniki tedanje Jugoslovanske armade, ki so sodelovali v vojni in niso prestopili na slovensko stran. Poslanci predlagajo, da bi bila najvišja možna odškodnina 70.000 tolarjev, do nje pa naj bi bili upravičeni le tisti, ki so izkoristili vse pravne možnosti za pridobitev statusa tujca s stalnim bivališčem v Sloveniji, vendar so bili nezakonito zavrnjeni. Mogoča naj bi bila tudi revizija že izdanih odločb. Zahtevali naj bi jo lahko državni tožilec in pravobranilec ter notranje ministrstvo, pobude pa bi lahko dajala tudi društva in posamezniki. Odločbe, ki jih je zadnje čase že izdalo ministrstvo za notranje zadeve, naj bi veljale, vendar bi jih moralo ministrstvo znova preveriti po uradni dolžnosti. V fItiÍÍAKoWANjo pÇfewe^A AAíVjA Vlada priganja državni zbor Predsednik vlade Anton Rop je pretekli teden na konferenci za novinarje povedal, da smo v šestih letih vključevanja v Evropsko unijo in prilagajanja nase zakonodaje z evropsko sprejeh 300 zakonov in 900 podzakonskih aktov. Kljub temu nas čas priganja, saj mora državni zbor d» 1. maja, ko bomo uradno Člani Unije, sprejeti 39 novih ali dopolnjenih zakonov ter 9 resolucij, takoj po sprejetju pa še sedem zakonov. Vlada jih bo pri- % v. pravila, potrdil pa jih bo lahko tudi državni zbor, če se bodo poslanci zavedali resnosti naloge. "Državni zbor je v zadnjem času izgubil kar nekaj časa z drugimi temami. Ni razloga za paniko, le zavedati se moramo, da je prva prednostna naloga vstopanje v evropsko unijo. Vlada se bo gotovo ukvarjala s tem. In če se poslanci opozicije ne bodo ukvaijali samo s kritiziranjem vlade, ampak s tem, za kar so plačani, torej z razpravo o posameznih zakonih, zakonodajo lahko v tem času sprejmemo. v Ce bodo posamezne poslanske skupine uporabljale proceduralne trike in povzročale nepotrebno zavlačevanje, pa bo to težko," je dejal Anton Rop. Opozicija očita vladi, da je delovala zmedeno in je zato treba zadnji hip sprejeti toliko zakonov. Jože Košiyek Zakon naj pripravijo strokovnjaki Civilna družba zahteva, da se dopolnjeni predlog novega zakona o TNP zavrže, strokovnjaki naj pripravijo takega, ki bo usklajen z mednarodnimi standardi. Bo v četrtek stavka? Varnostniki Kanje Protect vztrajajo pri izplačilu plač in drugih prejemkov 18. v mesecu. Bled - Deset nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva narave, je skupaj z drugimi zainteresiranimi predstavniki civilne družbe v Festivalni dvorani na Bledu pripravilo predstavitev svojih staliŠČ in predlogov k dopolnjenemu predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku. Povabili so ugledne tuje strokovnjake in predstavnike tujih parkov, kot sta Roger Crofts s Škotskega in Peter Rupitsch iz Avstrije. Konferenca je izzvenela v enoglasnem nasprotovanju sedanjega predloga zakona, češ da ima velike slabosti in da se mu vidi, da ga niso pripravljali strokovnjaki, saj niti ni usklajen z mednarodnimi varstvenimi normami. Kot je dejal predstavnik Slovenske akademije znanosti in Spoštovani naročniki I Že več kot 57 let beležimo čas in prihajamo v vaše domove. Veseli smo, da so nam odprta vaša vrata, in hkrati ponosni, da dovolite, da smo vaš prijatelj. Z leti smo skupaj z vami postali velika Glasova družina in drug z drugim nas družijo zgodbe življenja. Za vašo zvestobo in dolgoletno pripadnost Gorenjskemu glasu smo za najstarejše naročnike v mesecu februaiju pripravili posebna darila. Obudite spomine na svoj prvi prejeti izvod Gorenjskega glasa, napišite letnico, kdaj ste se naročili, ter pripišite svoje misli. Izrežite tale oglas ter bodite pozorni, da bo na drugi strani tudi vaš naslov ter naročniška številka. Vse skupaj nam pošljite na naš naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Svoje naročniško razmerje z Gorenjskim glasom sem sklenil - leta in sem naročnik že..............let. Moja misel: z veseljem bomo prebirali vašo pošto in vam v znak zahvale ter zvestobe podarili darilo, ki ga boste prejeli po pošti. mOLAS /M hviťzíifii^ enietn 3 DCMbmmi ponutemt r j(^nzit(tiL on JJ pr^ o ťltí-dtiivkty «(fltctrjiv Njwjcnc (.iKfJtkG liziko SuxJkj Moderna d o o obckjiuii q bstiispMnjUivipOBnuii^^d^i^^ujnfrmiiii^^ 10 l8l ud muH: (rT,tib*i urmři & ixtAk^i iiv^a fnun n^Mw V MikrtM don umi»:' pncMltw > / ihUiuMnH < prav^nlu r ^Hkw^p- pmtfitt/iAa. jrlu Sa - A V •I S » ' » # I * ». 'A • ^ '^V vv- / ■ ■ v Planici potekajo še zadnja dela, letalnica pa je že pripravljena na nove dolge polete. Foto: Vilma Stanovnik Občine Jezersko, Preddvor, Kamnik, Luče in Solčava razmišljajo o skupni ustanovitvi regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe. Preddvor - Naša država ni naklonjena oblikovai\ju krajinskih parkov. Zavod RS za varstvo narave vseeno pozdravlja pobudo občin, da same stopijo na pot trajnostnega razvoja. Kamniško Savinjske Alpe so alpski dragulj, ki ga je treba bolje zavarovati in izkoristiti. Ena od možnosti je vključevanje v evropsko mrežo zavarovanih območij, ki so jo predstavili na mednarodnem posvetu. Na posvetu v organizaciji Društva za varstvo Alp - CIPRA Slovenija, družbe Krajinski park Logarska dolina in Občine Preddvor kot gostitelja so se zbrali številni domači in tuji strokovnjaki. Najprej so se seznanili s pobudo petih občin za ustanovitev regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe. Ta zamisel se napaja iz davne zavesti domačinov, da je gorska skupina Grintavcev naravna posebnost. Kljub pobudam posameznikov za ustanovitev narodnega parka se to ni zgodilo niti pred drugo svetovno vojno niti po njej. Grintavce so mnogi oblegali vsak s svoje strani: kamniške, savinjske, solčavske, jezerske, preddvorske in tržiške. Žal jih nikdar niso dojeli kot zaokrožene celote, ki ponuja priložnosti za bodoči razvoj. Dober primer, kaj je moč doseči z razglasitvijo zavarovanega ob-niočja, je krajinski park Logarska dolina, je menil predsednik CIPRA Slovenija Jernej Stri- tih. Njihovo društvo se zavzema za oblikovanje regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe, kar bi omogočilo po eni strani ohranitev dragocene pestrosti narave in po drugi strani zagotovitev blaginje domačega prebivalstva. Od skupno 634 kvadratnih kilometrov površin v občinah Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava bi zavarovali dobrih 200 kvadratnih kilometrov oziroma 31 odstotkov površin. Na tem območju živi le 260 od skupno 32.472 prebivalcev, od tega na nekaj več kot 20 kmetijah od skupno okrog 900 kmetij. Tako majhni deleži prebivalcev na zavarovanem območju bi omogočili intenzivnejšo skrb za življenje domačinov v parku, razmišljajo zagovorniki njegove ustanovitve. Vlado Vančura (prvi z desne) je predstavil evropsko mrežo RAN Parks. Prvi koraki doma in povabila tujine Družba Logarska dolina pripravlja zgibanko "Prihodnost Kamniško Savinjskih Alp", ki opisuje prednosti in priložnosti krajinskega parka. Na predstavitev v prvi polovici marca bodo povabili poleg županov petih občin predstavnike regijskih razvojnih agencij in sosede iz avstrijske Koroške, je povedal direktor Avgust Lenar. Po besedah predstavnika CIPRE bo priložnost za naslednji korak objava razpisa programa IN-TERREG, kjer sodelujeta Slovenija in Avstrija. Tam občine lahko kandidirajo za sredstva, ki so potrebna za pripravo dokumentov in izvedbo zamisli o dialog z lastniki zemljišč. Kot je opozoril Jaro Pirnat iz Kamniške meščanske korporacije, so prav na slednjem področju številni problemi. Oni se zavzemajo za vračilo doline Kamniške Bistrice nekdanjim lastnikom, saj je pokrajina tam vse bolj degradirana. Žal zaenkrat niso našli ustreznega sogovornika v Občini Kamnik. Naša država je bolj kot za regijske krajinske parke ogreta za celostni projekt NATURA 2000, ki se ukvarja z varovanjem naravnih območij. To vseeno ne more biti ovira, da ne bi parku. Hkrati mora potekati občine samostojno stopile na pot trajnostnega razvoja, je ocenila Maja Brozovič iz kranjske enote Zavoda RS za varstvo narave. Kot je dodala Tadeja Šu-bic, njihov zavod podpira zamisel o regijskem parku. Na tem območju so dragocene zaloge pitne vode, zato bi tudi država morala podpreti pobude lokalnih skupnosti za ohranjanje pomembnih naravnih virov. V Evropi že nastaja mreža zavarovanih območij, je udeležence seznanil Vlado Vančura iz Slovaške, vodja ohranjanja narave pri fundaciji PAN Parks. Na pobudo Svetovnega sklada za naravo WWF in nizozemske turistične firme želijo vzpostaviti evropsko omrežje območij zavarovane divjine, izboljšati varstvo narave s pomočjo razvoja trajnostnega turizma in zagotoviti blagovno znamko z garancijo ohranjene narave. Zaenkrat so v omenjeno mrežo vključeni štirje parki na Poljskem, Švedskem in Finskem ter v Bolgariji, med novimi kandidatkami pa je tudi Slovenija. Za nas bi vključitev nastajajočega regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe pomenila priložnost za trženje turistične ponudbe v Evropi, so poudarili udeleženci mednarodnega posveta v Preddvoru. Stojan Saje letenje in od tega je odvisno, ali bosta naša najboljša letalca Robert Kranjec in Primož Peterka lahko izboljšala svoja rekorda oziroma Robi celo slovenski rekord. Glede na to, kar sta pokazala na zadnjih treningih in tekmah, je vse mogoče, saj je Kranjec odlično nastopil na poletih v Obersdorfu. Je pa res, da naši skakalci na domači letalnici nimajo nikakršne prednosti, saj na njej ne trenirajo," pravi trener Triglavovih skakalcev (poleg Roberta Kranjca in Primoža Peterke bo na tekmi v Planici , za Triglav nastopil tudi Bine Zupan) Jani Grilc. Podobno pa razmišljajo tudi pianiški organizatorji. "Seveda je nov svetovni rekord vedno možen, vendar pa je cilj tega tekmovanja dobiti svetovnega prvaka in zato vsem tekmovalcem nuditi čim bolj izenačene pogoje. Zato bomo zelo previdni, saj si ne želimo padcev. Poleg tega je "termika" v Planici februarja manjša kot v marcu. Tako pričakujemo veliko dolgih poletov, ne pričakujemo pa izrednih poletov, čeprav je vse mogoče," razmišlja Branko Dolhar. Prodaja vstopnic za svetovno prvenstvo se je te dni že začela, vstopnice pa bo tudi še na dan tekem moč dobiti na prireditvenem prostoru, v Turističnem biroju v Kranjski Gori, v petek, soboto in nedeljo na počivališču Lipce in na bencinskem servisu Hrušica, v soboto in nedeljo pa tudi na mejnih prehodih Rateče in Korensko sedlo. Vstopnice bodo v petek, soboto in nedeljo po 2.500 tolarjev. Po jutrišnjem preizkusu skakalnice bo šlo zares že v četrtek, ko se bo ob 9. uri zaČel uradni trening, po slovesnem odprtju prvenstva pa bodo ob 11.30 uri sledile kvalifikacije za petkovo tekmo. V petek se bo poskusna serija začela ob 9 uri, ob 10.15 bo sledila prva tekmovalna serija, ob 11.30 uri pa finalna serija. Prav tak časovni razpored naj bi bil na sobotni tekmi in na nedeljski ekipni tekmi. Vilma Stanovnik V Mostah bo krožišče Moste pri Komendi - Prometa v križišču državnih cest Kranj - Mengeš in Kamnik - Vodice v Mostah pri Komendi, kjer se vključuje tudi lokalna cesta iz Komende, ne bodo urejali, semaforji. Zupan občine Komenda je na seji poudaril, da se-maforska rešitev ni primerna, zato bodo v občini začeli postopek za pridobitev dokumentacije za krožno križišče. Za ureditev tega križišča so se zavzemali že pred leti še v tedanji občini Kamnik, vendar v krajevni skupnosti Moste, kjer so takrat urejali zemljiška vprašanja, niso uspeli pridobiti soglasij vseh lastnikov. Zdaj bodo v občini Komenda poskusili znova najti sporazumno rešitev z lastniki zemljišč. "Če se bomo uspeli sporazumeti, bo krožišče urejeno v prihodnjih dveh ali treh letih. Ce pa soglasij lastnikov ne bo, bo potrebno začeti razlastitveno-odškodninski postopek. To pa bo ureditev kro-žišča zavleklo za leto do dve, vendar v vsakem primeru bo v tem delu krožno križišče in ne križišče s semaforji," je poudaril župan Tomaž Drolec. Andrej Žalar O V rt u V e u C/3 rt ^ Q CU : > V O rt •O P i 5 Vh rt rt U G y Û >N O -o e rt rt •O a < C > rt -O rt u a o N U rt rt C rt •O rt O (X C/3 •O u T3 >N O G N > O O G X) U u O a v G rt N O s: rt O G >U' -O o v C/3 > O u rt C/3 o; C/) > o s rt N 'C U rt X) U G v G O a N V U rt C/5 > rt 'rt^ £ 'C a iS "C a; u G rt Ui a 'u a G T3 U C/3 o N 4> rt u OC O o Um < > ^ p ' i il « f .M »y V-ft 4 .i J 4 ? fV J >5/5 • , > o H W h-; « N 5 ♦iS • •k -53 A ^. 0 PU « o ^ ÏS i. ^ C 3 i-- i ^ f I C « n o •ÇJ V) 3 s •o •Si 2' ■o v •g- •O Í O b >'3 2 5 "3 > Q o ^ K V tu lé šs t.* Cw 5. tu •g ^ 'S ^ C « u o ^ ^ ^ o- o I». o o i a, a o O s a -«•iS k. - « Ni 2 12 o 2 5 il e S V) H »S .5' HO ••i ÇJ > Ï4 ^ -9 C J • ..S « 5 = 5 Ç o .Si Ci o « o « C o r> C O 2 >3 5 O I o č a i ^ « = ■ ^«C? S! o £ r IA a^f s ^ ÇÎ ^ «o o s ^ «G K. J? ft. O <3 ^ .. Vi o îiîJ O _ tu Q ^ -C "Silil « T. O CN CN N • ^^ iJ U C rt S ïi S N CN f « M ^^ • f I, 'S S C r*^ o 5 d 2 •sa * I I C. 5 Is O ^ § ? f 2 ? C 5 c: C a, ft. C 2 I O > C ^ S ^ •-J S « 5*5 ft.^ ^ M E-^ S ž C £ N 2 > £ . ^ 5 .C ^ SC u s "O = •s 5 ^ s o Co ^ 2 ^ I 3 o "S Ç3 C O u rt G u jO V o CA o rt -O v U rt ^ rt C/5 m CN G S v C/3 Un I >N O •O rt 0-» U — •r u ^ « ® "S a o 2 ? -g § o 'G T3 S Ui rt V rt U > V >N 3 C ft. t ^ 'W I C O O s llll -- "a "S ^ •• to :: o •ft ft. 5 •h v w o O .a K. > O .iá u 5 «o > ti o tac v >C/3 N 00 so C\ rt U u rt E rTi (N rt C/3 rt U G rt E-> V a (/3 I C/3 JJ 0£ w O G •a > C/3 •O u C/3 V x: U ÇJ s C tc > Q S 2Î . > o o 3 O C ^ •iť tu > C C a o •k <3 K/ o •ft O g E 5 fti M V Galeriji Ivana Groharja razstavlja akademska slikarka Agata Pavlovec Angelski pogledi sem dol, na zemljo V otroških letih sem zelo rada gledala slike po hiši in se z njimi na neki način igrala. Podobe, figure na njih so bile del moje igre, v domišljiji sem jih v slikah premikala. Škofja Loka - "Ustvarjalnost Agate Pavlovec, ene prodornejših slovenskih slikark mlajše generacije, je povezana z avtoričinim nagnjenjem k vsemu, kar je skrivnostnega okoli nas, neznanega, abstraktnega. Od čarovnic in angelov do neraziskanih mejnih področji človekovega bivanja in njegovega minevai^ja," o slikarki iz generacije, ki prihaja, ob razstavi med drugim razmišlja kustosinja Loškega muzeja Barbara Sterle Vumik. Naslov vase tokratne razstave Kalvarija spominja na trpljenje in je hkrati tudi prispodoba zanj. "Na neki naČin grem v vseh slikah skozi to kalvarijo, v njih namreč govorim o trpljenju v svetu, v moji domišljiji pa tudi trpljenju angelov, ki gledajo, kaj ljudje delamo tu doli na zemlji. Mislim tudi na trpljenje tistih angelov, ki so padli iz nebes in pristali v peklu. Včasih se mi zdi, da se z vsem, kar obravnavam, dotaknem kalvarije." Angeli naj ne bi bili preveč veseli z našim počenem? "Mislim, da so zelo nezadovoljni. Tudi ljudje ob vsem, kar se dogaja na svetu, nimamo ravno veliko razlogov za zadovoljstvo. S slikami se poskušam dotakniti človeka, ki skozi njih lahko začuti delček trpljenja, mogoče tudi lepoto." Človeku intimen je tudi material, ki ga uporabljate pri delu. Rjuhe namreč, "Ljudje se rjuh dotikamo vsak dan. Madeži, ki na njih nastanejo, so mogoče del trpljenja ali užitka. Skozi madeže je mogoče črpati ideje, v njih iskati zgodbe o tem, kaj vse se je zgodilo na določeni rjuhi. Ideje oplemenitim s Še drugimi informacijami, jih kombiniram ..." Naj bodo to dela večjega ali manjšega formata... "Mali formati odražajo moje trenutno razpoloženje, utrinek, dela večjih formatov so bolj kompleksna, skupek manjših utrinkov spleten v zgodbo. Kot bi primerjali črtico in roman." Blizu vam je angelsko, skrivnostno, nadnaravno... "Rada raziskujem stvari, ki so tudi del tistega, česar se mogoče ne zavedamo vsak dan. Ob tem se mi zdi slikarstvo primeren medij, s katerim lahko te stvari pokažeš. Iščeš neko energijo, ki je mogoče povezana z nadnaravnimi silami..." Na razstavi si lahko ogledamo vaš najintimnejši likovni opus, kaj pa druga, eksistencialna plat umetnikovega ustvarjanja? "Vsake tohko časa se najde kdo, ki mu je moje likovno ustvaijanje blizu. Sem se pa v zadnjem času lotila tudi ustvaijanja "za trg", če Brez muc in petelinov ne gre Radovljica - V glasbenem studiu Sweet Ohm je nastala zgoščenka s sodobnimi avtorskimi skladbicami pod skupnim naslovom Draga teta štoridja. Izšla je kot prva v t. i. glasbenem projektu Hiša pesmic; pod njenim okriljem lahko v prihodnosti še pričakujemo glasbo, namenjeno mlajšim poslušalcem. Avtor tako glasbe kot aranžmajev in izvedbe je Aleksander Arsov, doma iz Radovljice, na- Avtor ilustracije na naslovni strani zgoščenke Draga teta štorklja, ki je nastala v domačem studiu, je Julian Zupan Arsov. pisal pa je tudi večino besedil -zgodbice o kavboju, močnem fantku, babici, biku, muckih, petelinu, žabici... So kot nalašč za mlada ušesa in grla in se hitro prilagodijo živahnim ritmom, ki jih imajo otroci radi; "občutek za to, kaj je otrokom všeč, pa pridobiš ponavadi šele takrat, ko imaš tudi sam majhne otroke," razmišlja avtor zgoščenke, ki je med glasbenimi strokovnjaki naletela na izjemno ugoden odmev. Kot solistko v Dragi teti štorklji je avtor povabil kranjsko gledališko igralko Vesno Pernačič Zunič, ki si je pevske izkušnje nabirala tudi v igralskih vlogah v tržaškem gledališču. Pevko diskretno, ni- kakor v stilu 'otroško-zborovske koračnice' spremljajo mladi vokali, otroci iz Radovljice Jana, Mateja, Mina, Rok, Tina, Julian in Lana, posamezne skladbice pa mestoma oplemenitita Jože Andrejaš, sicer znan kot najboljši slovenski ustni harmonikar, na koncu pa 'ga pihne' še saksofonist Matjaž Kaše. Izdajo je omogočila Občina Radovljica, zato bo zgoščenka med drugim letos tudi darilo družinam žnovoroienčki. Eva Senear temu tako reČem. Tihožitja in portreti v moji ustvaijalni praksi nimajo svojega mesta, izdelujem pa majhne angelčke, nekoliko realistične, nekoliko abstraktne in gredo kar dobro v promet." Pavlovčeva slikarska rodbina, vprašaj? "France Pavlovec je bil moj ded, Andrej Pavlovec stric. Mirna pa je sestrična." Skoraj v zibko položeno ... "Seveda so me že kot majhno vozili po razstavah. V otroških letih sem zelo rada gledala slike po hiši in se z njimi na neki način igrala. Podobe, figure na njih so bile del moje igre, v domišljiji sem jih v slikah premikala. Kot bi se igrala s punčkami. Sicer so me starši zaradi težkega umetniškega življenja kasneje poskušali usmeriti drugam, a ni šlo." Igor Kavčič Agata Pavlovec: "V madežih je mogoče iskati zgodbe o tem, kaj vse se je zgodilo na določeni rjuhi." Vrba in vasi pod Stolom Kranj - V Razstavišču Sava in Kokra, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OË Kranj je na ogled razstava slik slikarja Branka Čušina s • Koroške Bele. v Branko Cušin, likovni ustvarjalec, za katerega je značilen zelo raznolik likovni opus, se tokrat predstavlja z njemu zelo ljubo motiviko krajine. Čebelnjakom, kaščam, mlinom, znamenjem ... in drugim značilnim spremljevalcem Gorenjske in širše slovenske pokrajine je že ob 200-letnici Prešernovega rojstva dodal tudi pesnikovo rojst- no hišo v Vrbi in njeno bližnjo okolico. Avtor je arhitekturo na akvarelih povezal s časom Prešernovega rojstva. "Nova spoznanja, ki jih prinaša razstava, skupaj z njenim likovnim bogastvom nam ponovno predstavlja Branka Čušina kot neu- trudnega raziskovalca naše kulturne dediščine," je med drugim v besedilu k razstavi zapisal umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin. Razstava bo odprta do 2. marca. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Fotografski tečal Kranj - Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Kranj v okviru Centra kulturnih dejavnosti organizira 25-urni tečaj fotografije. Tečaj je primeren za mladino in odrasle, vodil pa ga bo fotografski strokovnjak Mitja Smrdel. Udeleženci seminaija bodo spoznali klasične fotografske tehnike in delo v temnici. Tečaj se bo začel v torek, 24. februaija, ob 18; uri v prostorih CKD na Sejmišču 4 v Kranju. Igor Kavčič Branko Čušin se tokrat predstavlja z akvareli. rc5fundi(S . . KRANJ 1 KOMORNI ZBOR apcseuLorg glavni medijski sponzor: IMGLAS' st ljudska pesern^j^^j^ v nedeljo, 22. februarja, ob 1v Gimnaziji Kranj v nedeljo, 7. marca, ob 19°° v kapeli škojjeloškega gradu SLOVENSKA USTVARJALNOST - LJUDSKA PESEM Komorni zbor De Profundis z odlično dirigentko in vrsto uveljavljenih in mlajših ustvarjalcev predstavlja ljudsko pesem v novi preobleki; priredbe ljudskih pesmi, med katerimi je kar devet novih^ Prvič jih bodo izvedli na premiernem koncertu v Kranju, 22. februarja v Gimnaziji Kranj z začetkom ob 19. uri. V sklopu koncertne turneje bo tudi koncert v Škofji Loki, 7. marca v kapeli Škofjeloškega gradu ob 19. uri. Za naročnike Gorenjskega glasa imamo pripravljenih 25 brezplačnih vstopnic; 20 vstopnic za koncert v Kranju in 5 vstopnic za koncert v Škofji Loki. Pokličite nas na Gorenjski glas v četrtek, 19. februarja, med 12. in 14. uro, po telefonu 04/201 42 48 in si zagotovite vstopnice za nepozaben večer ob ljudski pesmi in slovenski ustvarjalnosti. mGLAS /m ras hťfríinm O •O s lA rvi u o C/5 •o P D oá Uh U Vh S C rt >N U O Z o C/5 O 'U Ë o N -S >y o rTi O V rt C o; O rt •a « ■ ^^ C rt I u v O a o 13 a C/5 D S Ë u a 2 o C ^ e -2 -o o C O O U rt rt C/5 O Ç/5 rt S e "5b p Ui -O o cu o C/5 v u C rt K, M -o o ^ a ^ ti gj >U rt N v C/5 O C/5 rt a CN O ON rJ rt U > C/5 rt G U C rt Ï3 jj "rt rt M C« O 2 V C/5 OJ i Un C u >U o C v >N O u C Ë o o v 5/3 > o a rt C N V >N O -a v * rt * VM C C/5 U •O N i C/3 -d u u u a ^ o u o s 5 c/5 P ^ C ON os c « Ë rt fli U Uh rt ^ s 3 f2 CJ ^ C Ř s u V S o 0 (N 1 >U U Ï3 o c Xi o V c > O c rt u a V a C/5 3 S > u a V rï Ë "O C >cn ^ ^ PTi O o a M C/5 GORENJSKI GLAS • 10. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 17. februarja 2004 SMUČARSKI SKOKI Potem ko so hokejisti Acroni Jesenic minulo nedeljo izgubili z ZM Olimpijo v Tivoliju, ekipa HIT Casinoja pa je bila že v petek v Zalogu slabša od Slavlje M Optime, sta ljubljanski ekipi še povečali vodstvo na lestvici in možnosti za finale - Danes jeseniski obračun. Ljubljana, Jesenice - Nadaljevanje letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu se je za jeseniški ekipi začelo slabo. V skupini A je namreč v prvi tekmi drugega dela prvenstva v petek zvečer ekipa HIT Casinoja Kranjska Gora gostovala v Zalogu pri Slaviji M Optimi in po dobrem začetku, ko so mladi Jeseničani celo povedli, na koncu izgubila 5:3 (1:1, 2:0, 2:2). Tudi v Tivoliju se je sobotna tekma med ekipama Zavarovalnice Maribor Olimpije in Acroni Jesenic začela po "gorenjskih" notah, saj je že v 2. minuti novega Olimpijinega vratarja, Finca Tommija Sato-saarija, premagal Anže Terli-kar. Za izenačenje je deset minut kasneje poskrbel reprezentant iz Podbrezij Jurij Goličič, končni rezultat prve tretjine, 2:1 za prvake, pa je postavil Jaka Avgustinčič. V nadaljevanju je bil za Ljubljančane znova uspešen Avgustinčič, na 3:2 pa je znižal Borut Vukčevič. Sledilo je nekaj minut "naleta" Olimpije, ki ga je z novim zadetkom kronal Goličič, še večje vodstvo domačih pa je preprečil vratar Robert Kristan ter ob koncu druge tretjine še Uroš Vidmar, ki je znižal na 4:3. Jeseničani so nato na začetku zadnje tretjine izenačili po golu Mitje Sotlarja in po številnih priložnostih so imeli podprvaki znova nekaj upanja, da točki odnesejo na Jesenice. Toda gol Jeseničani kljub borbeni igri v Tivoliju niso uspeli premagati prvakov reprezentanta Gregorja Polon-čiča v 54. minuti je bil za Jeseničane usoden. Na koncu so sicer poskusili z igralcem več, toda zmaga 5:4 (2:1, 2:2, 1:1) je v skoraj polni dvorani (prek 3 tisoč gledalcev) ostala v Ljubljani. Na lestvici skupine A tako pred današnjim novim krogom vodi Slavija M Optima s 5 točkami, ZM Olimpija ima 4 točke, Acroni Jesenice in HIT Casino Kranjska Gora pa imata le po eno točko. Danes bo v Pod-mežaklji ob 18. uri tekma med HIT Casinojem in Acroni Jesenicami, v Zalogu pa se bosta ob 19. uri pomerili ekipi Slavije M Optime in ZM Olimpije. V pe-tek.bo sledil 3. krog, ko bo ekipa Acroni Jesenic doma gostila Slavijo M Optimo, ekipa HIT Casinoja Kranjska Gora pa bo gostovala pri ZM Olimpiji. Že danes teden bo derbi med Acroni Jesenicami in ZM Olimpijo na Jesenicah, naslednjo sredo pa bo Slavija M Optima gostovala pri HIT Casinoju Kranjska Gora. Zadnja dva kroga pred končnico bosta na sporedu 27. februarja in 2. marca, končnica pa se bo začela 7. marca in bo v primeru sedmih tekem končana 27. marca. V skupini B za uvrstitev od 5. do 7. mesta pa je bila v nadaljevanju prvenstva odigrana le tekma med Mariborom in Tivo-lijem, ki sojo z rezultatom 6:3 (0:0, 2:1, 4:2) dobili Štajerci. Triglav je bil v prvem krogu prost, jutri pa bodo Kranjčani na Bledu gostili moštvo Maribora. Vilma Stanovnik, foto: Roman Šipič, Ekipa Domačini so se izkazali v Ziri - Minulo nedeljo so člani SSK Alpina na novi 40-metrski skakalnici v Račevi pripravili državno prvenstvo dečkov do 12 let. Najboljši je bil Aleš Oblak (SSK Stol Žirovnica), ki je zmagal z 221,3 točke. Drugo mesto je osvojil domači tekmovalec Nace Šinkovec (SSK Alpina) z 219,2 točke, tretji pa je bil Matevž Slatinšek (Ljubno BTC) z 208,7 točke. V tekmi za Pokal Cockta do 13 let je zmaga ostala doma, saj je z 219,1 točke slavil Denis Zupančič (SSK Alpina), drugi je bil z 218,1 točke Jože Kamenik (SSK Šmartno na Pohorju), tretje mesto pa je osvojil Andraž Pograjc (Zagorje Ytong) z 214,9 točke. V konkurenci deklet do 14 let je bila najboljša Petra Benedik (SSK Triglav Kranj), ki je osvojila 207,5 točke, Eva Logar (ŠD Za-brdje) je bila s 196,1 točke druga, Anja Tepež (ŠD Dolomiti) pa je bila s 170,2 točke tretja. Najmlajša tekmovalka je bila 9-letna domačinka Barbara Klinec, ki je osvojila 7. mesto. V nordijski kombinaciji je zmagal Jože Kamenik (SSK Šmartno na Pohorju), pred Marjanom Jelenkom (SK Velenje) in domačinoma Denisom Zupančičem ter Načetom Šinkovcem (oba SSK Alpina) Vilma Stanovnik Vabilo sicalcalcem in skakalkam Kranj - Smučarski klub Triglav Kranj bo med zimskimi počitnicami, od 23. do 28. februarja, organiziral brezplačno šolo nordijskega smučanja. Šola bo potekala vsak dan med 16. in 18. uro na Gorenji Savi, vpišete pa se lahko dečki in deklice od 1. do 4. razreda osnovne šole. Drugi del (nadaljevalni tečaj) bo moč opraviti na Krvavcu, kjer se boste lahko učili tudi prvin alpskega smučanja in teka na smučeh. Na tečaj morate prinesti opremo za alpsko smučanje ter dobro voljo, dodatne informacije pa dobite po telefonu 041 773 601. V.S. ATLETIKA Celarju in Kovačevi po dve medalji Krai\j - Na državnem dvoranskem prvenstvu za starejše mladinke in mladince v soboto v Celju sta se med gorenjskimi atletinjami in atleti najbolj izkazala Špela Kovač in David Celar iz kranjskega Triglava, ki sta osvojila vsak po dve medalji. Celar je bil drugi v skoku v daljino (684) in v troskoku (14,37), Kovačeva pa druga v troskoku (11,83 - osebni rekord) in tretja v skoku v daljino (560). Kar trije Triglavani so se zasedli četrto mesto: Kristina Gornik v troskoku (11,38 - osebni rekord), Andrej Rihar v skoku v daljino (655) in Matic Jovanovič v teku na 60 metrov (7,17). Med osmeri-co so se uvrstili še Petra Perčič v skoku v daljino (526), Jure Kovač v teku na 60 metrov (7,21) in Nuša PerČiČ z osebnima rekordoma v skoku v daljino (513) in v troskoku (11,01). Matic Osovnikar iz Škofje Loke, ki tekmuje za ljubljanski Mass, je v soboto na tekmovanju v Linzu zmagal v teku na 60 metrov, Tina Čarman iz Resnice, sicer članica AS Dolenjske Toplice, pa je v prvi seriji tekmovanja v Miinchnu skočila v daljino 5,97 metra in se pri tem poškodovala, kljub temu pa je zasedla tretje mesto. C.Z. Planika v Supernoví Odprtje nove prodajalne je že v petek privabilo številne kupce. Krai\j - V centru Supernova so v petek odprli novo prodajalno Planika Outlet. Gre za povsem nov tip trgovine, pravzaprav posodobljeno tovarniško trgovino, v kateri si kakovost podaja roko z ugodnimi cenami. Obutev, ki bo na voljo v teh trgovinah, bo mogoče kupiti tudi do nekaj deset odstotkov ceneje kot v drugih maloprodajnih enotah. Štiridesetim maloprodajnim enotam po vsej Sloveniji seje v petek pridružila še nova prodajalna Planika outlet v centru Supernova. "Ponujali bomo popolno kolekcijo obutve blagovne znamke Planika, ki bo tudi do deset odstotkov cenejša," je poudaril direktor maloprodaje v Planiki David Prinčič. Razen tega bo mogoč tudi nakup modelov iz preteklih sezon, ki bodo znižani vse do petdeset odstotkov. Prodajni prostori se razprostirajo na približno 300 kvadratnih metrov površin, na katerih so razstavili okrog tisoč različnih modelov. "Gre za samopostrežni tip prodajalne, pri Čemer se bo kupec lahko za pomoč ali nasvet obrnil na prodajalca." Na posebej izpostavljenem mestu v trgovini pa so razstavili najnovejšo kolekcijo njihove blagovne znamke. Čeprav so prodajalno Planika outlet odprli na petek, 13., je bil za prve kupce to lahko srečen dan. Na kolesu sreče so si lahko sami priigrali otvoritveni popust, in sicer od 10 do 50 odstotkov. Srečo so lahko poskusili vsi obiskovalci, ne glede na nakup. Zanje so namreč pripravili tudi simbolična darilca, za zabavo pa je poskrbel čarovnik Grega. Popuste je bilo mogoče izkoristiti še naslednji dan, v soboto. Naši mladinci ostali brez kolajne t V nedeljo se je v Mariboru končalo letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, iz štajerske prestolnice pa so najbolj zadovoljni odpotovali Američani in Avstrijci - Našim nekaj lepih uvrstitev, a kolajne ni bilo. Maribor - Minuli teden so bile strmine tradicionalnega prizorišča tekem svetovnega pokala deklet za Zlato lisico, gostiteljice mladinskega svetovnega prvenstva v alpskem smučanju. Najprej so se smučarke in smučarji pomerili v smuku, zmagala pa sta Nemka Marija Reisch in Avstrijec Romed Bauman. Med našimi je bil pri fantih najboljši Rok Perko (SK Tržič), ki je osvojil 5. mesto, med dekleti pa je bila naša najboljša UrŠka Ra-bič (ASK Kranjska Gora), ki je osvojila 7. mesto. V superveleslalomu je mladinski svetovni prvak postal Šved Hans Olsson, naš najboljši pa je bil Matija Grašič (SK Tržič) na 16. mestu. Tik za njim se je na 17. mesto uvrstil Nace Gartner (SK Alpetour), Janez Jazbec (SK Tržič) pa je bil 20. Žal je padel Rok Perko, ki si je poškodoval ramo. Med dekleti je prvakinja v superveleslalomu postala Italijanka Nadia Franchini, po odličnem začetku in nato odstopu Urške Rabič pa je bila od naših najbolje uvrščena Lana Grandovec (SK Olimpija), ki je osvojila 15. mesto, od Gorenjk pa je bila najhitrejša Alenka Kurner (SK Bled) na 21. mestu. Sledili sta veleslalomski preiz- Na pokalu Topolino našim peto mesto Kranj - Potem ko so naši smučarski upi prejšnji konec tedna nastopili na domačem otroškem tekmovanju za Pokal Loka, so se minuli konec tedna pomerili z vrstniki iz 44 držav še na pokalu Topolino v Italiji. V skupni uvrstitvi so zasedli peto mesto za ekipami Avstrije, Norveške, Italije in Finske, v posamični konkurenci pa so se v slalomu najbolj izkazali Petra Svete (BLE), ki je bila med mlajšimi deklicami 6., Jaka Masteři (APT), ki je bil med mlajšimi dečki 5., Petra Presterl (BLE), ki je bila med starejšimi deklicami 17. in Patrik Jazbec (BRM), ki je bil med starejšimi deČki 6. V veleslalomu mlajših deklic je bila Ana Michelle Stipič (VEL) 7., Jaka Masteři je bil med mlajšimi dečki 6., Matija Verbinc (APT) pa 10. V veleslalomu starejših deklic je bila naša najboljša Petra Presterl na 5. me.stu, med starejšimi dečki pa je bil Patrik Jazbec 6. V.S. ELEMARK SMUČANJE Smola Davida Primožiča Krai\j - Kot kaže, Maribor ni le srečen kraj našega najboljšega telemark smučarja Davida Primožiča Iz Loma nad Tržičem, čeprav so mu letošnje tri tekme pod Pohorjem z dvema zmagama in enim drugim mestom prinesle veliko veselja. David je namreč minuli petek, 13-, hudo padel na treningu in si poškodoval roko: dva prsta in kosti v dlani, tako da bo naslednje dni moral počivati. V.S. kušnji fantov in deklet. V konkurenci mladincev je svetovni prvak postal Američan Jeffrey Harrison, naš najboljši pa je bil Matija Zaviršek (SK Olimpija) na 30. mestu. Med dekleti je zmagala smukaška prvakinja Maria Riesch, naša najboljša pa je bila Alenka Kurner na 21. mestu. V soboto zvečer so na Pohorju pripravili slalom mladincev, naslov svetovnega prvaka pa si je privozil Švicar Paphael Fassler. Naš najboljši je bil na 5. mestu Matya Zaviršek, od Gorenjcev pa se je dobro odrezal Matija Grašič, ki je osvojil 13. mesto. Tudi dekleta so za konec nastopila v slalomu. Svetovna prvakinja je postala Avstrijka Kathrin Zettel, naša najuspešnejša pa je bila Ana Drev (SK Velenje) na 12. mestu. Od Gorenjk je tekmo končala le Alenka Kurner, ki je bila 20., v kombinaciji pa je Alenka - kot naša najboljša -osvojila 14. mesto. Po šestih dneh tekmovanj so iz štajerske prestolnice najbolj zadovoljni odpotovali ameriški tekmovalci, ki so osvojili največ točk, 93, ter nagrado Marca Ho-dlerja, prav tako pa so se kot smučarska velesila izkazali avstrijski mladinci in mladinke, ki so skupaj osvojili tri zlate, ter po eno srebrno in eno bronasto kolajno. Naših na lestvici dobitnikov kolajn ni, so pa s skupaj 19 točkami (zbira jih prva deseterica na vsaki tekmi) osvojili 11. mesto med državami, ki so osvojile točke. Vilma Stanovnik Torek, 17. februarja 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS »11. STRAN 99 Na evropski vrh z rekreativnimi treningi ODBOJKA 99 Najboljši slovenski umetnostni drsalec Gregor Urbas s Hrušice, član Drsalnega kluba Jesenice, je na evropskem prvenstvu v Budimpešti dokazal, da se vztrajno in zanesljivo vzpenja v evropski in svetovni vrh. Jesenice - S 14. mestom je Gregor Urbas namreč dosegel najboljšo slovensko uvrstitev v Članski konkurenci doslej. Odlikoval se je z vrsto najtežjih skokov, ki so mu prinesli visoko mesto med elito najboljših evropskih umetnostnih drsalcev. Po povratku domov je podrobno strnil vtise in ocenil svoj največji uspeh. "Ob gledanju posnetkov sem lahko podrobno analiziral moje nastope in tako dobil pravo sliko. Zagotovo sem najbolje izvedel kratki program z večino skokov. Je pa zanimivo, da mi predvsem na evropskih prvenstvih povzročajo težave trojni luci. Tokrat je bilo to-predvsem v kvalifikacijah, vendar sem kljub temu uspešno preskočil prvo oviro. Sem pa s celotnim nastopom v Budimpešti zelo zadovoljen." Gregor Urbas Kaj je posebej vplivalo na ta uspeh ? "Zagotovo dobre priprave v Italiji pod vodstvom prvega mojega trenerja Valerija Babicke-ga. Imel sem vse pogoje za "pi- NAMIZNI TENIS Lisk Križe na tretjem mestu Križe, Kranj, Mengeš - V zadnjem krogu državnega prvenstva v namiznem tenisu so imeh gorenjski prvoligaši precej uspeha. Tako je v derbiju 1. lige za moške ekipa Líska iz Križev gostila moštvo Kema iz Puconcev ter z drugouvrščeno ekipo na lestvici iztržila neodločen izid 5:5. Z dragoceno točko se je ekipa Liska povzpela na 3. mesto na lestvici, na kateri s 25 točkami vodi ekipa Maribora E -Kompenzacij, 20 točk pa ima ekipa Kema Puconcev. Do konca sezone je še pet krogov, z dobro igro pa Križani računajo na mesto med n^boljšo četverico. Ženske ekipe v 1. ligi pa so odigrale 10. krog. Prvakinje, ekipa Merkurja, je doma gostila ekipo Istrabenza Semedele in zanesljivo zmagala s 6:1. Prav tako so si zmago s 6:1 zagotovile igralke Edigsa iz Mengša, ki so premagale ekipo Preventa Marenberga. Na lestvici z 20 točkami vodi ekipa Iskre Avtoelektrike, po 17 točk pa imata ekipi Merkurja in Ilirije. Ekipa Edigsa iz Mengša ima na petem mestu 8 točk. V.S. VATERPOLO Kranjski derbi prvaicom Kranj - Zaradi zasedenosti pokritega olimpijskega bazena v Športnem centru Kranja se je srečanje 6. kroga med obema kranjskima moštvoma Triglavom in Kokro odigralo že v četrtek. Po pričakovanju so bili boljši starejši in slaviU visoko zmago s 14:2 in se s tem še bolj utrdili na prvem mestu. V Ljubljani na bazenu Kodeljevo je Olimpija po pričakovanju visoko 21:4 premagala celjski Posejdon, na derbiju kroga, ki se je igral v Kopru, pa je zmagal Koper 9:5 in se tako po osvojenem Številu točk izenačil s Branikom. Na lestvici strelcev še naprej vodi Kranjčan Primož Troppan. J.M. PLAVANJE Nika najboljša domačinka Krai\j - Od petka do nedelje je bilo v kranjskem pokritem olimpijskem bazenu državno zimsko prvenstvo za dečke in deklice, na katerem je nastopilo več kot dvesto mladih tekmovalcev iz 18 slovenskih klubov. Tekmovanje za to kategorijo prvič poteka po sistemu dopoldne pred tekmo vanj a in popoldne finale. Kot ekipa so prvi izstopali mladi plavalci ravenskega Fužinarja, ki so že po prvi disciplini prevzeli vodstvo in ga držali vse do konca. Najboljši rezultat je po osvojenih točkah po madžarskih lestvicah dosegla plavalka organizatorja državnega prvenstva PK Meril Triglava Kranj Nika K. Petrič v disciplini 400 m prosto, ko je s časom 4:40.40 zbrala 623 točk. Od Gorenjcev so se poleg Nike K. Petrič izkazali še Jure Mušič in Juš Veličkovič iz PK Zvezda Kranj, med zmagovalce pa se je vpisal tudi brat Nike K. Petrič, Jan K. Petrič. Jože Marinček ROKOME Ločanke boljše od Pirančank Škofja Loka - Minulo nedeljo so rokometašice Loka kave Jelovice v domači dvorani na Podnu v 1. ligi za ženske gostile ekipo Pirana in zmagale s 24:18 (12:8). Na lestvici vodi Krim EM z 20 točkami, LoČanke so z 9 točkami sedme. Po ženskem obračunu je bila v nedeljo zvečer še tekma v l.A moški ligi. Ekipa Terma je z rezultatom 29:32 (13:19) izgubila z ekipo Preventa. Na lestvici vodi Celje Pivovarna Laško, z 21 točkami, Termo pa je z 12 točkami na 6. mestu. V.S. ljenje" predvsem najtežjih drsalnih elementov. Izredno pomembno pa je tudi moje dobro sodelovanje s sedanjo trenerko Leno Babicki. Zna psihično vplivati name, da na nastopih nimam treme." Novi izzivi se sedaj ponujajo kar sami? "Pred vrati je državno prvenstvo v umetnostnem drsanju od 20. do 22. februarja. Tokrat bo pred domačim občinstvom na Jesenicah in seveda se bom z veseljem potrudil za dober nastop. Potem pa se takoj začenjajo priprave za nastop na svetovno prvenstvo v marcu v Dortmundu, kjer je moj cilj uvrstitev med 24 najboljših drsalcev." Ob izrednem vzponu Gregorja Urbasa pa je že kar nekaj časa javnosti prikrit problem, ki lahko ogrozi njegovo nadaljnjo kariero. To so njegovi tre- ningi na ledu. Najboljši tekmovalci v Evropi in na svetu so na dan na ledu tudi po pet do Šest un Sliši se neverjetno, da ima Gregor na domačem ledu le uro treninga, kar je toliko kot kakšen rekreativec. "Ta ura je zagotovo premalo. Več časa na ledu potrebujem tudi zato, ker bo verjetno že prihodnje leto nov sodniški sistem točkovanja, kjer bo večji poudarek tudi pri ocenjevanju drsanja, ne le najtežjih elementov. Upam, da se bodo stvari uredile, drugače bom moral trenirati drugje, kje, Še ne vem." Gregor je že vrhunski tekmovalec. Slovenija, kot kaže, še ni » v imela drsalca takšnega kova. Ce ne bo posluha pri tem, težko pričakujemo nove uspehe na evropski in svetovni sceni. Janko Rabič, foto: Tina Doki KEGUANJE NA LEDU Največ naslovov gorenjskim klubom Jesenice - Zveza za kegljanje na ledu Slovenije je pod vodstvom predsednika Zorana Kramarja na Jesenicah pripravila skupno podelitev pokalov in kolajn na treh državnih prvenstvih v letošnji sezoni. Po pričakovanju so bili spet najuspešnejši gorenjski klubi. Ekipni članski prvak je Turbo Hit Jesenice, ki je že nekaj let nepremagljiv. Pri članicah so naslov prvakinj ubranile Blejke, pri mladincih pa so ga osvojili Jeseničani. V metu na daljavo je prvak Daniel Mavric, član novoustanovljenega kluba Log pod Mangartom, na drugo in tretjo mesto sta se uvrstila člana ŠD Rateče Planica Milan Lasnik in Miran Sluga. Ratečam so tudi ekipni prvaki v tej disciplini. Na prvenstvu v bližanju in zbijanju je med posamezniki na-slov osvojil Jeseničan Borut Berčič, že vrsto let najboljši slovenski kegljač na ledu. Moštve-no so v tej disciplini slavili člani ekipe iz Loga pod Mangartom pred Blejci. Najboljši v vseh disciplinah so sedaj začeli s pripravami na svetovno prvenstvo, ki bo od 8. do 14. marca v Gradcu v Avstriji. J.R. Calcitu ničla v Ljubljani Bled - Kljub temu da odbojkarjem Calcita tekma v Ljubljani ni pomenila popolnoma nič, se Kamničani s takimi nepričakovanimi porazi, kot so ga doživeli v soboto, igrajo s svojim ugledom. Vodilne štiri ekipe v drugi del prinašajo samo točke iz medsebojnih tekem, medtem ko bodo ekipe, ki se bodo v drugem delu potegovale za obstanek, odnesle v drugi del prav vse osvojene točke. Kamničani so sicer v Ljubljani igrali precej oslabljeni, mladi igralci Olimpije pa so začutili priložnost in jo s pridom izkoristili: Olimpija : Calcit 3:1 (-18, 24, 34, 19). Kljub kar 0:3, pa je bilo zelo zanimivo in izenačeno v Radovljici, kjer so odbojkarji LIP Bleda zelo dobro igrali v vseh nizih nekje do drugega tehničnega odmora. V tretjem so imeli celo možnost za zmage a so gostje iz Šoštanja le izkoristili svoje izkušnje in potrdili mesto v finalnem delu: LIP Bled : Šoštanj Topolšica 0:3 (-23,-17,-24). Krog pred koncem je že znano, da se bodo v finalnem delu pomerile ekipe Salonit Anhovo, Šoštanj Topolšica, Svit in Calcit, odbojkarji LIP Bleda pa se bodo v končnici pomerili le za čim višjo uvrstitev, saj jim 19 točk naskoka pred predzadnjo ekipo Fužinarja že zagotavlja obstanek v ligi najboljših. Pri ženskah se bodo v finalnem delu prvenstva pomerile ekipe 9 Sladki greh Ljubljana, Nov KBM Branik, Benedikt in HIT Nova Gorica. Igralci Termo Lubnika pa so vse bližje prvoligaški konkurenci. Tokrat so doma sicer imeli nekaj težav z borbenimi gosti iz Slivnice ob Dravi, na koncu pa le zanesljivo zabeležili tri nove točke, ki pa jim prinašajo že 10 točk naskoka pred zasledovalci: Termo Lubnik : l\irbina 3:1 (-21,22,13,22). V vodstvu je, še brez poraza, Prvači- ' na, ki ima štiri točke naskoka pred Termo Lubnikom, medtem ko v tretjeuvrščeni SIP Šempeter zaostaja nadaljnjih 10 točk. Odbojkarji Astec Triglava, ki so bili tokrat prosti so trenutno na 6. mestu. Pri ženskah so Jeseničanke na gostovanju v Šempetru, po dramatičnem petem nizu le iztržile zmago in dve točki - Savinjska Šempeter : Mladi Jesenice 2:3 (-20,23,-20,17,-20). Blejke so se kar solidno upirale vodilnemu Evi Vitalu, a kaj več kot poraz s 3:0 (15,19, 20) niti ni bilo za pričakovati. So pa pozitivno presenetile igralke Bro-line e-SŠ Kamnik, ki so sicer doma izgubile s Cometom iz Zreč z 2:3 (-25,23,14,-17,-6) a osvojena točka je v boju za obstanek izredno pomembna. V vodstvu je Evi Vital (41) pred Solkanom (37). Mladi Jesenice so na 4. mestu (28), Broline e-SŠ Kamnik je enajsti (8), Bled pa zadnji brez osvojene točke. V 3. DOL so odbojkaiji Iskre Mehanizmi Kropa ponovno ostali brez točk, saj so doma izgubili z LOK Črnučami (1:3), uspešnejši pa so bili igralci Elmont OK Gorje, ki so v Mokronogu premagali domačo ekipo s 3:0. V vodstvu ostaja Telemach Žirovnica (24) pred Salonitom Anhovo II z istim številom točk. Elmont OK Gorje so na 5. mestu (12), Iskra Mehanimi Kropa pa na osmem (3). V ženski konkurenci so igralke Pizzeria Morena iz Žirovnice nudile dober odpor vodilnemu ŽOK Šentvidu a na koncu klonile z 1:3, igralke v v ZOK Partizan Sk. Loka pa so si priigrale še eno zanesljivo zmago doma saj so bile s 3:0 boljše od Evi Vitala II. V vodstvu ostaja ŽOK v v v -Šentvid (43) pred Kočevjem (38). ZOK Partizan Sk. Loka je na 4. mestu (35), Pizzeria Morena pa na osmem (14). B.M. KOŠARKA Kranjčani premočni za zidarje Kranj - V 1. SKL za moške je ekipa Triglava v soboto doma gostila moštvo Kraškega zidarja Jadran Krasa in z rezultatom 77:70 (61:51, 42:38, 21:21) zasluženo osvojila novi točki. Prav tako si je zmago priborila ekipa Heliosa, ki je v Domžalah z 90:85 (64:62, 43:39, 25:17) premagala Elek-tro. Tako v vodstvu s 35 točkami ostaja Helios, z enakim številom točk pa mu sledi ekipa Pivke Perutninarstva. Triglav je na petem mestu s 30 točkami. VLB ligi SKL je ekipa Loka kave TCG gostovala pri Frag-matu Cerknica in zmagala s 70:74. Ekipa Radovljice pa je doživela še en poraz, saj jo je ekipa GD Hrastnika doma premagala s 86:99. Na letvici še naprej vodi Maribor Branik z 32 točkami, ekipa Loka kave pa ima točko manj. Radovljiča-ni so zadnji s 17 točkami. V 16. krogu v 2. SKL - zahod je ekipa Šenčurja s 84:61 premagala Grosuplje, ekipa Jesenic je bila 75:86 boljša od Plama Purja, ekipa Gorenje vasi pa je s 84:70 izgubila pri Tolminu. V.S. Gorenjci uspešni tudi v deskanju Na starem vrhu nad Škofjo Loko je prejšnji teden potekalo državno tekmovanje osnovnošolcev v veleslalomu in deskanju na snegu. nimi pa so tekmovali drugii mladi smučarji. Dve Gorenjki sta si prismuča-li odličja: Zarja Cernilogar (OŠ France Prešeren, Kranj) je bila druga med kategoriziranimi deklicami, Aleksandra Draksler (OŠ Cvetka Golar, Škofja Loka) pa je osvojila bron med nekategoriziranimi deklicami. Med kategoriziranimi dečki si je Jan Tepina (OŠ Orehek) priboril tretje mesto. Gorenjci so bili zelo uspešni tudi v deskanju na snegu, saj sta Anja Demšar in Tina Smolej (obe OŠ Škofja Loka -Mesto) osvojili zlato oziroma bron, med dečki pa je najhitreje deskal Jure Hafner (OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka). Špela Žabkar, foto: Tina Doki Na Starem vrhu se je v smučanju in deskanju pomerilo več kot 200 slovenskih osnovnošolcev. Stari vrh nad Škofjo Loko - Tekmovanje je pripravila OŠ Škofja Loka - Mesto v sodelovanju z zavodom za šport Slovenije ter s pomočjo S K Alpe-tour in smučišča Stari vrh. Kot nam je povedal vodja tekmovanja Staš Mlakar, se je na trdi in dobro pripravljeni progi pomerilo več kot 200 najboljših z regijskih tekmovanj, ki so prišli iz 52 slovenskih osnovnih šol. V eni kategoriji so bili tisti, ki so vpisani v bilten Smučarske zveze Slovenije (torej trenirajo v klubih), med nekategorizira- BIATLON Poškodbe smučarjev se kar vrstijo Krai\j - Naši alpski smučarji v hitrih disciplinah v tej zimi res nimajo sreče. Potem ko si je že decembra koleno poškodoval Tržičan Andrej Jerman (njegovo okrevanje uspešno poteka), je v začetku februarja na operacijo križne vezi desnega kolena moral tudi Radov\ji-čan Jernej ReberŠak. Jerneja je 2. februarja, po poškodbi pri doskoku na treningu smuka v Garmisch - Partenkirchnu, operiral dr. Matjaž Veselko. Minuli petek pa je dr. Matjaž Sajovic v Celju operiral Radov^ičana Gregorja Šparovca, ki seje poškodoval pri ogrevanju pred tekmo v superveleslalomu v Garmisch - Partenkirchnu. Gregorju je rekonstruiral prednjo križno kolensko vez in mu odstranil del strganega meniskusa. Konec tedna pa se je pri smučanju v Kranjski Gori poškodovala še reprezentantka iz Bohinjske Bistrice, 23-letna Lea Dabič. Leo boli koleno, po pregledu v Valdoltri pa bo jasno, če bo potrebna operacija. • V.S. Maric n^boljši na koncu Oberhof - Minulo nedeljo se je v Oberhofu v Nemčiji končalo letošnje svetovno prvenstvo v biatlonu. Od naših je na zadnji preizkušnji s skupinskim startom nastopil le Blejec Janez Marič in za konec z 10. mestom osvojil najboljši rezultat naših biatloncev na letošnjem največjem tekmovanju. že V soboto je na tekmi s skupinskim startom kot edina naša nastopila Kam-ničanka Andreja Mali in osvojila 18. mesto. V.S. GORENJSKI GLAS •12. STRAN DRUŠTVA/ stojan.saje@g-glas.si Torek, 17. februarja 2004 Navdušeni planinci in fotografi Planinsko društvo Iskra pripravlja prvo razstavo fotografij, ki so nastale na lanskem tečaju. Ob izobraževanju zanimanje za izlete. Kranj - Delavci kranjske Iskre so že nekdaj radi hodili v gore. Približno četrt stoletja so bili povezani v planinski sekciji Iskra pri PD Kranj. Pred štirimi leti so ustanovili samostojno društvo, ki je ohranilo ime tovarne kljub odprtosti za planince iz raznih okolij. Poleg zaposlenih v Iskri so namreč med 210 člani še drugi ljubitelji gora iz širše okolice Kranja in tudi Ljubljane. "Bolj kot sedanje članstvo nas povezuje z Iskro prispevek njenih delavcev za planinstvo v preteklosti. Po odkupu pogorišča nekdanje koče na Jakobu so tam naredili ob koncu osemdesetih let novo kočo. Tovarna jo je predala v last Občini Kranj, vendar so sekciji zaupali trajno . brezplačno upravljanje. Isto poslanstvo nadaljuje društvo, čeprav je lastnik postala občina Preddvor. Sami skrbimo za vzdrževanje koče, kjer smo lani obnovili solarni sistem in ojaČi-li električno omrežje. Letos bi radi zamenjali skodle na južni -i Emil Leon Sekne strani strehe, v prihodnosti pa rešili problem oskrbe z vodo in postavili suho stranišče ter či- stilno napravo. Ker je nekaj nalog nedokončanih, upravni odbor predlaga podaljšanje mandata sedanjemu vodstvu," je povedal Emil Leon Sekne, predsednik PD Iskra Kranj. Opravljeno delo in načrte za bodoče bodo pregledali člani na občnem zboru v petek zvečer v restavraciji Iskre. Ob 17. uri se bodo zbrali na slovesnosti v Mestni hiši, kjer bodo odprli prvo fotografsko razstavo. Odsek za izobraževanje, ki ga vodi Marjan Ručigaj, je lani organiziral šolo fotografije. Tam je nastalo toliko dobrih fotografij, da jih bodo v dveh tednih razka-zali še drugim. Ob izobraževanju - za njimi je tečaj gibanja v gorah pozimi, konec tedna bodo izdelovali bivak na Vršiču, marca pa bodo imeli tečaj turne smuke na Kre- darici - se Člani najbolj navdušujejo za izlete. Vsako leto je v programu od 25 do 30 tur v domače gore in en izlet v tujino. Doslej so bili na Kreti, v Pirenejih in Karpatih, letos pa gredo v Visoke Tatre. Bolj izkušeni obiskujejo tri leta tuje gore po nadelanih plezalnih poteh. Posebnost je novi odsek mladih, ki živijo asketsko; za letos načrtujejo 15 izletov. Približno toliko bo še popoldanskih izletov. Veliko noč bodo spet prebili na Jadranu, tokrat na Visu. Za organizacijo izletov skrbi 14 planinskih in gorskih vodnikov. Kdor ostane doma, si lahko doživetja z izletov ogleda na predavanjih z diapozitivi. Nekaj jih bodo prikazali na občnem zboru, kjer bo priložnost tudi za družabnost. Stojan Saje Razstava za 50 let Vodice - V Lovski družini Vodice, ki ima 36 članov, so na občnem zboru sklenili, da bodo letos proslavili 50-letnico delovanja. Ob uresničevanju rednega programa, za katerega tudi letos načrtujejo več kot 500 delovnih ur, so sklenili, da bodo še posebno skrb namenili pripravi jubilejne razstave o delovanju družine. Zadnje leto so imeli čistilne akcije, tekmovanja, srečanja. "Ugotavljamo," pravi starešina Edo Bohinc, "da nam divjad še vedno najbolj redči cesta. Sicer pa je povprečna starost članstva v družini 61 let in pol. Ob letošnjem jubileju bomo podelili nekatera priznanja. Imamo pa tudi v družini nekaj jubilantov. Tako je Franc Jeraj star 70 let, Maruša Babnik pa 75 let. Lani smo opravili 561 delovnih ur. Pri praznovanju letošnjega jubileja upamo tudi na pomoč in sodelovanje občine. Slovesnost pa bomo pripravili v gasilskem domu Koseze. Andrej Žalar Gasilci povezujejo vso vas Na Zgornjem Brniku skoraj ni hiše, ki ne bi imela gasilca. Zato ima edino društvo v kraju vso podporo pri uresničevanju načrtov. Zgornji Brnik - Lani je Prostovoljno gasilsko društvo Zgornji Brnik dočakalo 95-letnico ustanovitve. Sredi leta je visok jubilej proslavila vsa vas, prebivalci pa so se skupaj veselili napredka. Že začetek leta so gasilci dogradili novo orodjarno in v njej namestili police za opremo. Do junijske proslave so izpeljali zahteven načrt za nakup novega gasilskega vozila za prevoz moštva in prikolice za orodje. Zato je bil blagoslov novih pridobitev še bolj svečan. Uspešno so končali tudi enajst let staro zgodbo o lastništvu starega gasilskega doma. Tam so spodnje prostore prodali in preselili del opreme v prizidek pri novem domu, ker je stari dom predviden za rušenje. Ob tem pričakujejo del denarja od vlaganj v staro zbiralnico mleka, kjer so adaptirali zgornjo etažo in s prostovoljnim delom uredili dvorano za kulturne dejavnosti. Vsa sredstva jim bodo prišla prav pri načrtovani obnovi novega doma, je povedal predsed- nik Franc Kropivnik. Med novostmi je omenil opremo pisarne z računalnikom in vnos podatkov o članstvu v računalniško vodeno evidenco, za kar sta » najbolj zaslužna Igor Jenko in tajnik Jože Sire. Slednji je z zadovoljstvom ugotovil, da se krog članstva širi. Od nekaj več kot 500 krajanov jih je kar 362 Franc Kropivnik včlanjenih v gasilsko društvo. Imajo 113 aktivnih članov - od tega 66 operativnih gasilcev, 56 članic in pet častnih članov. Posebej spodbudno je, da je z izobraževanj i napredovalo več članov in izboljšalo strokovno usposobljenost moštva. Kot je poudaril poveljnik Uroš Petrič, sta znanje in oprema nujna za obvladovanje nevarnosti. Lani so imeli večji požar v stanovanjski hiši v Zalogu, med šestimi intervencijami pa so bili še dimniški in travniški požari. Sodelovali so na mnogih vajah in tekmovanjih. V dom so prinesli 19 pokalov in sedem medalj za mladino. Prvič doslej so se uvrstile na državno tekmovanje štiri ekipe, za kar se je vsem zahvalil predsednik društva. Udeležba na nedavnem občnem zboru je ponovno potrdila povezanost krajanov z gasilci. Po opravljenem delu so pripravili družabno srečanje, med katerim so domačini poskrbeli za jedačo, gasilci iz Vipave pa za pijačo. Stojan Saje Pohvale z a p ož r tvovalno s t v štirim gasilcem z Luž so podelili priznanja, ker so med lanskim požarom rešili življenje starejši invalidni ženski in pogasili ogenj. Luže - Lani se je vodstvo Prostovoljnega gasilskega društva Luže ukvarjalo s kopico težav. Po zapletih z volitvami je vodenje društva nadaljeval star upravni odbor. Problem je nastal ob odstopu poveljnika, ki je komaj končal tečaj za častnika. Finančni položaj društva so ogrozile neplačane obveznosti najemnika bifeja v gasilskem domu, zato so morali iskati novega. S pomočjo občine Šenčur in domačinov ter s prodajo starega avta so vseeno uspeli zbrati dovolj denarja za nov gasilski kombi. Odločili so se za manjše vozilo, ki je že v garaži. Končali so tudi urejanje igrišča ob gasilskem domu, za katero je občina zagotovila igrala za otroke. Sami so urejali okolico doma in namestili nekaj opreme v orodjarni, je poročal predsednik Lojze Smolej na občnem zboru. Kot je dodal novi poveljnik Matevž Hudobivnik, niso izpeljali Janko Kuharje izročil priznanja za požrtvovalnost štirim članom. vseh načrtovanih vaj, zato pa se je več ekip udeležilo raznih tekmovanj in tabora mladine. Gasili so dva požara, od katerih bi se lahko tragično končal izbruh ognja v vasi. Iz goreče kuhinje so še pravi čas rešili starejšo in- validno žensko in pogasili ogenj. Za to požrtvovalno dejanje so si prislužili priznanja Metod in Roman Robnik, Matevž Kremžar in Andrej Žunič. Podelil jih je Janko Kuhar, častni predsednik PGD Luže. V društvu imajo 116 članov, od tega 28 mladih. Kot je ugotovil mentor Metod Robnik, so bili lani posebej uspešni pri organizaciji orientacijskega pohoda. V svoje vrste želijo privabiti čimveč mladih domačinov. Odrasli so predlagali, da bi bila smiselna povezava z mladino na Olševku zaradi lažje sestave ekip za tekmovanja. Na zboru so izvolili nov upravni in nadzorni odbor; predsednik bo še vedno Lojze Smolej, podpredsednik pa Tone Zunič. Novo vodstvo čakajo zahtevne naloge. Prvo so uresničili z odkupom visokotlačne črpalke pri PGD Naklo. Čaka jih še nakup priklopnika za avto. Za oboje bodo morali zagotoviti 2,7 milijona tolarjev. Denar za dve zaščitni obleki že imajo, dopolnili pa morajo Še uniforme. Radi bi oživili tudi žensko desetino. Vlladi planinci pod Špikovo skupino V Planinskem društvu Gozd Martuljk že nekaj let intenzivno delajo z mladimi, zato so zdaj prav ti dali pobudo za ustanovitev mladinskega odseka. Na občnem zboru Planinskega društva Gozd Martuljk so podelili priznanje tudi prizadevnemu članu Romanu Hlebanju, ki skrbi predvsem za poti. Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk (ohranili so staro ime Martuljk in ne Martuljek) je eno najbolj delavnih in množičnih v kraju, saj šteje 368 članov, vodi pa ga prizadevna predsednica Oti Mertejj. Ko so na minulem občnem zboru pregledali svoje delo, so lahko z zadovoljstvom ugotovili, da so imeli veliko izletov in pohodov z množično udeležbo, s prostovoljnim delom so urejevali poškodovane poti in most za Akom, skrbeli za bivak pod Špikom, urejevali lastniška razmeija za plezalno steno v Martuljku in teniško igrišče ter se udeleževali prostovoljnih očiščevalnih in drugih akcij. Najbolj razveseljivo za martuljško planinsko društvo pa je, da je v njem veliko mladih, ki so prišli na občni zbor v prepolno dvorano v hotelu Špik. V društvu že nekaj let intenzivno delajo z mladimi, tako predsednica društva Oti Mertelj kot vodnica Majda Papier in drugi. Ne vodijo jih le na izlete, zanje organizirajo razne igre, smučarske, sankaške in druge tekme. Zdaj so ustanovili mladinski odsek, ki ga bo vodila Irena Jerovšek. Planinska zveza Slovenije je namenila priznanja naslednjim članom: bronasto odličje Irena Jerovšek, srebrno Roman Hlebanja, Mihaela Oman, Vasja Jerovšek in Oti Mertelj in zlato odličje Rudi Robič. Darinka Sedej Brez večjih sprememb v Železniki - Društvo podeželskih žena Selške doline, v katerega je vključenih približno 350 članic, je pred tedni izbralo novo predsednico Janko Berce. Občnega zbora društva, ki deluje od konca leta 1998, se je udeležilo 160 članic. Društvo je bilo lani dejavno na več področjih. Pripravili so razne kuharske tečaje, vrsto predavanj, tudi računalniške tečaje. Na več lokacijah se tedensko srečujejo na telovadbi, dvakrat letno gredo skupaj v toplice. Tudi letos bomo izpeljali nekaj kuharskih tečajev in predavanja, odšli bomo na Dolenjsko, prav kmalu pa tudi v Toplice Dobrna. Korenitih sprememb v društvu zaenkrat ne načrtujem, manjše novosti pa bomo skupaj določili," nam je povedala predsednica Janka Berce. Članice lahko pričakujejo še dva pregleda dojk, udeležile se bodo teča- Janka Berce ja peke kruha, testenin in potic, za materinski dan pa si bodo reditvah, veliko nas je videti," ogledale opero in balet Pepelka. zadovoljno še pove nova pred- "Sodelujemo tudi na raznih pri- sednica. Boštjan Bogataj Stojan Saje Na prvem mestu izobraževanje Mengeš - Člani prostovoljnega gasilskega društva Mengeš so lani na intervencijah, pri oskrbi z vodo, vajah, tekmovanjih in usposabljanjih zabeležili več kot štirinajst tisoč prostovoljnih ur. Posebno skrb so namenjali prav izobraževanju in usposabljanju, so poudarili na letnem občnem zboru konec minulega tedna in hkrati pohvalili dosežene uspehe najstarejših Članic in članov. Starejše članice so imele kar 45 vaj in trikrat so bile najboljše na tekmovanjih. Prvo mesto so osvojile maja na tekmovanju v Šinkovem Turnu. Najboljše so bile junija v Mojstrani in julija v Vodicah. Veterani pa so imeli lani 37 vaj, prvo mesto pa so osvojili septembra na tekmovanju v Mengšu. V mesecu požarne varnosti so sami pripravili gasilsko vajo pri gašenju diskonta Mengos, sodelovali so tudi pri gašenju namiš- ljenega požara in eksplozije plina v Osnovni šoli Roje, kjer so morali evakuirali iz šole vse učence. Tudi letos imajo v gasilskem društvu Mengeš na programu usposabljanje, sodelovanje na vajah in tekmovanjih ter opremljanje. Zapoge - "V društvu, ki ima več kot 115 članov, smo lani program v celoti uresničili. Posebno skrb smo namenjali izobraževanju, ki bo tudi v letošnjem programu imelo prednost. Načrtujemo tudi nabavo kombija za prevoz otrok in med drugim tudi sodelovanje v vsakoletni Čistilni akciji v občini," je na zboru poudaril predsednik društva Zapoge Alojz Lakner. Podelili so tudi priznanja za dolgoletno delo Miru Bilbanu, Marjanu Hočevarju in Marjanu Oblaku. Posebno priznanje pa so podelili blagajniku Ludviku Bizjaku za 43-letno delo. Andrej Zalar Torek, 17. februarja 2004 KRONIKA / helenaJelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^3. STRAN Za Andreja Hartmana zavrnilna, za Matjaža Gabra oprostilna sodba Starejšega brata izdali živci Matjaža Gabra Hartmana na petkovi razglasitvi sodbe ni bilo. Njegov zagovornik odvetnik Kristijan Gnilšak ga je Pred prehodom do smrti zbil peško opravičil, češ da so ga izdali živci. Kranj - S sodbo je Matjaž Gaber Hartman vsekakor lahko zadovoljen, saj ga je petčlanski senat okrožnega sodišča v Kranju zaradi pomanjkanja dokazov oprostil krivde. Iz istega razloga je tožilka Branka Zobec Hrastar že med sojenjem umaknila obtožbo proti njegovemu mlajšemu bratu Andreju Hartmanu, ki sicer prestaja 14-letno zaporno kazen, tako da je senat v petek zanj izdal zavrnitveno sodbo. Brž po objavljeni "oprostil-ki" je tožilka napovedala pritožbo. Sodba še ni pravnomočna. Matjaž Gaber Hartman in njegov zagovornik Kristijan Gnilšak "Oprostilno sodbo sva pričakovala." Obtožba je Matjažu Gabru Hartmanu očitala, da je organiziral prevoz 190 kilogramov heroina iz Bolgarije, ki so ga sredi oktobra 1996 v priklopniku - hladilniku odkrili na bolgarsko-jugo slovanskem mejnem prehodu Gradina. Prevoznika Marka Oselja so zaradi tega na sodišču v Pirotu obsodili na deset let zapora, vendar mu je uspelo po polo- vici prestane kazni pobegniti domov. Na petkovem nadaljevanju sojenja je predsednica senata sodnica Marjeta Dvornik povabila obe strani h končni besedi. Branka Zobec Hrastar iz skupine državnih tožilcev za posebne zadeve je za Matjaža Gabra Hartmana predlagala osemletno zaporno kazen, saj je prepričana, da je njegova vloga organizatoija prevoza 190 kilogramov heroina nesporna. Marko Oselj ga resda ni obremenil, zato pa sta ga Branimir Ste-fančič, ki je bil v podobnem kazenskem postopku pred leti na kranjskem sodišču obsojen na devet let zapora, in Ivan Grilc, ki je bil zaradi tihotapljenja droge lani kaznovan z desetimi leti zapora. Tožilka se je naslanjala zlasti na Grilčev rokopis iz časov, ko je bil zaprt na Nizozemskem, ki ga je nato v kranjskem postopku preklical, češ daje v zaporu pisal pod pritiskom in po nareku Albancev. Grilc je v rokopisu omenjal Matjaža Gabra Hartmana kot organizatorja prevozov heroina iz vzhodnih v zahodne države, po njegovem naj bi šlo prek njega okrog tri tone prepovedane droge. Matjaž Gaber Hartman je svojo vpletenost v prevoz 190 kilogramov heroina med papriko vseskozi zanikal. Zagovornik Kristijan Gnilšak je v zaključnem govoru senatu predlagal oprostilno sodbo, saj naj bi tožilka ne imela niti enega trdnega dokaza, pavšalne obtožbe pa v pretežni meri gradila na nevero-dostojnem Grilčevem rokopisu. V dvomu o krivdi mora sodišče obtoženca oprostiti. Tako je bilo tudi v petek. Predsednica senata Marjeta Dvornik je v kratki obrazložitvi sodbe dejala, da dokazno gradivo tožilstva senata niso prepričali o krivdi Matjaža Gabra Hartmana. Stroške postopka in zagovornikov bo tako za oba brata Hartman kril državni proračun. Tožilka Branka Zobec Hrastar je za oprostilni del sodbe takoj napovedala pritožbo na višje sodišče. Helena Jelovčan Petek, 13., je bil usoden za 74-l.etno Marijo Simovič. - Foto: Tina Dok Godesic - 39-letni SkofjeloČan je v petek, 13. februarja, ob pol šestih zjutraj z osebnim avtom peljal po regionalni cesti od Reteč proti Godešiču. V križišče s stranskima cestama je po ugotovitvah policije pripeljal z neprilagojeno hitrostjo in napol po svojem, napol po nasprotnem pasu za levo zavijanje. Ne da bi zaviral, je 13,2 metra pred označenim prehodom za pešce ter med 3,5 in 6,9 metra od levega roba ceste zbil 74-letno peško Marijo Simovič, kije sicer nepravilno prečkala cesto. Po trčenju je žensko vrglo na "havbo" in v vetrobransko steklo avta. Po dobrih 42 metrih vožnje je padla na cesto, voznik pa je ustavil še dobrih 26 metrov naprej. Marija Simovič je bila tako hudo ranjena, da je na kraju nesreče umrla. Motoristu izsilil prednost 9 Kranj - V soboto, 14. februarja, ob 10.40 je 23-letni Kranjčan z osebnim avtom pripeljal z Likpzarjeve ulice v križišče s Cesto Jaka Platiša in zavil levo nanjo, ne da bi se prepričal, če je pot prosta. Pri tem je izsilil prednost 51-letnemu motoristu iz Kranja. Po trčenju je motorist padel in obležal huje ranjen. Reševalci so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. H. J. KRIMINAL Vlomilca izdal alarm Radovljica - 20-letni Radov-Ijičan je v nedeljo, 15. februarja, ob pol treh zjutraj vlomil v Merkurjevo trgovino Dom v Radovljici. Nevede je sprožil alarm, ki je priklical varnostnike kranjske Varnosti. Skupaj s policisti so pregledali trgovino in prijeli vlomilca, ki je že izbral nekaj tehničnega blaga, da bi ga odnesel. Dokaz, da se trgovcem alarm vendarle splača. Helena Potočnik, strokovna delavka v zavodu Karitas Pelikan Skupnost Srečanje zdravi odvisnost brez kemije 4 » 13. februarja 1963 je duhovnik don Pleririo Gelmini na rimskem trgu Navona srečal Alfreda. "Daj mi pomagaj," je prosil mladenič Duhovnik je z roko segel po denarnici. "Nočem denarja. Kaj ne vidiš, da sem bolan!" gaje zavrnil Alfredo. Kranj - Iz srečanja duhovnika dona Pierina in odvisnika Alfreda pred skoraj natanko 41 leti seje porodila skupnost Srečanje, ki je do danes zgradila mrežo 150 centrov (komun) v Italiji ter številne centre skoraj po vsem svetu. Tudi v Sloveniji. Prvi resnejši stik z don Pierinovimi skupnostmi je navezal portoroški župnik Franc Prelc poleti 1991. Takrat so se v italijanske skupnosti odpravili prvi slovenski fantje. Leto kasneje je Franc Prelc začel znotraj sjovenske Karitas iskati organizacijo, ki bi poslanstvo skupnosti Srečanje presadila na domača tla. Ženski grozil z ročno bombo Jesenice - 39-letni Jeseničan naj bi v petek, 13. februarja, svoji partnerki grozil z ročno bombo v roki. Očitno pa je vendarle prevladal razum, saj je možak po prepiru odšel iz stanovanja in bombo vzel s seboj. Prestrašena ženska pa je poklicala policiste, ki ^o ga izsledili med vožnjo z osebnim avtom ter ga ustavili. Na podlagi odredbe dežurnega preiskovalnega sodnika so preiskali avto in v prtljažniku dejansko dobili ročno bombo M52 P3, ki jo je prevzel urad kriminalistične policije generalne policijske uprave. Policisti so 39-letnika pridržali. Ovadili so ga kaznivih dejanj ogrožanja varnosti, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja in razstrelivnih snovi ter nasilništva. Uicraden srebrn golf Cerklje - S parkirišča ob lokalni cesti Grad-Štefanja gora je v soboto, 14. ťebruarja, dopoldne nekdo odpeljal VW golf IV 1.9 TDI srebrne barve, z registrsko oznako LJ H5-01N, vreden približno dva milijona tolarjev. H. J. Leta 1995, ko smo že dobili prvo komuno v Kostanjevici pri Novi Gorici, je v Ljubljani nastal zavod Pelikan s tremi enotami; poleg materinskega doma in pomoči na domu je tu Še referat za pomoč odvisnikom, njihovim staršem in svojcem, ki ga vodi Zvone Horvat ZnidarŠič. Kranjčanka Helena Potočnik, socialna delavka, se je že kot pripravnica na velenjskem centru za socialno delo srečevala z mladoletnimi prestopniki in tudi odvisniki. Terapevtsko delo jo je zanimalo, zato pred skoraj dvema letoma, ko sojo povabili v zavod Pelikan, ni pomišljala. Pelikan je nevladni socialno varstveni zavod, ki ga financirajo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, mestna občina Ljubljana in tudi številni donatorji. Helena Potočnik dela v celodnevnem pripravljalnem centru na Litijski 24 v Ljubljani, ki je namenjen preventivi, svetovanju in prvi pomoči odvisnikom kot tudi njihovim staršem oziroma svojcem. Terapevtsko pripravljalni center je še na Ptuju, informacijsko svetovalna pisarna v Portorožu, moški centri skupnosti Srečanje pa so v Kostanjevici pri Novi Gorici, v Čadrgu nad Tolminom in Vre-mu pri Divači, ženski pa v Razboru nad Sevnico. Trenutno odpirajo že četrti center za moške odvisnike v Sveti Trojici pri Ptuju, potrebovali pa bi še kakšna dva. "Zdravijo" tudi družine "Na prvi pogovor pride k nam več kot dvesto odvisnikov' na leto, toliko je tudi njihovih partnerjev oziroma družin, medtem ko jih v sam center lahko sprejmemo osem na teden. V centre skupnosti Srečanje jih vstopa med 60 do 70 na leto. Gorenjcev je razmeroma malo, zadnje Čase največ z Jesenic in iz Radov- 1 • •__ Ijice. Podobno kot v diugih nevladnih organizacijah za področje drog, so tudi v Pelikanu nasprotovali ukinitvi samostojnega vladnega urada za droge in njegovemu prenosu v ministrstvo za zdravje, saj se boje, da bo njegova povezovalna vloga postopno zbledela in da bo postavljen v ospredje predvsem zdravstveni vidik zdravljenja odvisnosti, socialni pa zapostavljen. Neenakopravnost različnih konceptov pomoči odvisnikom se odraža tudi v pravkar sprejetem nacionalnem programu. Očitno je, da država daje prednost bolnišničnemu oziroma metadonskemu zdravljenju odvisnosti, medtem ko vključitev odvisnika v komuno razume kot socialno rehabilitacijo in stroškov, razen za zaposlene v zavodu, ne pokiiva. Abstinenca je pogoj Metadonski program, ki je sicer le ena od oblik pomoči pri zdravljenju odvisnosti, Slovenijo stane okrog 1,2 milijarde tolarjev na leto. Zdravljenje, pri katerem odvisnik heroin zamenja za metadon na recept, torej mu ga plača država, ima Helena Potočnik, foto: Tina Dok Delo je sestavni del življenja v centru skupnosti Srečanje (Čadrg nad Tolminom). vsaj toliko nasprotnikov kot zagovornikov. "Metadon ni dobra rešitev, vsaj za vse odvisnike ne. Nesprejemljivo je, da ga dobivajo že šestnajstletniki," pravi Helena Potočnik, ki zagovarja tezo, daje treba pri zdravljenju odvisnosti izhajati iz človeka, ki je prizadet na vseh področjih. "Zato je pri nas zdravljenje v bistvu šola življenja, v kateri se odvisnik sreČa sam s seboj, s svojimi stiskami pa tudi s težavami drugih, bodisi na sestankih, ob delu, v medsebojnih odnosih. Postopno spoznava sam sebe, pridobiva samozavest in se spremeni kot osebnost. To je bistveno za ponovno vključitev v življenje brez drog." 98-odstotna uspešnost V Pelikanov celodnevni pripravljalni center, v katerem je vsak delovni dan od 8. do 20. ure odprt tudi SOS telefon (080 12 21 ), prihajajo odvisniki, ki so se bodisi že sami sčistili ali pa so na metadonu. "Na prvih pogovorih ugotovimo, koliko se je odvisnik dejansko pripravljen ozdraviti. Naš pogoj za vključitev v celodnevni center je namreč abstinenca. Kompromisov ni. To vedo tudi starši oziroma partnerji, s katerimi delamo v skupinah dvakrat na teden. Vsi ne zdržijo, lani jih je odšlo dvanajst, leto prej trije. Tisti, ki pa so odločeni, pri nas ostanejo od treh tednov do dveh mesecev, nato pa odidejo v enega od centrov skupnosti Srečanje v Sloveniji ali Italiji. V komuni so tri leta. Zdravljenje je dolgotrajno, nekateri predčasno odidejo. Prvo leto mineva v premagovanju krize, drugo leto v delu s samim seboj, tretje v navajanju na odgovornost, ki jo zahteva vrnitev v vsakdanje življenje. Kar 98 odstotkov tistih, ki program končajo, se drogi za vedno odpovedo," pravi Helena Potočnik. Program skupnosti Srečanje se je potrdil kot najuspešnejši. V Pelikanu že dobro sodelujejo s policijo, saj, kot pravijo, odvisnik potrebuje nekaj prisile, premor brez droge, v katerem ima čas za razmislek in morebitno odločitev o zdravljenju. Dokaj dobro sodelujejo tudi s centri za socialno delo, v Kranju zlasti s centrom za zdravljenje odvisnosti na Planini, želijo pa se vključiti tudi v delo lokalnih akcijskih skupin, sodelovati v programih preventive in zdravljenja odvisnosti. V celodnevnem pripravljalnem centru v Ljubljani obravnavajo tudi odvisnike od alkohola, tablet in z motnjami hranjenja, ki pa jih za zdaj še ne vključujejo v center. Helena Jelovčan GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Torek, 17. febmarja 2004 Obiskali smo Evropski parlament v Strasbourgu Selitev narodov Evropski parlament ima poleg Bruslja in Luksemburga sedež tudi v Strasbourgu v Franciji, kjer se poslanci srečajo enkrat mesečno na plenarnem zasedanju Vsakomesečna selitev administracije iz Bruslja v Strasbourg je pravi logistični podvig, seveda pa tudi finančni. Strasbourg - Evropsko unijo loči slab poltretji mesec do pete, največje širitve v njeni zgodovini. Petnajstim starim članicam (376 milijonov prebivalcev) se bo namreč 1. maja pridružila deseterica novih (75 milijonov prebivalcev). Med njimi bo tudi Slovenija. Razširitev bo tega dne doživel tudi Evropski parlament, saj se bo Število njegovih članov s 626 povzpelo na 732. Edina ustanova Unije, ki se sestaja in razpravya pred očmi javnosti, ima sedeže v Luksemburgu, Bruslju in Strasbourgu. V slednjem se evroposlanci sestajajo enkrat mesečno na plenarnem zasedanju, na zadnjem, februarskem, pa smo v osrčje parlamenta pokukali tudi mi. AlzaŠka prestolnica ni le sedež evropskega parlamenta. V Strasbourgu so nastanjeni tudi Svet Evrope, Evropsko sodišče za človekove pravice, ki deluje v okviru Sveta Evrope, med drugim tudi Evropska znanstvena fundacija, ne nazadnje pa ima tu svoja diplomatska predstavništva ali konzulate tudi okoli sedemdeset držav. Strasbourg je torej prava evropska prestolnica, nič manjša od Bruslja. Evropski parlament je v Strasbourgu že od leta 1958. Sprva kot "najemnik" palače Sveta Evrope, v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa so začeli z aktivnostmi za izgradnjo nove zgradbe, namenjene izključno Evropskemu parlamentu. Potem ko so leta 1992 v Edinburghu potrdili Strasbourg kot parlamentarno prestolnico Evrope, za gradnjo novega parlamenta na 4,5 hektarja velikem občinskem zemljišču, nedaleč stran od Sveta Evrope, ni bilo več ovir. Parlamentarna palača se deli na tri med sabo povezane stavbe - zgradbo Louise Weiss, v kateri so sejne dvorane, vključno z amfiteatrom (Hemicycle), v katerem zaseda parlament, in pi- sarne poslancev, ter zgradbi Winston Churchill in Salvador de Madariaga, ki ju prvenstveno uporablja administracija evropskega parlamenta. Izgradnja novega poslopja, v katerem je 220 tisoč kvadratnih metrov površin, je stala skoraj 2,2 milijarde tedanjih francoskih frankov. Zgrajena je v dvajsetih nivojih, od tega so trije podzemni. V njej je skupno 1133 pisarn, tri restavracije, več barov, novinarsko središče za 275 poročevalcev, 50 pisarn za tiskovne agencije in televizijske postaje ... Dragi politični kompromis Evropski parlament v Strasbourgu je najbrž res pravi arhitekturni dosežek z največjo parlamentarno dvorano na zahodnem delu stare celine, hkrati pa tudi finančni nesmisel. Da je Strasbourg postal eden izmed treh sedežev parlamenta, se moramo zahvaliti kompromisni politični odločitvi, s katero so pomirili nesoglasja med motorjema Evropske unije - Nemčijo in Francijo. Povedano s preprostimi besedami: politični kompromis so sprejeli v prid negodujoče Francije, ki je bila nezadovoljna s tem, da na njenih tleh ni nobene Hemsycle - v ogromni parlamentarni dvorani bo s 1. majem sedelo 732 poslancev. Zanimivo je, da je na samih razpravah v parlamentu prisotnih le peščica poslancev, večina razprave spremlja kar iz svojih pisarn. Evropski parlament v Strasbourgu pomembnejše institucije Evropske unije, ki je zahtevala, da so centri moči uravnoteženo locirani. Ta odločitev je mogoče res vrhunec politične modrosti, a kaj ko je za sabo potegnila precejšnjo finančno obremenitev, ki danes marsikateremu zunanjemu opazovalcu ni niti malo razumljiva. Evropski parlament v Strasbourgu namreč zaživi le teden dni na mesec, v Času plenarnega zasedanja, sicer pa ogromno poslopje sameva, saj je ves preostali čas administracija nastanjena v Bruslju, kjer se redno sestaja tudi sedemnajst odborov evropskega parlamenta, Luksemburg pa medtem gosti njegov Generalni Sekretariat. Vsakomesečno enotedensko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta zato povzroči pravo selitev narodov, veliki eksodus administracije iz Bruslja v Strasbourg. Dobesedno se selijo celotne pisarne; v belgijskem glavnem mestu ostanejo le pohištvo in računalniki. Ves ostali material (dokumente, pisarniški material) morajo uradniki zložiti v velike kovinske zaboje, te nato naložijo na obsežno tovorno kompozicijo in jih prepeljejo v strasbourški del parlamenta. Tam si uradniki uredijo svoje pisarne za štiridnevno plenarno zasedanje, nakar vse skupaj preselijo nazaj v Bruselj. Koliko ta selitev sploh stane in kaj si o njej mislijo evroposlan- ci in evrobirokrati, se verjetno utrne vprašanje vsakemu prišleku. Pravega odgovora,- vsaj uradno, ne boste izvedeli. Na glas si nihče ne upa kritizirati ustanove, ki mu daje (beli) kruh. Neuradni podatek o dvesto milijonih evrov letno se zdi kar verjeten. V neformalnem pogovoru med skupno vožnjo s taksijem pa mi je neka Finka, ki dela v Oddelku za medije (Press Office), razlagala celo o Štirinajstih odstotkih proračuna Evropskega parlamenta, kamor pa seveda ne sodijo zgolj stroški selitve, ampak skupni stroški delovanja parlamenta v Strasbourgu, torej tudi vzdrževanje poslopja, varovanje, izplačilo dnevnic za približno 1.500 uradnikov (na dan za hotel in prehrano prejemajo okoli 130 evrov) ter poslancev in opazovalcev (okoli 260 evrov na dan)... "Mislim, da ne govorimo o milijonih, ampak kar o milijardi in več evrov na leto," je razmišljala sogovornica. "Noben resen gospodarstvenik ne bi nikoli sprejel tako drage odločitve," sem ji navrgel. "Danes, koje že dobro znano, kako potratna je ta mesečna selitev, se zagotovo tudi politiki ne bi več. A vsaka demokracija je pač draga dobrina," odgovori. Bogati in revni poslanci 1. maja bo tudi Slovenija imela v Evropskem parlamentu svoje poslance, sedem poslan- cev, če smo natančni. To bodo postali sedanji opazovalci Jelko Kacin, Roman Jakič, Ljubo Germič (LDS), Alojz Peterle (N.Si), Janez Podobnik (SLS), Miha Brejc (SDS) in Feri Horvat (ZLSD), ki jim bo tega dne prenehal veljati mandat državnega poslanca. Slovenska zakonodaja narm^eč ne dovoljuje hkratnih mandatov, za razliko od na primer italijanske, ki to omogoča. Italijanski poslanci so že tako ali tako nekaj posebnega v evroparlamentu, saj so za svoje delo najbolj mastno plačani - skoraj enajst tisoč evrov bruto. Bodočim slovenskim poslancem se funkcija evropo-slancev gmotno ne bo poznala, saj bodo tako kot poslanci iz drugih držav, prejemali enako plačilo kot državni poslanci. V našem primeru torej okoli štiri tisoč evrov bruto, kar je še vedno precej bolje, kot bodo na primer prejemali češki poslanci, ki menda mesečno zaslužijo le šti-risto(!) evrov. Prav zaradi velikih plačnih razlik v poslanskih vrstah na ravni Evropskega parlamenta že nekaj časa poteka razprava o enotnem plačilu - to naj bi znašalo polovico plače sodnika Sodišča Evropske skupnosti oziroma okoli 8.600 evrov bruto. Dogovora o tem vprašanju Še ni, saj se mu upirajo tako Italijani kot tudi nekatere nove vzhodnoevropske članice, ki jim občutek za moralo verjetno ne pusti de- lati take razlike med svojimi državnimi in evroposlanci, poleg tega pa bi to razliko težko razložili tudi svojim državljanom, saj tudi plače evroposlancev krijejo državni proračuni. Najbrž pa bodo morale v to jabolko ugrizniti tudi revnejše vzhodnoevropske države, saj je težko verjeti, da bodo njihovi obubožani predstavniki večno gluhi na prigovarjanje številnih lobistov v Evropskem parlamentu. Mimogrede: poceni prehrana v parlamentarni menzi ni zgolj slovenska značilnost. Tudi v Strasbourgu je tako. V tamkajšnji samopostrežni menzi dobite kosilo (juho, glavno jed, malo solato, pijačo) že za dobrih deset evrov. V primeijavi s cenami v mestu, kjer v povprečno dragih restavracijah le za porcijo rezancev odšteješ trinajst evrov, je to malo. Ko smo že pri poslancih; sredi junija bodo potekale volitve v Evropski parlament, prvič tudi v Sloveniji. Evropski parlament v ta namen pripravlja številne promocijske aktivnosti, s katerimi bo poskušal čim večje število volivcev zvabiti na volitve. Hkrati bodo skušali predstaviti vlogo parlamenta v EU in način delovanja. Slednji je namreč nekoliko drugačen, kot si ga predstavlja večina starih in bodočih državljanov EU. Evropski parlament namreč zastopa skupne interese, zato se poslanci ne povezujejo po nacionalni pripadnosti, ampak po politični. V evroparlamentu so med sedmimi političnimi skupinami trenutno najmočnejši konzervativci (232 poslancev), sledijo jim socialisti (175 poslancev) in liberalci (53 poslancev). To razmerje naj se ne bi spremenilo niti po novih volitvah. Kaj lahko pa se zgodi, da bomo med podpredsedniki parlamenta imeli tudi Slovenca. To bi lahko postal Alojz Peterle (ob njegovi izvolitvi za poslanca seveda), ki je v evroparlamentarnih krogih precej cenjen in se njegovo ime že resno omenja med kandidati za podpredsednika parlamenta. V kolikor pa bodo vodenje parlamenta (predsedovanje traja dve leti in pol) zaupali komu iz novih članic, pa je velik kandidat celo za njegovega predsednika. Simon Šubic Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Velika vojna na obzorju * v zculnjih letih pred J. svetovno vojno naši ljudje seveda niso vedeli, kaj se jim obeta. Znaki, po katerih hi vojno lahko slutili, pa so bili veČ kot očitni. Večina je naklonjeno opazovala vojne zrnate jugoslovanskih bratov. "V letih J9Î2. in I9I3. smo pozorno sledili poteku balkanske vojne. Posebno važno vlogo je imelo ti vojni mesto S kader, ki .so Turki trdovratno branili. Takrat je v na.ši javnosti odmeval klic: ^Da le Skader pade!' Toda nje^^ova okolica je bila izredno dobro utrjena, najbolj pa f^ora Taraboš. Vse to pa ni oplaši-lo Črnogorcev in Srbov. Prodrli so skozi okope Taraboša in zavzeli Skader 22. aprila J9J3. Kljub temu so sklenile velesile, zbrane po zastopnikih Londonu, da mora pripasti Skader novoustanovljeni državi Albaniji. " Ti uli Lavi i žar je s simpatijami spremljal boje pravoslavnih kristjanov proti mohau\edancem. "Ako pomislimo, koliko hudega so storili Turki v naših pokrajinah, je razumljivo, da smo bili tudi Slovenci veseli jugoslovanske zmage pri Skadru. Na več krajih so bili pripravljeni, da bodo izrazili veselje z zvonjenjem po cerkvah. Avstrijska vlada pa je dva dni pred padcem Skadra obvestila vse župne urade, da ne smejo dati zvoniti ob ti priliki. Čudno! Leta 1878. je Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino, ki sta bili v turški oblasti. Čemu je takrat toliko žrtvovala? Da je rešila kristjane turških krutosti. Odkod pa leta 1913. tako ljubeznivo sočutje s prav istimi sovražniki kristjanov? Zakaj sedaj prepoved nedolžnega zvonjenja, ko je bilo rešeno krščansko ljudstvo istega sovraga? Odgovor: Avstrijska diplomacija je hotela zatreti na jugu vsako narodno navdušenje. " V Ratečah so kljub temu zvonili in nastala je cela afera. "Ni mi jasno, so li kje zvonili ob tisti priliki ali ne. V Ratečah so zvonili, toda mene ni bilo doma. Z radovljiškim dekanom Novakom sva bila Šla h Konštantinovemu jubileju v Rim. Zato nisem nič vedel o prepovedi zvonjenja. Pri povratku so mi pa povedali že na Jesenicah, da me čaka preiskava. Tožili so me prav tisti, ki so dali povod za zvonjenje. Stvar me je toliko razburila, da nekaj noči ni.sem mogel spati. Treba je bilo nastopiti zoper ovadbo. Kdor se ne brani, je lahko premagan. Dekan Novak, prepričan o krivični tožbi. me je osebno spremljal pri uradih. Lahko sva dokazala, da mi je bila prepoved neznana, težje pa to, da sem morebiti pred odhodom od doma naročil, naj zvonijo, ako pade Skader. Ker pa ni bilo nobene zanesljive priče, ki bi bila to zatrjevala, je postala tožba brezpredmetna. " Za tiste, ki so ga tožili, avtor seveda nima lepih besed. "Vredno je tu omeniti, da so toži te Ij i povsod malovredni značaji. Sami so večkrat najslabši patrijoti, druge pa tožijo, da niso patrijoti. Toda vprav brezznačajnost ohrani človeka na površju. " Tudi sicer se je človeške hudobije nabralo toliko, da je naposled izbruhnila v vojno. "Velikanska granata, skrita pod Evro- Spomenik padlim v Mojstrana) po, se je razpočila in povzročila nepregledne razvaline. Meseca avgusta 1914, ko so grmeli topovi i- Galiciji, nismo prav nič mislili, da pride tudi gorenjska dolina bližino vojne. Upali smo, da Italija ne ho posegla vmes, česar zacêtku tudi ni storila. Toda na tihem se je dogovarjala s Francozi in Angleži^ kakšen dobiček bi imela, ako stopi v njih vrsto. 'Koliko mi bosta dala?' - tako je vpraševala Italija svoja mogočna soseda. In dosegla je prav veliko. Ko ji je londonski pakt zagotovil, da dobi Istro, slovensko Primorje s Trstom in z Gorico ter Tirolsko do Brennerja, so 31. maja 1915 začele leteti italijanske bombe v našo bližino. " Rateče so se čez noč znašle i' bližini fronte, ki se je odprla na drugi strani najbližjih gora. "V gorenjski dolini, posebno v Ratečah, smo imeli veliko beguncev iz Bovca in Čezsoče. Radi smo vas sprejeli, revni begunci! Vaš naslov ni sramoten, dasi bridek; vaš stan ni nečasten, dasi žalosten. Ne le tistih, ki so žrtvovali zdravje ali življenje za domovino, tudi vas, ki ste žrtvovali domače ognjišče, je naša domovina globoko zapisala ť svoje srce. " 1. sv. vojni (Dovje - Torek, 17. februarja 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^5. STRAN -v 0 ^ . ^jUOKUUAHOrvI tNUMtlNIMn_ so dnevi s teti \m] sprenevedanje Slovenska vlada meni, da ne potrebujemo posebnega zakona za pomoč tistim, ki bodo zaradi vstopa v EU ostali brez dela. V špedicijskih podjetjih ocenjujejo, da bo takih več kot 700. LjubljanaDa vse spremembe, ki jih prinaša slovenski vstop v Evropsko unijo ne bodo prijetne, je splošno znano, in problem špediterskih podjetij, ki bodo po 1. maju praktično ostala brez dela, je samo eden izmed njih. O študiji in razpravi o tem problemu na Združenju za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije smo lani že pisali, tokrat pa povzemamo stališča slovenske vlade, ki je o tej problematiki pripravila odgovor na novembrsko vprašanje državnega svetnika dr, Zoltana Jana. Svetnik Jan tudi predlaga zakon o zagotavljanju pravic delavcem, ki se jim zaradi vstopa Slovenije v EU zmanjšujejo pravice. Tretjina špediterjev bo ostala brez dela V povzetku problematike špediterskih podjetij na vladi ugotavljajo, da bo zaradi opuščanja notranje meje med članicami EU, zlasti ob meji z Avstrijo in Italijo, prišlo do zmanjšanja števila delovnih mest in povečanja nezaposlenosti. Podatki govorijo o tem, da v špediterski dejavnosti prevladujejo manjša podjetja, v katerih je zaposlenih povprečno 10 delavcev, taka podjetja pa bodo težko naŠla sredstva za prestrukturiranje. Od skupno 2.312 zaposlenih v špediciji ocenjujejo, da jih bo tretjina - 734 delavcev, ostala brez dela, pri čemer je polovica (51 odstotkov) žensk in pretežno s srednjo (5. stopnjo) izobrazbo. Hitrejše prestrukturiranje otežuje zakonska obveznost, da do 1. maja v celoti opravljajo dela špedicije, po tem datumu pa se je treba naenkrat preusmeriti. Vlada je zahtevala medresorsko reševanje problematike in v novembru je to nalogo prevzela medresorska komisija pri Službi vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj. Dogovorjeno je bilo, da problematiko rešujejo v okvirih treh politik: zaposlovanja, spodbujanja podjetništva in spodbujanja skladnega regionalnega razvoja. pe, v katere bodo seveda nekateri delavci vključeni večkrat, namenili 444 milijonov tolarjev. Drugi povsem konkreten primer je pri Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo, ki pripravlja oblikovanje grozda avtoprevoznikov na Goriškem ter projekt vzpostavitve poslovno ekonomske cone Zavrč - Cestica, kar vse naj bi ponudilo priložnosti za zaposlitve. V sodelovanju z Gea College pripravljajo tudi večerno Šolo za znanja, ki bi omogočila nove zaposlitve. Za zaposlovanje skoraj pol milijarde Najbolj konkreten je odgovor vlade za področje politike zaposlovanja, kjer je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo ukrepe, ki naj bi preprečili prehod presežnih špediterskih delavcev v odprto brezposelnost. Tako za 700 delavcev načrtujejo pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, za 650 delavcev usposabljanje in izobraževanje za zaposlitev, za 100 delavcev pomoč iz skladov dela, za 300 delavcev prezaposlovanje v odpovednem roku in za 60 delavcev spodbude za samozaposlovanje. Skupaj planirajo, da bi za naštete ukre- Nove možnosti na hrvaški meji Manj oprijemljive pa so trditve, da se bo del špediterskih dejavnosti lahko preselil na novo schengensko mejo z Republiko Hrvaško, ob kateri naša država že gradi nove mejne prehode, hkrati pa opremlja zemljišča za gospodarske cone. Javni sklad za regionalni razvoj predvideva za obmejne občine ugodne dolgoročne kredite (razpisanih bo 900 milijonov tolarjev kreditov in 100 milijonov nepovratnih sredstev), pomembne pa bodo tudi spodbude v okviru programa čezmejnega sodelovanja IN-TERREG IIIA. Ministrstvo za promet bo spodbudilo možnosti javnega prevoza na relacijah, ki so bile v zadnjih letih ukinjene, Ministrstvo za gospodarstvo pa tudi z nepovratnimi sredstvi podprlo povezovanje špediterjev. Opozarjajo tudi, da bo mogoče za vse navedene projekte dobiti tudi sredstva evropskih strukturnih skladov in evropskega regionalnega sklada. Predvsem pa ugotavljajo, da imajo slovenska špediterska podjetja velike možnosti za preobrazbo v logistična podjetja, pri čemer morajo izkoristiti ugodni prometni položaj naše države. Predlagajo specialističen program usposabljanja za področje logistike INCOTERMS 2000 in opozaijajo na možnosti za prevzem del, kijih zahteva mednarodna statistika EU INTER-STAT Predlagani zakon zavračajo Ob vsem navedenem je vlada potrdila mnenje in predlog Službe za strukturno politiko in regionalni razvoj, da Zakon o zagotavljanju pravic delavcem, ki se jim zaraíďi vstopa Slovenije v EU zmanjšujejo pravice iz delovnega razmerja, ni potreben. Poleg vseh že omenjenih ukrepov poudarjajo, da so posledice vstopa v EU znane že več let, možna izjema bi lahko bili le občini Nova Gorica in Šempeter - Vrtojba, ki pa imata izrazito majhno brezposelnost in med najvišjimi vrednostmi bruto dodane vrednosti. Štefan Zargi Država ne stoji ob strani Špediterji so prepričani, da se država ne zaveda njihovih problemov. Težave z avstrijskimi dovolilnicami in zastoji na italijanski meji kažejo, da s spremembami na mejah še marsikaj ni dorečenega. Skofja Loka - Kako zelo sls lahko razlikuje teorija, ki jo razlagajo ministrstva, vladne službe in sama vlada, od prakse, kaže tudi pogovor z direktorjem škofjeloškega logista Alpetourja Špedicija in transport Bojanom Novakom, čeprav imajo pri tem podjetju to "srečo", da je špedicija manjši del njihove dejavnosti. Prav zaskrbljujoče je, da utemeljeno sumijo, da meddržavnih pogovorov o novih režimih na notranjih mejah razširjene Evropske unije še ni bilo, mai\jkajo pa še pomembni izvedbeni predpisi. Le dobra dva meseca je še do vstopa Slovenije v Evropsko unijOj ko se bodo iz večine naših meja umaknile carinske službe, s tem pa tudi usahnilo delo špediterjev. Kaj se dogaja v tej dejavnosti? "Ukinitev carinskih postopkov z vstopom Slovenije v Evropsko unijo predstavlja za špediterje resen problem, saj bodo podjetja ostala brez dohodka za storitve, več kot dva tisoč ljudi pa naenkrat ostalo brez dela. Odpustitev ljudi kot tehnoloških presežkov je po veljavni zakonodaji tako draga, da bo marsikatero podjetje šlo v stečaj. Država ob vsem tem stoji ob strani. Lahko je reči: prestrukturirajte se! Pravzaprav je čudno, da predstavlja ukinitev Tobačne tovarne z 260 zaposlenimi vseslovenski problem, nekaj tisoč ljudi v špediciji pa se prezira. Kar težko razumljivo, saj je več kot 300 špedicijskih podjetij marsikaj prispevalo k družbenemu proizvodu te države in vsa se zagotovo ne bodo uspela prestrukturirati." Kaj to pomeni za Alpetour Špedicija in transport? Naš položaj je nekoliko specifičen, saj je Špedicija v Alpe-tourju predstavljala manjši del prihodkov. Poskušali bomo z notranjo prerazporeditvijo delavcev na druga dela logistike ta Droblem rešili brez odpuščanja. v Ze pred dvema letoma smo pn-pravili poseben program prestrukturiranja, mu prilagodili tudi zaposlovanje, zato ocenjujem, da trde metode do delavcev ne bodo potrebne. Ob vsem tem je potrebno priznati, da je problem znan že pet let, in da dohodek od Špedicije ni bil majhen in je omogočal vlaganja v druge dejavnosti, oziroma programe. Najslabše se bo godilo tistim, ki jih niso razvili, pač pa imeli le računalnik in nekaj zaposlenih v najetih poslovnih prostorih." Kot možna zaposlitev dosedanjih špediterjev se omenjajo statistične evidence o izvozu in davčne evidence. Je to realna možnost? "Mi ocenjujemo, da enotnih evidenc ne bodo sama vodila le manjša podjetja, medtem ko bodo srednja in velika podjetja za to imela svoje službe. Mi smo naše stranke obvestili o spremembah, ki jih prinaša vstop v EU, in jih s posebnim vprašalnikom tudi vpra^šali, kaj nameravajo. Večina je odgovorila, da bodo te evidence vodili sami in čas bo pokazal, koliko bodo za to sposobni. Nenazadnje gre za zahtevne evidence, ki bodo sicer programsko podprte, potrebno pa bo izobraževanje in stalno izpopolnjevanje, njih izpolnjevanje pa bo za- Bojan Novak htevalo tudi določeno odgovornost." So sprejeti in znani ob teh občutnih spremembah že vsi potrebni predpisi? "Še zdaleč ne. Ker ni nekate- A rih izvedbenih predpisov, vseh odgovorov o tem, kaj prinaša vstop v E15, ne poznamo. Evropske uredbe se uporabljajo neposredno, medtem ko je potrebno direktive urediti z notranjo nacionalno zakonodajo. Tako ni rešeno vprašanje evropskih garancij, ni rešeno vprašanje statusa Špediterjev, kdo in pod kakšnimi pogoji, morda celo z licencami, se bo lahko s tem ukvarjal. Vse to otežuje naše prilagajanje. Vse pogostejše je prepričanje, da bo večina podjetij, zlasti manjših, ki jih bodo odpravnine finančno izčrpale, šla v likvidacijo." Vse od novega leta je v javnosti zelo aktualen problem dovolilnic za transport preko Avstrije. Kakšna je vaša izkušnja ob tem? "Mi smo prepričani, da je tudi letošnja delitev dovolilnic potekala po sprejetih merilih, res pa je, da je bilo teh dovolilnic sprva premalo. Dodatna kvota dovolilnic po našem mnenju omogoča, da bomo opravili potrebne prevoze do 1. maja, pri čemer je prevoz z vlakom še vedno možen izhod. Drugo vprašanje pa je, kakšen bo v Avstriji režim po 1. maju. Ocenjujemo, da omejitev za vozila Euro 3 ne bo več, in upamo, da se bo naša investicijska politika vlaganj v tovrstna vozila obrestovala." V preteklih dneh so bile za prevoznike velik problem stavke italijanskih carinikov in špediterjev. Imate tudi pri vas težave z zastoji na italijanskih mejah ? "To postaja že neokusna zgodba, ki prizadeva tudi nas. Pri naroČilih strank prihaja do zamud, da ne govorim o razmerah, v katerih so se znašli vozniki. Vse premalo se vprašamo, kako to, da so zastoji in težave le na naši strani meje, kljub stavkam pa kolon pri uvozu v Slovenijo v Italiji ni. Problem vidim v bilateralnem dogovarjanju med Italijo in Slovenijo, saj bi te incidentne situacije lahko reševali le na tej ravni, še bolj pa je zaskrbljujoče, da po nekaterih informacijah pogovorov o novih režimih na meji po 1. maju med državama sploh še ni bilo. Slovenija in sosednje države niso zahtevale nikakršnega prehodnega obdobja pri prostem pretoku blaga med državami, da še zdaleč niso rešena'mnoga vprašanja, pa potrjujejo dogodki z avstrijskimi dovolilnicami in enostranski zastoji na italijanski meji." Štefan Žargi bogatih Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Kaj lahko poleg stiskanja rok in dajanja bolj ali manj praznih obljub še storijo bogate države, da bi vsaj omilile, če že ne zmanjšale revščino v revnih predelih sveta? Vsako leto bogate države potrošijo čez milijardo dolarjev dnevno za podporo svojih kmetijskih proizvajalcev ali približno šestkrat več, kot dajo manj razvitim v obliki tuje pomoči. Pri tem prednjačita EU in ZDA, katerih skupna deleža sta enaka dvem tretjinam celotnega zgoraj navedenega zneska. Rezultati teh subvencij se na širši, svetovni ravni, kažejo kot večja domača proizvodnja, manši uvoz in zaradi velikih količin kmetijskih proizvodov iz presežkov bogato subvencioniranih držav, padajoče oziroma "zadušene" cene proizvodov. Tako kmetje iz manj razvitih držav izgubljajo na večih frontah hkrati. Subvencioniran izvoz iz bogatih držav jih spodrine tako z lokalnega kakor tudi globalnega trga, medtem pa jim uvozne ovire, največkrat v obliki visokih carin, preprečujejo vstop na trge bogatih držav. Vlade razvitih držav zelo rade pridigajo ostalemu svetu o prosti trgovini in politiki odprtih trgov, a vsaj na področju svetovnega kme-. tijst\'a uspeh ni odvisen od, kot nas učijo ekonomski učbeniki, primerjalnih prednosti dotične države, pač pa od "primerjalnega" dostopa do subvencij. Kdo je tu zmagovalec in kdo poraženec, pa je jasno kot beli dan. Za primer si oglejmo približno deset milijonov ljudi v zahodni Afriki, ki se preživljajo s pridelavo bombaža. Po podatkih s spletne strani Financial Timesa so ZDA, ki so svetovno največji izvoznik bombaža, v letu 2002 za svojih 25.000 pridelovalcev bombaža porabile več kot tri milijarde dolarjev, kar je več kot znaša celotni bruto domači proizvod velikih afriških izvoznikov bombaža. Izračuni so pokazali, da so subvencije znižale ceno bombaža za četrtino in tako je zahodna Afrika izgubila približno 200 milijonov dolarjev dragocenih deviz. če gremo malce bližje in tja, kjer bomo ze čez poltretji mesec tudi mi, lahko ugotovimo, da EU v svojih navadah ni nič kaj bolj obzirna. Z izvozom svojih poceni presežkov žit in sladkorja v Afriko uničuje življenjski standard tamkajšnjih kmetovalcev. Nekatere bogate države skušajo opravičiti svoje kmetijske podpore s "socialnim" besednjakom. Tako je na primer francoski kmetijski minister Gaymard razglasil skupno kmetijsko politiko EU (CAP) kot osrednji del evropskega socialnega modela. Ob dejstvu, da gre več kot polovica evropskih in ameriških podpor samo sedmim odstotkom njihovih največjih kmetijskih proizvajalcev, je zgornja izjava naravnost cinična. Skrajno licemersko je s strani razvitih držav tudi zagovarjanje odptih trgov v revnih državah, medtem bogati ščitijo in zapirajo svoje, prav takšni pa so tudi poskusi EU in ZDA, da bi omejili pravice revnih držav, da bi zaščitili svoje kmetovalce. Seveda pa samo besede ne bodo dovolj za izboljšanje položaja milijonov najrevnejših ljudi po svetu. Telekom in SiOL se združujeta Ljub^ana - V četrtek so iz uprave Telekoma Slovenije sporočili, daje štiričlanska uprava sprejela sklep o začetku pridružitve hčerinske družbe SiOL v družbo Telekom, s Čimer naj bi po vzoru drugih evropskih telekomov vključil v svoj okvir tudi internetno telefonijo. Združitev naj bi izpeljali do vstopa Slovenije v EU, pri čemer bi bil tudi slovenski Telekom enako sestavljen, kot večina konkurence. Prvi mož Telekoma Slovenije Peter Grašek ob tem opozarja, daje IP telefonija (IP - internetni protokol) tehnologija prihodnosti, in da se analogna telefonija poslavlja v zgodovino, zato bo tisti, ki temu ne sledi, propadel. Doslej je IP telefonijo razvijal SiOL, ki je od leta 1997 samostojna družba v popolni lasti Telekoma. Na predlog pridružitve SiOL-a Telekomu pa se je odzval tudi že minister za informacijsko družbo Pavle Gantar, ki je do tega zelo skeptičen. Meni, da je to najmanj preuranjena, verjetno pa tudi nevarna odločitev. Obenem je poudaril, da ministrstvo kot predstavnik večinskega lastnika Telekoma in nadzorni svet Telekoma pričakujeta s strani uprave temeljit elaborat, ki ga bosta nato skrbno proučila in ocenila. Končna odločitev o morebitni pripojitvi Siola je v rokah nadzornega sveta, tam pa ima država kot večinski lastnik glaviK) besedo. Štefan Žargi ËasyJet od maja tudi z Brnika Brnik - Z Aerodroma Ljubljana so sporočili, da bo s 1. majem na relaciji London - Ljubljana začel voziti prvi nizkocenovni prevoznik - EasyJet. Slovenski potniki bodo lahko iz Ljubljane v London vsak dan v tednu leteli za ceno povratne vozovnice od 45 evrov dalje. Kupcem so bile rezervacije na spletu na voljo že z 12. februarjem. Britanski nizkocenovni prevoznik EasyJet bo s 1. majem začel leteti na relaciji Stanstead - Brnik. S tem bo Aerodrom Ljubljana dobil dodatno vsakodnevno linijo z Londonom. Potniki lahko vozovnice že kupijo na spletni strani prevoznika. V Aerodromu Ljubljana ocenjujejo, da bodo s to dodatno linijo do Londona bistveno povečali število britanskih gostov, za katere je Slovenija privlačen turistični cilj, povečanje števila potnikov pa bo dobro vlivalo tudi na poslovanje samega letališča. Uspešen zaključek pogajanj z EasyJet-om je prvi od napovedanih korakov v strategiji konzorcija, ki je bil ustanovljen z namenom pospeševanja slovenskega turizma. Štefan Žargi EKOLOŠKO KURILNO ECO OIL. 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE veC ENERGIJE ZA ISTO CENO. Davčna reforma (10) Daljši rok za nepremičnine Po predlogu novega zakona o dohodnini bodo zavezanci oproščeni plačila davka od dobička pri prodaji nepremičnine šele po desetih letih lastništva. Krai\j - Po sedanjem načinu obdavčitve dobička iz kapitala so zavezanci oproščeni plačila davka ob prodaji že po treh letih lastništva kapitala (nepremičnin, vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu). Na ministrstvu za fínance ocenjujejo, da takšna rešitev ni ustrezna, zato v predlogu novega zakona o dohodnini poda^šujejo rok lastništva za nepremičnine in pretežne lastninske deleže. Po predlaganem zakonu naj bi bili zavezanci oproščeni plačila davka od dobička pri odsvojitvi nepremičnine šele po desetih letih lastništva, za vrednostne papirje ter deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in v drugih oblikah organiziranja naj bi še naprej veljal triletni rok, za odsvojitev pretežnega lastniškega deleža pa posebna ureditev brez določenega roka imetništva. Predlagani zakon v prehodnih in končnih določbah določa, da se ne obdavčuje dobiček, ki ga zavezanec doseže z odsvojitvijo nepremičnine in dela pretežnega lastninskega deleža, pridobljenega pred letom 2002. Predlog novega zakona razširja obdavčitev dobička od kapi- tala s prodaje kapitala tudi na druge oblike odsvojitve - poda-rjanje in zamenjavo kapitala, izplačilo lastniškega deleža ob prenehanju gospodarske družbe in še nekatere druge primere. Dohodnine tako kot že doslej ne bo treba plačevati od prve prodaje delnic ali deleža v kapitalu, ki gaje zavezanec na podlagi certifikatov pridobil v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, ter pod določenimi pogoji tudi ne od prodaje za-vezančevega "glavnega prebivališča". Dohodnine mu ne bo treba plačati od dobička pri prodaji stanovanja ali stanovanjske hiše z enim ali dvema stanovanjema, vendar le tedaj, če je tam najmanj tri leta dejansko bival in imel tudi stalno prebivališče. Medtem ko sedanji način obdavčitve dobička iz kapitala zavezancem ne priznava stroškov, ki nastanejo pri odsvojitvi kapitala (izjema so stroški plačila davka na promet z nepremičninami, investicij in investicijskega vzdrževanja), pa naj bi po novem lahko v določenem obsegu uveljavljali tudi nekatere druge olajšave. Izgube naj bi tudi v prihodnje tako kot doslej priznavali za poračun z dobički iz istega davčnega leta. Cveto Zaplotnik Hotel Lovec v stečaju Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je 30. januarja začelo stečajni postopek za hotelsko turistično podjetje Hotel Lovec z Bleda. Za stečajnega upravitelja je določilo Braneta GorŠe-ta iz Ljubljane, dolžnike je pozvalo k poravnavi dolgov, upnike pa, da v dveh mesecih od objave oklica o začetku stečaja prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 14. maja. Isto sodišče je 7. januarja ustavilo postopek prisilne poravnave za družbo Gastform, hotelska in kuhinjska oprema ter profesionalne pralnice, iz Škofje Loke, 15. januarja je začelo in končalo stečajni postopek za družbo MTA - Meridian, turizem, gostinstvo, trgovina in storitve, z Jesenic, isti dan tudi za podjetje za elektroniko in računalništvo Janus iz Krai\ja, 27. januarja pa še za trgovsko podjetje Hung Europe iz Tržiča. Okrožno sodišče v Ljubljani je 20. januarja začelo stečajni postopek za družbo Elmaline Productions, proizvodnja kovinskega pohištva, iz Kamnika. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Braneta Goršeta iz Ljubljane, upnike pa je pozvalo, da v dveh mesecih od objave oklica o začetku stečaja prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 7. aprila. Isto sodišče je 26. januarja začelo in končalo likvidacijski postopek za Hranilno kreditno službo Domžale. C.Z. Posojila za malo gospodarstvo Krai\j - Bančna skupina SanPaolo IMI je od Evropske investicijske banke pridobila 150 milijonov evrov posojila, od tega ga je 50 milijonov namenila Banki Koper za financiranje projektov malih in srednje velikih gospodarskih družb. Družbe, ki imajo do 75 milijonov evrov osnovnih sreàstev in do petsto zaposlenih, lahko najamejo posojilo za projekte s področja varstva okolja, infrastrukture, inovacij, elektronskega poslovanja, racionalne rabe energije, zdravstva in izobraževanja in sicer do polovice vrednosti naložbe, vendar ne manj kot 40 tisoč evrov in ne več kot 25 milijonov evrov. Odplačilna doba je najmanj štiri leta in največ dvanajst let, v nekaterih primerih pa je lahko tudi daljša. Obrestna mera je konkurenčna, zatrjujejo v Banki Koper in dodajajo, da so se v dogovoru z Evropsko investicijsko banko zavezali za ugodnejše pogoje, kot sicer veljajo za redno bančno poslovanje. C.Z. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADB. DEUVEC; do 25.02.04; TABER, D.0,0.,BRiï0F 152, KRANJ GRADB; DELAVEC; do 24.02.04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE. D.D., UL. MIRKA VADNOVA 5, KRANJ; št. del. mest: 2 DEL BREZ POKLICA - BRIZGALEC PLASTIČNIH MAS (NA JESENICAH); do 20.02.04; INTERPLAST, D.O.O., UL. SIMONA GREGORČIČA 27, RADOVUICA;.št. del. mest: 3 POMOŽNI GRADB. DELAVEC; do 25.02.04; TABER, D.0.0., BRITOF 152, KRANJ POM. DEUVEC V MEHANIČNI DELAVNICI; do 17.02.04; DRAKSLERTADEJ. S.P., ZASAVSKA C. 30, KRANJ POM. DELAVEC - KOMUNALNA DELA; do 27.02.04; MEŽAN MARKO, S.P., PREŠERNOVA C. 64, BLED POM. DELAVEC-ČISTILKA; do 20.02.04; ŽAGAR JURE, S.P., BEGUNJSKA 4, LESCE POM. GRADB. DELAVEC - STROJNIK; do 27.02.04; PROMAS, D.O.O,, KRNICA 37A, ZG. GORJE ŽIVINOREJEC - (FARMA CERKUE); do 20.2.04; pisne vloge: MERCATOR KŽK KME-TUSTVO, BEGUNJSKA 5, 4000 KRANJ; MESAR - SEKAČ; do 2702.04; KLAVNICA ŠK. LOKA, D.O.O., KIDRIČEVA 63A. ŠK. LOKA; št. del. mest: 2 OBLIK. KOVIN - UPRAVUALEC OBDE-LOV. STROJEV; do 24.02.04; KLADIVAR ŽIRI, D.D., INDUSTRUSKA UL 2, ŽIRI STRUGAR - CNC OPERATER; do 20.02.04; ALMOS, D.O.O., ZMINEC 30. ŠK. LOKA ORODJAR - IZD. ORODU ZA BRIZGANJE PUSTIČNIH MAS; do 25.02.04; PIVK TOMAŽ, S.P., GALETOVA UL. 2, KRANJ MONTER OGREVAL NAPRAV; do 18.02.04; ELVO INŽENIRING. D.O.O., GRAJSKA C. 44, BLED: št. del. mest: 5 STROJNI MEHANIK - VARILEC; do 20.02.04; ŽVELC DAMJAN. S.P., LAHOVČE 87. CERKUE STROJNI MEHANIK - SERVISER, MONTER IN VZDRŽEVALEC; do 13.03.04; HENNUCH, D.O.O. . LINHARTOV TRG 14, RADOVU ICA OPTIK; do 28.02,04; AUANČIČ IVAN. S.P., RUPA 23B. KRANJ SLIKOPLESKAR; do 13.03.04; MILEN-KOVSKI BLAGOJ, S.P.. RATEČE 12. RATEČE - PLANICA; št. del. mest: 4 FRIZER; do 27.02,04; AVSEC MOJCA, S.P., KRANJSKA C. 2, RADOVUlCA TESAR; do 17.02.04; KUTIN JANEZ. S.P., C. ALOJZA TRAVNA 23, JESENICE TESAR - MONTER SUHOMONT. GIPS SISTEMOV; do 10.03.04; JEGUČ BORIS, S.P., UNHARTOVTRG 26. RADOVUlCA TESAR; do 24.02.04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D.. UL. MIRKA VADNOVA 5, KRANJ ZIDAR; do 25.02.04; TABER, D.0,0., BRITOF 152. KRANJ ZIDAR; do 17.02.04; KUTIN JANEZ, S.P., C. ALOJZA TRAVNA 23, JESENICE ZIDAR; do 24.02,04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D„ UL, MIRKA VADNOVA 5. KRANJ STROJNIK GRADB. MEH. ZA ZEMEU-SKA DELA; do 20.02.04; REŠET, D,0.0, HUJE 9, KRANJ STROJNIK GRADB. MEH. ZA ZEMEU-SKA DELA; do 24.02,04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE. D.D., UL MIRKA VADNOVA 5, KRANJ PEČAR; do 25.02.04; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED, GRAJSKA C. 44, BLED VOZNIK AVTOMEHANIK V MEDNAR. TRANSPORTU; do 10.03.04; HAMZIČ VE-HID, S.P.. TAVČARJEVA 3B. JESENICE VOZNIK AVTOMEHANIK • DOSTAVUAČ; do 17,02.04; KLANŠEK, D,O,O., BREZJE 76D. BREZJE VOZNIK TOVORNJAKA; do 17.02.04; VEMA GRAD. D.O.O,. ŽIROVSKI VRH SV. URBA 24, GORENJA VAS VOZNIK KAMIONA ZA PREVOZ VILIČARJEV; do 03.03.04; TEHNOSERVIS, D.O.O., SUHA 23. ŠK. LOKA TERENSKI PRODAJALEC PEKOVSKIH ART.; do 21.02.04; OGREX, D,0,0.. PODRE-ČA 5, MAVČIČE PRODAJALEC TEHNIČNE ROBE; do 17.02.04; RM VIDEO, D.O.O., C, MARŠALA TITA 22, JESENICE PRODAJALKA IN ARANŽERKA; do 20.02.04; ČAUČ MARJAN. S.P., CANKARJEVA UL 4, KRANJ KUHAR-SAMOSTOJNI;do 17.02.04; G&P HOTELI BLED P.O., CANKARJEVA C. 6. BLED; št. del. mest: 2 NATAKAR; do 17.02.04; HULL MIROSLAV, ČRNIVEC 11, BREZJE ŽIVILSKI TEH.; do 24.02.04; KLANŠEK, D,0.0.. BREZJE 76D, BREZJE STROJNI TEH. - POSLUŽEVALEC BRIZ- GAL STROJEV (PE UPNICA); do 21.02.04; TOMAŽIČ DAVOR S.P., NA KALU 12, NAKLO STROJNI TEH. - ROČNI ORODJAR; do 21,02.04; TOMAŽIČ DAVOR. S,P.. NA KALU 12. NAKLO STROJNI TEH. - do 24.02,04; KLANŠEK, D.0,0.. BREZJE 76D, BREZJE STROJNI TEH. - VODJA MEHAN. DEUV-NICE (SERVIS VILIČARJEV); do 03.03.04; TEHNOSERVIS, D,0.0.. SUHA 23, ŠK. LOKA STROJNI TEH. - REFER. V PRODAJI; do 13.03.04; HENNUCH, D.O.O. . UNHARTOV TRG 14. RADOVUlCA STROJNI TEH. - IZMENOVODJA V PRO-IZV. PLAST MAS (JESENJE); do 20.02.04; INTERPLAST, D.O.O.. UL, SIMONA GREGORČIČA 27. RADOVUlCA FARMACEVTSKI TEH. - FARMACEVT: do 03.03.04; MIKONA, D,0.0.. PREDILNISKA C. 14. TRŽIČ Nama zmai^šuje osnovni kapital Ljubljana - Delničarji trgovskega podjetja Nama iz Ljubljane (veleblagovnico ima tudi v Škofj i Loki) SO na skupŠčmi v sredo izglasovali sklep O zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. Ker ima družba glede na dejavnost in potrebe prevelik obseg kapitala, ga bodo zmanjšali za več kot 1,9 milijarde tolarjev, to je z 2,86 milijarde na 954 milijonov tolarjev. To bodo storili tako, da bodo delničaijem tri delnice nominalne vrednosti tisoč tolarjev zamenjali za eno novo delnico enake nominalne vrednosti in jim ob tem v gotovini izplačali še dva tisoč tolarjev. Denar bodo prejeli po preteku pol leta od objave sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala in po tem, ko so upnikom zagotovili izplačilo ali zavarovanje njihovih terjatev. C.Z. FARMACEVTSKI TEH. - PRODAJA ORTOP. PRIPOMOČKOV v BOH. BISTR.; do 26,02.04; OTP. D,0.0„ TITOVA 112, JESENICE GRADB. DELOVODJA; do 24.02.04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D., UL MIRKA VADNOVA 5, KRANJ GRADBENI TEH.; do 25.02.04; TABER, D.0,0.. BRITOF 152, KRANJ TRG. POSLOVODJA - TRGOV. POTNIK; do 13.03.04; AIR-FOTO LETALSKE FOTOGRAFIJE, D,0.0., ROŽNA DOUNA 10, LESCE EKONOMSKI TEH. - POSL. SEKRET.; do 17.02.04; SIGMA SISTEMI. D.O.O. . LOKA PRI TRŽIČU NN, TRŽIČ EKONOMSKO KOMERC. TEH.; do 20.02.04; MODNA KONFEKCIJA KROJ ŠK. LOKA, KIDRIČEVA C. 81. ŠK. LOKA FOTOGRAF IN OPERATER ZA SLIKOVNI IN ZVOČNI ZAPIS; do 21.02.04; KAVČIČ MIHAELA, S.P.. GREGORČIČEVA UL 27. ŽIRI ZOBOTEHNIK; do 20.02.04; ZOB-EX, D. O.O., ZG. BITNJE 7A, ŽABNICA EKONOMIST i SAMOST. KNJIGOVODJA; do 24.02.04; RTC KRVAVEC, D.D.. GRAD 76, CERKUE UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEH. - VODJA PROJEKTA; do 20.02.04; LOKAINVEST, KAPUCINSKI TRG 3, ŠK. LOKA UNIV. DIPL INŽ. RAČUNAL )N INFORMATIKE • ORGANIZATOR OBDELAV; do 01.03.04; INFOTRADE. D.0,0., KP PE KRANJ, JAKA PLATIŠE 13. KRANJ DIPL EKONOMIST - STROK. ZA TEH-NOL PROMETA, VODENJE OPERATIVE; do 18,02.04; SODNIKAR NIKO S.P., PREČNA UL 24. KRANJ DIPL. EKONOMIST • RAČUNOVODSTVO, KNJIGOVODSTVO, ADMINISTR.; do 28.02.04; MIKONA. D.O.O., PREDILNIŠKAC. 14, TFIŽIČ UNIV. DIPL EKONOMIST - KNJIGOVODJA GL KNJIGE; do 24.02.04; GRADIŠ GP JESENICE. D.D.. PREŠERNOVA 5. JESENICE SPEC. ZA SOCIOLOGIJO - REF. ZA KADROVSKO IN SPL PODROČJE; do 24.02.04; PLUS ORBITA, D.O.O.. VRTNA UL 24. KRIŽE DR. MEDICINE (SPLOŠNE / DRUŽINSKE MED.); do 13.03.04; OZG KRANJ. OE ZDR. DOM RADOVUlCA, ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1.BLED DR. MEDICINE (SPLOŠNE / DRUŽINSKE MED. V ZD BOHINJ); do 13,03,04; OZG KRANJ. OE ZDR. DOM RADOVUlCA, ZDR. DOM BLED. MLADINSKA C. 1. BLED DIPL. MEDIC. SESTRA; do 27.02.04; BOLNIŠNICA GOLNIK. KLIN. ODD. ZA PU, BOL. IN ALERG., GOLNIK 36. GOLNIK DR. MEDICINE SPEC. SPL / DRUŽINSKE MED.; do 10,03.04; OZG KRANJ. OE ZDR. DOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10. TRŽIČ 1.700 ponaredkov Ljubljana - Svet Banke Slovenije se je na nedavni seji seznanil Z informacijo o ponaredkih gotovine v lanskem letu. Kot je razvidno iz informacije, so odkrili 1.189 ponarejenih tolarskih bankovcev in 542 ponaredkov tujega denarja. Pri tolarskih ponaredkih je bilo kar 73 odstotkov bankovcev po 10.000 tolarjev in 15 odstotkov bankovcev po 1.000 tolarjev, pri ponaredkih tujega denarja pa so prevladovali "evro" bankovci, teh je bilo kar 328. V Banki Slovenija so oktobra lani ustanovili Nacionalni center za ponaredke, ki je vključen v sistem izmenjave informacij pri Evropski centralni banki. C.Z. Novi obveznici Ljubyana - Ministrstvo za finance je v sredo v imenu slovenske države izdalo na domačem finančnem trgu prvo izdajo triletnih in petletnih tolarskih obveznic z nespremenljivo obrestno mero. Triletne obveznice (RS55) s 5-odslotno letno obrestno mero bodo zapadle v plačilo 11. februarja 2007, petletne (RS56) s 4,875-odstot-no obrestno mero pa 11. februarja 2009. C.Z. Izračun kapitalskih dobičkov Pred štirinajstimi dnevi smo si ogledali, kaj pomenijo kapitalski dobički in v katerih primerih je oziroma ni potrebno oddajati napovedi za odmero davka od kapitalskih dobičkov, tokrat pa bi vam predstavila postopek izračuna kapitalskih dobičkov. Še enkrat bi poudarila, da je potrebno do konca februarja, ko je zadnji rok za oddajo prijave, v eni od knjigarn pridobiti obrazec za odmero davka od dobička iz kapitala. Na prvi strani se izpolnijo osebni podatki, za vsak posamezni vrednostni papir, ki ga je fizična oseba prodala prej kot v treh letih od nakupa, se napoved oddaja posebej na ločenem listu (popisrii list vrednostnega papirja). Ker je obrazcu priložen samo en list, si morate v primeru, da ste prodajali več vrst vrednostnih papirjev, ta list fotokopirati. Katere podatke vpisati, pa podrobneje v konkretnem primeru. Primer: 14. 5. 2002 smo kupili 20 delnic X po ceni 3320 SIT, prodali pa prav tako 20 delnic X 12JL2003 po ceni 4880 SIT. V prvo vrstico na popisnem listu vpišemo podatke o nakupu (datum, količina, nabavna cena, zaloga v.p.- v našem primeru 20), v drugo vrstico pa podatke o prodaji (datum prodaje, količina prodanega v.p., zaloga v.p.- O, revalorizirana nabavna vrednost, prodajna cena, prodajna vrednost, dobiček). Ker smo delnice prodali po šestih mesecih od dneva nakupa, moramo nakupno ceno še revalorizirati. Revalorizacijske koeficiente si lahko ogledate na spletni strani www.gov.si/durs/other/koefD12004.pdf ali na www.gbd.si. V našem primeru iščemo revalorizacijski koef. pod "kupil po 15. 4. 2002 ter prodal po 15. 10. 2003 (1,0686)". Zmnožimo nakupno ceno s količino ter revalorizacijskim koeficientom, dobimo revalorizirano nabavno vrednost (70.955 SIT), ki jo odštejemo od prodajne vrednosti (97.600 SIT), kot rezultat dobimo dobiček (v našem primeru 26.645 SIT) oziroma izgubo. Zadnje 3 podatke vpišemo še v zadnjo vrstico "skupaj". Vse te podatke potem prepišemo še na prvo stran obrazca, kjer se v primeru prodaje več različnih vrednostnih papirjev ugotavlja še skupni dobiček oziroma izguba. V primeru nakupa določenega vrednostnega papirja v različnih časovnih obdobjih je potrebno upoštevati nakupno ceno, po kateri smo prvič kupili vrednostni papir (upošteva se metoda FIFO - first in, first out ali drugače papir, ki smo najprej kupili, najprej proda-jajmo). Posebnost pri izračunu dobička predstavljajo obveznice, vezane na tujo valuto, kjer moramo izločiti tečajno razliko tuje valute. To naredimo tako, da tako pri nakupu kot tudi prodaji obveznice upoštevamo tečaj EUR-a na dan nakupa obveznice. Nakupno vrednost obveznice torej dobimo z zmnožkom nominalne vrednosti obveznice, nakupnega tečaja obveznice ter tečaja EUR-a. Napoved morajo oddati tudi vsi, ki so prodajali obveznice Slovenskega odškodninskega sklada, ki so jih dobili na podlagi postopka o denacionalizaciji. Alenka Eržen GBD, d.d., info@gbd.si Darilo ijubijansicih managerjev Kamnik - Klub managerjev Ljubljana, ki letos praznuje deseto obletnico delovanja, je ob jubileju podaril poldrugi milijon tolaijev Centru Dolfke Boštjančič z Iga, v sodelovanju s podjetjem Sanola-bor pa kamniškemu zavodu za usposabljanje invalidne mladine poldrugi milijon tolarjev vredno napravo (respirator), ki obolelim omogoča lažje dihanje in izkašljevarije. Člani kluba so si pred kratkim ogledali delovanje nove naprave, predsednik kluba Marko Korač pa je ob tem dejal, da bodo s takšnimi dobrodelnimi akcijami nadaljevali tudi v prihodnje. C.Z. šola za strojništvo škofja loka VIŠJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO 4220 Škofja Loka. Podlubnik 1b Tel.: 04 506 23 17 Fax: 04 506 23 18 E-mail: iod@s sssl.kr.edus.si objavlja RAZPIS za pridobitev naziva PREDAVATEU VIŠJE STROKOVNE ŠOLE za PROGRAM STROJNIŠTVO za naslednja predmetna področja: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Strokovna terminologija v tujem jeziku Poslovno sporazumevanje in vodenje Ekonomika in menedžment podjetja Računalništvo in informatika Varstvo pri delu in varstvo okolja Tehniški predpisi In projektiranje Gradiva Mehanika Elektrotehnika i Kakovost in zanesljivost proizvodnje Marketing v strojništvu Tehnologija Energetika 14. Avtomatizacija in robotika 15. Snovanje, konstruiranje in avtomatizacija orodij 16. Izdelava, preizkušanje in vzdrževanje orodij 17. Praktično izobraževanje Kandidati za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole morajo izpolnjevati pogoje na podlagi določil Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 92. in 96. člen). Pravilnika o postopku za pridobitev naziva predavatelj višje šole (Uradni list RS, št. 17/96), Odredbe o izobrazbi predavateljev višje strokovne šole in drugih strokovnih delavcev v višjem strokovnem Izobraževanju za program strojništvo (Uradni list RS, št. 33/96) ter Kriterijev za določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole (Uradni list RS. št. 27/96). Informacije in potrebno dokumentacijo lahko kandidati dobijo na naslovu šole: Šola za strojništvo Škofja Loka, Višja šola za strojništvo, Podlubnik 1 b, 4220 Škofja Loka, tel. 04 506 23 17. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 14 dni po objavi razpisa na isti naslov s pripisom "predavatelj višje šole". O imenovanju bomo kandidate obvestili v zakonitem roku. J I V začetku tega meseca je začel veljati pravilnik o integrirani pridelavi poljščin, ki med drugim določa, da poljščin ni dovoljeno označevati kot integriranih, če pridelovalec za to nima certifikata. Odstrel velikih zveri Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek v uradnem listu objavilo pravilnik o letošnjem odvzemu velikih zveri iz narave. Kranj - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je izdal pravilnik o integrirani pridelavi poljščin, ki določa tehnološke zahteve in omejitve pri pridelavi, kontrolo in označevanje integrirano pridelanih poljščin. Za tovrstno pridelavo je značilno, da imajo naravni ukrepi prednost pred kemičnimi in biotehnološkimi in daje dovoljena le najnujnejša uporaba kemičnih pripravkov za varstvo rastlin. Kot določa pravilnik, mora pridelovalec vključiti v integrirano pridelavo vse površine, na katerih prideluje poljščine in so v njegovi lasti, zakupu ali najemu, izjema so le parcele, na katerih kme-tuje ekološko ali so-v preusmerjanju. Poljščine so na teh površinah lahko v kolobarju z večletnimi metuljnicami. oz. z mešanicami z več kot polovico metuljnic ali v kolobarju z integrirano pridelavo zelenjadnic. Če je pridelovalec že izčrpal mehanske, biološke in biotehniške ukrepe za zatiranje škodljivcev, ki so presegli prag škodljivosti, lahko začne s kemičnimi ukrepi, vendar lahko uporabi le fitofarmacevtska sredstva in druge pripravke za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi. Uporaba gensko spremenjenih organizmov ni dovoljena. Ministrstvo enkrat na leto, najpozneje do 15. decembra za naslednje leto, objavi tehnološka navodila, ki jih pripravi poset^ia strokovna skupina. In kako naj bi potekala kontrola? Pravilnik razlikuje, ali se v valeč se mora organizaciji za kontrolo prijaviti najkasneje do 31. decembra za kontrolo v naslednjem letu, o uporabi semena, gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter o vrsti in količini prodanih poljščin pa mora voditi evi- kontrolo neposredno vključi pridelovalec ali organizacija oz združenje pridelovalcev. Pridelo- Povrnitev trošarine Kranj - Zakon o trošarinah omogoča kmetijskim gospodarstvom, da od države zahtevajo povrnitev polovice trošarine za motorni bencin in dizelsko gorivo, ki ga uporabljajo za pogon kmetijskih in gozdarskih strojev. Povrnitev za lani znaša nekaj več kot 35 tolaijev za liter. Zahtevek je treba vložiti do 31. marca letos na predpisanem obrazcu, ki je objavljen na spletnih straneh carine oz. je na voljo v strojnih krožkih, izpostavah kmetijske svetovalne službe in v knjigarnah, ki prodajajo obrazce. Povrnitev trošarine je možno uveljavljati za dejansko porabo, vendar le do največje dovoljene normativne porabe, ki znaša Šest litrov na strojno uro - za njive, travnike in pašnike 25 strojnih ur oz. 150 litrov goriva na hektar, za trajne nasade 70 ur oz. 420 litrov na hektar in za gozd 10 ur oz. 60 litrov na hektar. Zahtevek lahko vložijo le tisti, ki imajo toliko zemljišč, da normativna poraba znaša vsaj 90 strojnih ur. K zemljiščem v lasti je treba prišteti vsa zakupljena zemljišča in odšteti dana v zakup in neobdelana. Vlogo z vsemi dokazili, med katere sodijo tudi originalni računi za porabljeno gorivo, je treba poslati na carinski urad. Za gorenjske občine sta pristojna carinska urada Jesenice in Ljubljana. - C.Z. denco. Kontrolni pregled, ki vključuje tudi odvzem vzorcev za analizo ostankov fitofarmacevtskih sredstev in mineralnega dušika ter pregled skladiščnih prostorov in hladilnic, je pri vsakem pridelovalcu vsaj enkrat na leto, med njimi je desetina nenapovedanih. Če je mejna vrednost Denar za "miekarnice" Bohinjska Bistrica - Občina Bohinj je objavila javni razpis, po katerem bo poldrugi milijon tolarjev namenila za urejanje prostorov za hrambo mleka in mlekarske opreme ("mlekar-nic") ter za nakupe prevoznih hladilnih bazenov za mleko. Vloge bo sprejemala do 21. februarja, k vlogi pa je treba priložiti še različna dokazila. C.Z. Vabila in obvestila Škofja Loka, Poljane - Kmetijska svetovalna služba in kmetijsko gozdarska zadruga vabita na predavanji o prepoznavanju hruševega ožiga ter o ukrepih^ s katerimi je to bolezen možno zatirati in preprečevati njeno Širjenje. Prvo predavanje bo jutri, v sredo, ob 9. uri v sejni sobi KGZ Škofja Loka na Trati, drugo pa v petek ob 15.30 v zadružnem domu v Poljanah. Predavala bosta Igor Zidarič iz Kmetijskega inštituta Slovenije in Primož Pajk iz republiške fitosanitarne uprave. Moste pri Žirovnici, Vešter - Vsi, ki so se vključili v Slovenski kmetijsko okoljski program (Skop) in za to prejemajo tudi državne subvencije, morajo v petih letih opraviti 15-urno izobraževanje. Za vse, ki so se v okviru Skopa odločili za ukrep Visokodebelni travniški sadovnjaki, bo kmetijska svetovalna služba pripravila v četrtek praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja v kmečkem sadovnjaku in sicer ob 10. uri na kmetiji Skutnk (Slavko Pintarič) v Mostah pri Žirovnici, ob 15. uri pa še v sadovnjaku Jožeta Bernika v Veštru. Obrezovanje bo predstavil Damijan Vrtin iz KGZ Novo mesto. Udeleženci bodo prejeli potrdilo, ki bo letos in tudi v prihodnjih letih pogoj za uveljavljanje subvencij. Kranj - Kmetijsko gozdarski zavod Kranj vabi v Četrtek ob 10. uri v sejno sobo KGZ Sloga na Primskovem na predavanje o obnovi travne ruše. Predstavili bodo sestavo travne ruše, vsejavanje in setev, gnojenje in vključevanje krmnih poljščin v kolobar. Reteče - Društvo podeželskih žena Lubnik in kmetijska svetovalna služba vabita v petek ob 20. uri v kulturni dom v Retečah na ogled komedije Pridi gola na večerjo v izvedbi KUD Predoslje. Vstopnice po 800 tolarjev so na voljo pri predsed- nici društva Maijeti Jenko (tel. št. 51-33-822) in kmetijski svetovalki Kristini Tavčar (51-12-701) oz. eno uro pred predstavo. Poljane - Društvo podeželske mladine Skofja Loka bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo v petek z začetkom ob pol sedmih zvečer v lovskem domu v Poljanah predavanje Damjane Šmid iz svetovalno izobraževalnega zavoda Modrin o metodah učenja^ vajah za spomin, koncentracijo in boljšo učinkovitost pri delu. Po predavanju bo občni zbor društva, za konec pa še večerja ob zvokih harmonike. Zgornja Bela - V domu krajanov na Zgornji Beli bo v četrtek ob pol osmih zvečer delavnica o sestavljanju krmnih obrokov za krave molznice. Delavnico bo vodil Franc Pavlin, specialist za živinorejo v KGZ Kranj, ki bo tudi svetoval, kako sestaviti obroke ob pomanjkanju voluminozne krme. Rejci naj s sabo prinesejo rezultate analiz krme. Bukovica - Kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije bo v Četrtek ob 16. uri pripravila v zadružnem domu na Bukovici srečanje z lastniki gozdov z območja gozdnogospodarske enote Selca. Na srečanju bodo lastnikom predstavili gozdnogospodarski načrt te enote za obdobje 2003 - 2012, hkrati pa bo tudi pogovor o tem, ali jim'gozd daje toliko, kot od njega pričakujejo. Žiri - Društvo kmečkih žena Žiri in kmetijska svetovalna služba vabita v petek ob pol osmih zvečer v osnovno šolo v Žireh na predstavitev knjige Utrinki trenutka večnosti avtorice Vere Prelovšek iz Cerkelj. Prelovškova bo predstavila tudi postopke samopomoči in alternativnega zdravljenja ter lastne izkušnje pri izhodu iz osebnih stisk. C.Z. dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev presežena, kontrolna organizacija pridelovalcu ne izda certifikata oz. mu ga razveljavi, s tem pa ta izgubi pravico, da pridelane poljščine označuje kot integrirane. Ce želi certifikat pridobiti organizacija ali združenje pridelovalcev, mora med drugim zagotoviti notranjo kontrolo članov. Certifikat zagotavlja sledljivost v prometu z integrirano pridelanimi poljščinami. Pravilnik že velja, le določbe, ki urejajo kontrolo organizacije ali združenja pridelovalcev, bodo začeli uporabljati v prihodnjem letu. Ministrstvo bo letos objavilo tehnološka navodila do konca marca, kontrolna organizacija pa bo izvedla kontrolo pri najmanj polovici pridelovalcev. Cveto Zaplotnik Po tem pravilniku naj bi letos iz narave odvzeli osemdeset ija-vih medvedov in dva risa, štirinajst volkov pa le tedaj, če bodo to narekovale izredne okoliščine. Šestdeset medvedov naj bi odvzeli zaradi uravnavanja staleža, drugih dvajset pa zaradi izrednih dogodkov. Da pri odvzemu ne bi presegli skupnega Števila, so v načrtu odvzema, ki je sestavni del pravilnika, določili Časovno in prostorsko nadzorovanje, pri tem pa bodo upoštevali tudi predvidene izgube (pogine na cestah), izjemne odvzeme in ulove živih živali. Za vse zveri, ki bodo izločene v nejasnih okoliščinah oz. s sumom na nalezljive bolezni, bodo odredili veterinarski pregled na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Kot je znano, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano ustanovilo strokovno komisijo za divjad, ki pripravlja mnenja o rednih in izrednih posegih v populacijo velikih zveri in drugih ogroženih vrst divjadi ter o nujnem zavarovanju življenjskega okolja divjadi. Komisija je na seji 23. januarja potrdila strokovni predlog letošnjega odvzema velikih zveri iz narave, ki ga je Zavod za gozdove Slovenije pripravil na podlagi spremljanja (monitoringa) velikih zveri, predloga območnih enot zavoda in analize škodnih primerov po velikih zvereh, uskladil pa gaje tudi s pristojnimi organi lovsko gojitvenih območij oz. z območnimi zvezami lovskih, družin. Predlog upošteva poleg domačih predpisov tudi mednarodne konvencije in direktive. C.Z. Izobraževanje in razvedrilo V Društvu podeželskih žena Lubnik skrbijo predvsem za izobraževanje in razvedrilo svojih članic. ŠkoQa Loka - Članice društva so se v petek zvečer zbrale v restavraciji nad Namo na šestem občnem zboru. Zbor je bil dobro obiskan, prišlo jih je več kot sedemdeset, med gosti pa sta bila tudi direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj mag. Jurij Kumer in direktorica škoQelo-ške kmetijsko gozdarske zadruge Anica Frelih. Na zboru, ki so ga popestrili glasbeniki Katja in Tjaša Cof, Tina Zakotnik in Peter Jenko, so sprejeli poročilo o lanskem delu in letošnji program dejavnosti, določili članarino za letos v višini tisoč tolaijev in se zahvalili vsem, ki kakorkoli pomagajo društvu. Finančno je društvo dobro poslovalo, nekaj denarja je iz lanskega leta preneslo v letošnje. "S predavanji, tečaji, strokovnimi ekskurzijami in drugimi oblikami želimo izboljšati izobraženost članic, hkrati pa jim omogočiti razvedrilo ter izmenjavo informacij in mnenj," je dejala predsednica društva Marjeta Jenko in dodala, da izobraževanje in druženje prispevata k boljšemu gospodarjenju in razumevanju na kmetiji in v družini. V minuli izobraževalni sezoni so v društvu pripravili predavanja o dedovanju in prometu s kmetijskimi zemljišči, o varnosti in zdrav- ju pri delu ter o ukrepih kmetijske politike, tečaje računalništva, kuhanja, plavanja in zagotavljanja higienskega minimuma, preventivni pregled dojk, vaje za pravilno dihanje in preobremenjeno hrbtenico, tridnevni oddih v Termah Dobrna, ogled narodnega parka Brioni, Orlovega gnezda v Avstriji in razstave Dobrote slovenskih kmetij. Sodelovali so tudi na različnih prireditvah in pri izvedbi akcije Pomoč otrokom s podeželja. In kaj načrtujejo letos? V Poljanah bo teČaj priprave testenin, v Poljanah in pri Sv. Duhu tečaj kuhanja gostih kremnih juh z različnimi dodatki, v osnovni šoli v Železnikih pa so prejšnji teden začeli z začetnim tečajem računalništva. V društvu sprejemajo prijave tudi za tečaje o predelavi mleka' izdelavi testenin ter peki kruha in potic, za tečaje higienskega minimuma in za sodelovanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Marca načrtujejo tridnevni oddih v Termah Dobrna, preventivni pregled dojk in na materinski dan ogled baletne predstave Pepelka. Čez poletje, ko je na kmetijah več dela, bodo mirovali, jeseni pa načrtujejo ogled sejma Narava zdravje in tekmovanja kmetic na gostinsko turističnem zboru. C.Z. Najboljši v akciji! 149.990 SIT Osebni računalnik, PC PLUS, PRO AmLON 2600 Procesor AMD Athlon XP 2600+, spomin DDR 512 MB, disk 120 C8 7.200, CD - RW 52x/32x/ 52x, DVD 16x/40x, grafična kartica ATI Radeon 9.200 256 MB TVO, zvočna kartica 5.1, mrežna kartica, modem. 34.990 SIT Telefax, BROTHER, T-84 Podajâlnik zà 10 listov, imenik za 100 itevilk, spomin za 20 listov, slušalka. o o 109.990 SIT LCD monitor, E-YAMA, 17 JN1 Diagonala 17", največja ločljivost 1.280 X 1.024 pri 75 Hz, kontrast 450:1. O 4.490 SIT Telefonski aparat, SAMSUNG, SP-F203 Ponavljanje zadnje klicane Številke, svetlobni indikator klica 2 t * ^ < u \ : I •D -D > 18.990 SIT Tiskalnik, LEXMARK, P707 + DARILO: 25XCDR 700 MB/80 min Ločljivost 4.800 dpi, hitrost do 17 str./min, čitalec za 7 tipov spominskih kartic, USB. 34.990 SIT Monitor, SAMSUNG, SM 765 MB Diagonala 17* popolnoma raven -FLAT zaslon, Magic Bright, največja ločljivost 1.600 X 1.200 pri 68 Hz. ZANESLJIVO NAJNIŽJE Od 9. do 28. fel)rijaritî 2004 oz. do f^rcd^ijc /Mi ENE! Me • 11 '.I Ji.ii '1 t 1( )| • ( ■ k' ^ ' Pridite v Merkurjeve trgovske centre: MERKUR, C. Staneta Žagarja 67, Kranj - Primskovo, tel.. 04 201 79 00; MERKUR, Sp. Plav^ 3b, |esenic,c, tel.: 04 583 43 00; MERKURDOM, Gorenjska c. 41, Radovljica, tel.: 04 53/ 13 00; MERKUR, Kapucinski trg 12, Škofja Loka, tel.: 04 511 li 82. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Kadar je pozimi sončen konec tedna, Jezersko obiščejo številni ljubitelji narave, drsanja in teka na smučeh. Med tednom pa smo naleteli na vriskajoco skupino malčkov na smučeh ter sopihajočo gručo preddvorskih nogometašev med kondicijskim treningom. Jezersko - Preddvorski nogometni navdušenci so petkov kon-dicijski trening začeli s tekom. Zadnji v vrsti je bil njihov trener Vili Cimžar, ki mi je na glasno izrečeno misel, "da bi tak tempo teka tudi sama zdržala", v eni sapi in z nasmehom na ustih razložil, da "morda stvar izgleda enostavna, vendar ni". Jutranje razgibavanje Fantje so bili na zimskih pripravah. Na letnih se odpravijo v bolj tople kraje, tokratne zimske pa so preživeli na Jezerskem. Nastanjeni so bili v penzionu Valerija, večino časa pa so preživeli na prostem. Celodnevni program je bil naporen, vendar se niso pritoževali. Jutranji "footing" oziroma razgibavanje so imeli že ob pol osmih in zaradi "zanimivih" izkušenj iz preteklosti so se letos dogovorili, da kdor je nanj zamu- Otroci so z malo pomoči po nekaj dneh že poznali sistem "talarčkov" dil, je plačal tisoč tolaijev. Motivacija je bila prava in zaspancev ni bilo. Potem je sledil kondicij-ski trening (tek, različne vaje za eksplozivnost), popoldne pa so na zunanjem rokometnem igrišču igrali mali nogomet. Predvideli Petkovo jutro se je začelo s tekom so tudi sankanje, vendar sta jih pomanjkanje snega in predvsem poledenelost proge odvrnila od prvotne zamisli. Športni in rekreacijski Preddvorski nogometni klub je pravzaprav čisto resen klub. Njegovi člani igrajo v prvi gorenjski ligi in delujejo v okviru Športnega društva Storžič Preddvor, vendar se njihovih treningov lahko udeležujejo vsi ljubitelji nogometa. Predsednik društva Roman Rogelj pravi, da sta s trenerjem Vilijem velika navdušenca igre z žogo. Vili je sploh že od malih nog v stiku z žogo. Roman pa "obvladuje" kar širok spekter rekreacij, čeprav sta mu najbliže kolo in hoja v hribe. Sicer je društvo sestavljeno iz kegljaŠke in nogometne sekcije. Ker je njihova in-ternetna stran zelo ažurna (www.sportno-drustvo-pred-dvor.si), sem ugotovila, da se udeleženci zimskih priprav predvidenega urnika držijo. Nogometaši so po kondicij-skem treningu spregovorili besedo, dve in izkoristili priložnost, ter potožili, da njihov največji problem predstavlja domače igrišče. Je v denacionalizacij-skem postopku in ga ne morejo posodobiti, urediti. Zato sodelujejo z nogometnim klubom Visoko. Večino tekem gostujejo. Vili je še poudaril, da je v pred- dvorski občini za igranje nogometa med mladino veliko zanimanja. Ker že vrsto let dela z mladimi nogometaši, mu je žal, da jim ne more ponuditi več. Še najmlajši na smučeh Mimogrede sem izvedela, da na Jezerskem smučajo kranjski vrtčevski otroci. Odločila sem se, da pogledam, kako potekajo njihove "priprave". Štiri- m ses-tletniki so neverjetno uživali. Vzgojitelji in učitelji smučanja so se z njimi ukvarjali, razlagali kako in kaj in nekateri so že kar dobro obvladovali zavoje, pluženje ter ustavljanje. Drugi pa so se pač ustavili na najboljši možni način. V šestih skupinah je bilo po osem otrok. Vzgojiteljica in vodja skupin Marinka Maistorovič je razložila, da je jutranji del dneva namenjen smučanju, popoldanski pa drugim aktivnostim. Petek je bil zadnji dan njihovega zimovanja, vendar se otrokom ni mudilo domov. » Alenka Brun Ze dvanajstič decimetri metri Gora pri Komendi - To nedeljo je bilo vreme sončno ih čeprav že nekaj časa ni bilo snega, so člani Goijanskega skakalnega komiteja priredili smučarske skoke na njihovi velikanki na Gori. Hudomušna razlaga, da na tej skakalnici decimetri pomenijo metre, obstaja že več kot deset let. Od povsod po Gorenjskem, iz ljubljanskega konca, Zasavja in štajerskega konca je že- kdo "zašel" v Komendo. Člani gor-janskega skakalnega komiteja vsako leto poskrbijo, da imajo dovolj snega. Letos so s snežnim topom naredili več kot 200 kubičnih metrov umetnega snega in z njim pokrili skakalnico in iztek. "Skoraj 50 ur smo ga delali; vsi, kar nas je v vasi in tudi iz sosednjih krajev. Prireditev, ki smo jo začeli zaradi razvedrila, je postala poznana, pri- ljubljena. Letos se v sedmih kategorijah, v treh serijah meri več kot 60 tekmovalcev z Gorenjskega in od drugod. Zato se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, sponzoijem in Še posebej občini Komenda, ki je ob medijskem sponzorju Gorenjskem glasu tudi letos glavni pokrovitelj," sta v odmoru med dvema serijama povedala Jani in Robi Slapnik iz gorjanskega skakalnega komiteja. Andrej Zalar Skakali so od najmlajšega pri šestih do nastarejšega - pri 60. letih. Kranj gostuje mednarodni Granat seminar joge Konec tedna bo za pristaše joge velik dogodek, saj prihaja v Slovenijo Sri Mahamandalešvar Paramhans Svami Mahešvarananada, indijski učitelj, ki je nauk in sistem Joga v vsakdanjem življenju ponesel v zahodno evropsko kulturo. Udeležencev seminarja iz desetih držav bo okrog 900. Kranj - Ob koncu tedna bo v Slovenijo prispel Sri Mahamandalešvar Paramhans Svami Mahešvarananada, ki bo kol vodja sistema Joga v vsakdanjem življenju predaval na velikem mednarodnem seminarju v Kranju. Svamidži, kakor mu pravijo njegovi učenci, je pred nekaj desetletji ponesel nauk o jogi v Evropo, Ameriko in Avstralijo, kakšnih petnajst let jo poznamo tudi pri nas. Ob vadbi joge, ki je prilagojena zahodnemu načinu življenja, Svamidži uči o> pomenu fizičifega, duševnega, socialnega in duhovnega zdravja, o spoštovanju vseh oblik življei\ja, o strpnosti in sožitju vseh veroizpovedi, kultur in narodov, zavzema se za mir povsod in za vse, za zaščito človekovih pravic ter za zaščito in ohranjanje oko^a in narave. Za svoje delo je prejel veliko mednarodnih priznanj, v Indiji pa mu je bil podeljen Častni naziv doktor joge in profesor duhovnih znanosti. Po prihodu v Slovenijo bo imel Svamidži v petek, 20. februarja, ob 19. uri v prenovljeni Veliki Unionski dvorani Grand hotela Union v Ljubljani (Vhod v dvorano z Nazorje-ve) javno predavanje z naslovom ''Kako z jo^o premagamo ego'' (vstopnice lahko kupite vsak dan med 8. in 20 uro pri bhigajni Grand Hotela Union); v soboto in nedeljo, 21. in 22. februarja, pa bo v športni dvorani Srediye elektro in strojne šole na Zlatem polju v Kranju potekal dvodnevni mednarodni seminar, v sklopu katerega bo ob dopoldanskih in večernih predavanjih potekala tudi jutranja in popoldanska vadba joge. Jure Pogačnik, eden izmed organizatorjev mednarodnega seminarja, je povedal, da bodo udeleženci velik del časa namenili medsebojnemu druženju, saj se jih je večina v letih obiskovanja mednarodnega seminarja med seboj že dodobra spoznala in spoprijateljila. Pojasnil je tudi, da je program mednarodnega seminarja prilagojen za tiste, ki so z osnovami sistema Joga v vsakdanjem življenju že seznanjeni, vsem ostalim pa je namenjeno javno predavanje, ki bo organizirano v Ljubljani. Osnovni princip sistema Joge v vsakdanjem življenju je namreč prilagojen sposobnostim sodobnega človeka, za katerega je najbolje, včasih pa celo edino možno, da jogijske vaje obvladuje postopoma. Program je razdeljen v osem težavnostnih stopenj, pri katerih je za prehod v višjo stopnjo potrebno obvladati vaje iz prejřínje stopnje. Seminarja v Kranju naj bi se udeležilo med 800 in 1000 članov jogijskih društev iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, Bosne, Srbije in Črne gore. Če- Na zadnjem seminarju v Sloveniji leta 2001 se je Svamidži srečal tudi s predsednikom Milanom Kučanom. ške. Slovaške, Nemčije, Francije, Španije, Nizozemske in Slovenije, na seminar pa utegne priti tudi kakšen Američan in Avstralec. Prvi seminarje bil že konec osemdesetih let na Pohorju in od tedaj se organizira skoraj vsako leto. Letošnji seminar je že tretjič v Kranju, saj se je izkazalo, da ima primerno dvorano, možnost prenočevanja, prehrane in ljudi, s katerimi lahko sodelujejo na visokem nivoju, je pojasnil Pogačnik. Na seminarju se bodo pogovarjali o različnih temah, saj je joga povezana v vsemi področji v življenju (jogijske tehnike, odnos do okolice, do samega sebe in svojega življenja). V zadnjem času je v ospredju vprašanje okolja in Človeškega odnosa do ohranitve planeta. V Kranju je Svamidžijev sistem joge znan že kakšnih deset let. Društvo "Joga v vsakdanjem življenju" Kranj, s katerim lahko stopite v stik po tel. 202-37-51, e-pošte kranj@joga-v- vsakdanjem-zivljenju.org ali jim pišete na naslov p.p. 175, 4000 Kranj, pa organizira vadbe tudi v Naklem, Radovljici, Tržiču, na Bledu in Jesenicah. Da postaja joga v življenju zahodnjakov vse bolj priljubljena in domača, govori podatek, da je bilo na prvem mednarodnem semenarju le nekaj deset udeležencev, še to večinoma tujci, zdaj pa število iz leta v leto narašča. Katja Dolenc v Ze tisočletja je granat kamen bojevnikov in vseh, ki bi radi okrepili pogum, zaščitili zdravje in dušo pred zlimi energijami ter hodili po svetli življei\jski poti. Granat je dobil ime po svoji zrnasti zgradbi (granatus - zrnat). V naravi je najti rdečkasti in rumenkasto zeleni granat, a med ljudmi po uporabi prevladuje rdeči, ki naj bi zaradi dinamične barve imel posebne lastnosti. Včasih so verjeli, da odganja nadležne žuželke, nočne more in zle energije, zato so nanje v srednjem veku pogosto vgravirali lik leva in ga nosili za zaščito zdravja, zlasti na potovanjih. Prinašal naj bi luč in upanje tja, kjer se je zdelo, daje življenjska pot zašla v slepo ulico. Kot zaščitni kamen je bi tudi kamen herojev, ki so šli skozi težke preizkušnje, da bi dokazali svoj pogum. Ti so si ga vgrajevali v ročaje mečev in v ŠČite. "Življenjsko pot in težave na njej lahko razumemo kot spiritualni proces "poliranja" duše. Priop (vrsta rdečega granata) zašije s svojim notranjim ognjem šele tedaj, ko ga spolira-mo. Zaradi teh svojih lastnosti je bil vedno v modi po globalnih krizah na primer po prvi in drugi svetovni vojni," opisuje Kamen bojevnikov Tadej Pretner v knjigi Minerali in dodaja, da kamen pomaga nadvladati vsakdanje in izjemne probleme, da krepi notranji ogenj, željo po samorealizaciji in bazično dinamiko preživetja. Krepil naj bi tudi pogum, vztrajnost, samozaupanje, željo po gibanju in avro, raztapljal pa nepotrebne zadržke. Eliksirji naj bi krepili moč regeneracije telesa in stimulirali metaboli-zem. Kamen se nosi tudi kot ogrlica, obesek ali priročni kamen, saj je pri njegovem delovanju zelo pomemben stik s kožo. Katja Dolenc Spalnico na sončni vzhod Energija v spalnici zelo vpliva na spanje, spolnost in druge življenjske vidike, zato bi bilo najbolje, da bi bila obrnjena v smeri sončnega vzhoda, ki krepi jutranjo energijo. Feng shui uči, daje za odraslega in sta rej šega'človeka najugodnejša lega za spalnico severno, zahodno ali severozahodno od središča doma. Severozahod je idealen tudi za starše, ker je ta energija bolj zrela ter spodbuja odgovornost, organiziranost življenja in spoštovanje do drugih. Sever je miren in spokojen, kar najbolje koristi ljudem, ki imajo težave s spanjem, ni pa primeren za mlade, ker jim preveč umirja življenje. Zíí njih je primerna vzhodna ali jugovzhodna lega, kije naklonjena dobrim začetkom. Encigije /a-h(xia so naklonjene romantiki, užitku in zadovoljstvu. Čc imate doliio-časno spolno življenje, preselite spalnico na sever ali /ahiKl. K. I). . T v- •'.•a Torek, 17. februarja 2004 MULARIJA, MLADI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • STRAN Ana Cergolj Zadnji teden pred počitnicami -če še niste, izvlecite iz podstrešja sanke in odrinite na iskanje zadnjih zaplat snega. Se obstajajo -preverjeno! v > Ai^ K ' 21. februaija je mednarodni dan matemega jezika - za nas torej tistega, brez "fullov", "coolov", "thebestov" ... pa tudi "downloada-nja" in podobnih amerikanizmov, ki so predvsem pri nas, mladih, postali že samoumevni "dodatki" slovenščini. Naša materinščina je torej vedno bolj popačena, ogrožena in predvsem vedno skromnejša v svojem besednem zakladu. Hm, le koga naj krivimo za to - Ameriko, internet, globalizaeijo? Ali pa kar sami sebe? Kaj pravijo mladi? Vzemimo medij, ki naj bi bil tipičen razšiijevalec angleščine -internet. Kar se tiče mladih, je večina strani na temo "slovenščina" namenjena obnovam domačih branj, referatom, plonkcem. OffOâfeQ p^f^âG PESMICA ZIMA Zimski Čas je čas počitka. « Piha veter, stiska mraz, jaz pa hodim bolj počas. Snežinka poplesava, avto oddrsava, jaz pa s smučmi v dolino drvim in se zraven kotalim. ZIMA NEKOČ Nekega večera mi je babica govorila, kako je ona zimo prebrodila. Dejala mi je, da so bile težke vse. Dan je kratek, včasih prekratek za vse vragolije, ki jih počnem. v Ce so se lahko stiskali k topli peči, niso imeli kaj reči. Skozi okna so gledali veseli, kako zima pokrajino beli. Iskali so oblačila, niso imeli jedila. Naokoli so skakali bosonogi, delali se, da so kozorogi. • . A vendar so zimo preživeli, kljub lakoti so bili veseli. Igrali so se prav tako kot mi in čakali pomladnih dni. borili esejem in drugim "oblikam solidarnosti", ki si jih izmenjujejo slovenski osnovno- in srednješolci. In, mimogrede, z zaskrbljujoče veliko slovničnimi napakami! Na temo "materni jezik" pa se je na forumu novomeških skavtov (http://novo-mestol.skavt.net/forum/) razvila zanimiva debata, v kateri "Westlife" zagovaija materinščino pred tujimi izrazi s poučno zgodbico svojega profesorja: "Zakaj danes vsi uporabljamo tujke za imena gostiln? Vse so neki pubi, pizzerije - to se nam zdi moderno. Ampak pomislite, kako bi se počutili vi kot turist v Angliji, če bi nad eno gostilno pisalo Krčma pri Frančku!" slovenščine - kar je še bolj aktualno sedaj, ko vstopamo v ogromno družino močnih evropskih jezikov - smo predvsem mladi postavljeni na križišče: se zaradi lažjega sporazumevanja in praktičnosti prilagoditi večjim narodom (kar pomeni predvsem sporazumevanje v angleščini), ali poskušati uresničiti tisto, kar nam Evropa zagotavlja - enakopravnost vseh jezikov? S čim ogrožamo slovenščino Ponavadi si tole vprašanje postavljamo takole: "Kaj ogroža našo kleno slovensko besedo?" Resnici na ljubo pa "naŠa" pomeni, da smo za njo in za njen razvoj odgovorni mi. Glede prihodnosti Mi, a tudi drugi Mednarodni dan matemega jezika je vsekakor priložnost, da še povečamo skrb in trud za lepo slovensko besedo. Nikakor pa to ni dan, ko bi se v goreči ljubezni do materinščine lotili jezika tujcev, ki živijo v Sloveniji - tudi oni imajo namreč svoj materni jezik, ki ga gojijo, govorijo in branijo. 21. februar torej ni le dan varovanja svojega, ampak tudi strpnosti do drugih. o.. Učenci 3. b. razreda OŠ Ivana Tavčarja in Gorenje vasi pojasnjujejo, KAJ SE BO ZGODILO, KO SE PREBUDI KRALJ MATJAŽ. Zazehal bo tako močno, da se bo stresla gora Peca. Kralj Matjaž bo stopil z gore, pogledal bo v sonce in tako močno kihnil, da se bo Peca sesula. Poiskal bo Alenči-co in skupaj bosta odšla na potep. Zelo bo razočaran, ker bo videl, daje sed^vse la Sdí drugače, kot takrat, ko je zaspal. Tama Spik Laura Šturm, 3.r PŠ Besnica Anja Mravlja, 5. b, OS Skofja Loka - Mesto Kralj Matjaž je junak izpod gore Pece. Danes je dan, ko se prebuja. Pa poglejmo, kaj se dogaja. Kralj Matjaž najprej zamežika in pogleda po votlini. Zatem si zaČne pretegovati roke in noge. Vstane in se spotakne ob svojo dolgo brado. Vzklikne: "Kako dolgo sem spal! Ker sem se zbudil, naj od dcines naprej vlada svetu mir!" Dobrodošel med nami, kralj Matjaž! Darko Kržišnik Učitelji so bili bolj prijazni kot običajno Na srednjih šolah in fakultetah so v petek pripravili informativne dneve. Krai\j - "Evo, to je najpomembnejše na šoli," se je v oglasno desko z razporedom športnih dejavnosti na fakulteti za organi-zacyske vede zagledal eden od prihodnjih študentov. Na srednjih šolah in fakultetah so v petek pripravili informativne dneve, ki so privabili množico učencev in dijakov. Želeli so zbrati čimveč informacy o šolanju ali študgu, zato so bile predavalnice večinoma zapolnjene do zadnjega kotička. Na mnogih šolah so pripravili tudi predstavitve po razredih. "Daj, nekaj moraš prinesti domov," je z mize pograbil informativni material o fakulteti za organizacijske vede eden od prihodnjih študentov in izginil skozi vrata. Drugi so informativni dan vzeli bolj resno in so pazljivo prisluhnili, kaj jim imajo o študiju povedati profesorji. "Izvedele smo vse, kar nas je zanimalo," so bile zadovoljne Petra, Mojca in Taiya iz Ljubljane, ki so Še pred koncem predstavitve "uŠle" iz predavalnice. "Zaradi gneče je neznosno vroče, pa še stati smo morale," so potožile in se raje odpravile na samostojno raziskovanje prostorov fakultete. Ta dan so se namenile obiskati Še kar nekaj fakultet, medtem ko se je Gregor Sušnik že kar odločil. "Informacij imam dovolj, zanimal me je le še predmetnik," je bil suveren v svoji odločitvi. Admira Grgovič in Barbara Baj-de iz Kamnika sta bili nad predstavitvijo navdušeni, manj pa z gnečo na cesti in parkirišču. "Začetek sva zamudili, ker je bilo toliko prometa, pa še parkirni prostor sva komaj našli." Živahno je bilo tudi na srednji clektro in îitrojni šoli. "Nimam kaj reči, zelo dobro so organizirali predstavitev programov in predmetnika, tako da sva dobila vse informacije, ki sva jih želela," je dejala Ismeta Feratovic, kije na informativnem dnevu spremlja svojega sina Enisa Džurkoviča. Posebno sta bila zadovoljna, ker sta med drugim izvedela, kakšne so možnosti za kasnejšo zaposlitev. Danyel RodiČ pa je prišel, ker ga zanima program elektrotehnike. "Sicer sem veliko informacij pridobil že prej, vendar sem tako vsaj spoznal učitelje," je pojasnil. "Gimnazija Kranj - dobra Šola," so se ob vhodu v 'kremšnito' muzale gimnazijke, ki so učence in njihove starše razporejale po vendar je to verjetno ne bo odvrnilo od vpisa. Ena od mam, ki je tisti dan po hodnikih gimnazije spremljala svojo hčerko, pa je opazila, daje vzdušje na gimnaziji zdaj, po skoraj dvajsetih letih, veliko bolj sproščeno. In kako izgleda informativni dan leto dni pozneje? "He, zdi se nam, da je bilo na predstavitvi šole vse izredno lepo rečeno, realnost pa je malo drugačna. Treba se je učiti, in to zelo veliko," so dejale zgovorne dijakinje prvega letnika kranjske gimnazije, ki smo jih ujeli med odmorom. Opazile so tudi, daje gimnazija ob informativnem dnevu dobila novo, bolj čisto in bolj urejeno podobo ter da so profesorji tisti dan hodili okoli veliko bolj prijazni kot sicer. Pa bi osnovnošolcem, ki oklevajo med kranjsko gimnazijo in drugimi šolami položile na srce kakšen nasvet? "Ne odločite se za gimnazijo ... Pravzaprav pa se kar vpišite, saj ima gimnazija tudi dobre plati," so se iskrivo nasmihala dekleta. Mateja Rant, Špela Žabkar, foto: Gorazd Kavčič Zborček nasmejanih gimnazijcev je ob vhodu delil bonbončke in prijazno usmerjal obiskovalce. Slabe kritike, dober film Na srednji elektro in strojni šoli so pripravili tudi predstavitve po razredih. učilnicah. Profesorji so bodočim gimnazijcem predstavili kratko zgodovino gimnazije, predmetnik in ostalo, kar pač sodi zraven. "Kranjska gimnazija ne slovi kot lahka šola, nasprotno. Vendar je šolanje na njej naložba v vašo prihodnost," je polni učilnici os-mošolcev dejal profesor geografije Marjan Veber in dodal, da je bilo 75 odstotkov gimnazijcev v osnovnih šolah odličnih. "Midve sva čisto navdušeni. Profesorji se nama zdijo prijazni, sva pa slišali, da znajo biti kar precej strogi. Prijetno sva presenečeni nad obsežnim programom kulturnih dejavnosti in knjižnico, ki je zelo lepo opremljena," sta hiteli pripovedovati Nika in Lu-cya, osmošolki z OŠ Stražišče. Tudi osmošolka Anita iz Tržiča je od starejših prijateljev slišala zgodbe o "hudih" profesorjih. r # Kranj - "Ko so mi povedali za idejo za film, sem se ves čas samo smejal," je na pogovoru z ustvarjalci filma Dergi in Roza v kraljestvu svizca povedal avtor glasbe Slavko Avsenik mlajši. Njihov cilj, je še dodal. je bilo ustvariti zabaven film, ki ni nujno umetniški dosežek. Z njim seje strinjal tudi Marko Derganc oziroma Dergi: "Film je delan za to, da se proda." Pri tem se mu zdi škoda, da država ne podpira snemanja komedij. "Ljudje hočejo v kinu predvsem razvedrilo." Film so snemali pri Češki koči, vse notranje prizore pa so posneli v studiu. "Če bi imeli denar, bi veliko več snemali na terenu, tako pa ni bilo mogoče." Andrej Rozman gaje še dopolnil, da je bilo snemanje podobno začetkom kinematografije. "Bilo je naporno, živčno, treba je bilo iskati sponzorje, kamera se nam je pokvarila že takoj na začetku ... Še dodatnega sponzorja smo morali najti za povečavo, da je film sploh prišel na filmska platna." Zato so kljub kritikam, ki jih je deležen film, zadovoljni. "Če bi bile kritike dobre, bi bilo s filmom nekaj narobe," je menil režiser Boris Jurjaševič. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Neplodnost ni razlog za obup Težave z neplodnostjo ima 1000 novih parov letno. Parom z darovanimi celicami se je doslej rodilo devet otrok. Ljubljana - Njemu je bilo 33 let, njej štiri leta manj. Na to, kar se jima je zgodilo, pred poroko nista niti pomislila. Zdelo se jima je, da je še vse pred njima in da bosta tudi otroka dobila takrat, ko se bosta zanj odločila. Pa se je obrnilo drugače. Dobri dve leti sta si prizadevala zanj. Neuspešno. Razlog je bila neplodnost. Ginekolog jima je svetoval oploditev z biomedicinsko pomočjo, za katero se nista odločila. Prevladali so očitki in i\juni poti sta se ločili. Tako se je končala zgodba enega od približno tisoč parov v Sloveniji, ki ima vsako leto težave z neplodnostjo. Nekatere pa imajo tudi srečen konec, ki ga okrona rojstvo otroka. Zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo z darovanim semenom in jajčnimi celicami omogoča oploditev z darovanim semenom in jajčnimi celicami pri neplodnih parih. Na Ginekološki kliniki Kliničnega centra v Ljubljani so od leta 2002 z darovanim semenom oplodili 67 parov, pri 37 parih pa so uporabili darovane jajčne celice. Parom se je doslej rodilo 9 otrok, zadnji pred nekaj tedni. Prvi postopek zunajte-lesne oploditve z darovanim semenom je bil novembra leta 2001, za postopek z darovanim semenom ali darovanimi jajčnimi celicami pa se na Ginekološki kliniki odločajo samo pri pa- rih, pri katerih ženska ali moški zaradi medicinskih indikacij nimata lastnih spolnih celic. Spolne cehce potrebuje 1 do 2 odstotka neplodnih parov. Razmerje med neplodnostjo pri moških in pri ženskah se je po besedah strokovne direktorice ljubljanske Ginekološke klinike prof. dr. Helene Meden Vrtovec, dr. med., v zadnjih desetih letih spremenilo in je približno enako pri ženskah in moških. Najpogostejši razlogi zanjo so pri ženskah neprehodnost jajcevodov, endometrioza, hormonske nepravilnosti in nepravilnosti maternice, pri moških pa slaba kakovost semena. Za oploditev z darovanimi celicami se na omenjeni kliniki odloČijo takoj, ko se izkaže, da par nima lastnih spolnih celic. V ta namen imajo lastno banko darovanega semena in jajčnih celic. SOLA ČUSTVENE INTELIGENCE sprostitev - koauRikacya - vzgoja odnosov - osebni razvoj ■ mofianle sebe vabi na brezplačna predavanja: KiyWJ - ob 19. uri v Zaveâu za varstvo kulturne dedlščlnep Tomšičeva 7 torek, 17.2. Kako izboljšati medsebojne odnose? • četrtek, 19- 2. Ali znam ravnati s čustvi? RADOfUiCA - ob 19. urt na UiHlskl univent, lù-anjska 4 • torek, 17. 2. Ali znam ravnati s čustvi? • četrtek, 19*. 2. Kako izboljšati medsebojne odnose? Predstavljen bo tudi program šole in možen bo vpiS; Informadje na spletu: i: {011433 93 03 od pon. do čet. med 10. in 14. uro. Po oploditvi z biomedicinsko pomočjo se je neplodnim parom doslej rodilo devet otrok. "Vsi darovalci in darovalke so natančno pregledani, s čimer so zagotovljene kakovostne spolne celice. Darujejo jih prostovoljno in za to niso plačani, povrnemo jim je potne stroške in polovico dnevnice, darovalec pa lahko dobi tudi bolniški dopust. Darovanje je povsem anonimno, tako darovalec kot darovalka ne vesta za pare, ki prejmejo njuno seme ali jajčne celice, enako velja za prejemne pare," je povedala Me- den Vrtovčeva. Doslej je seme in jajčne celice darovalo 71 darovalcev in 34 darovalk. In kdo je lahko darovalec? Vsak zdrav moški, star od 18 do 55 let oziroma vsaka zdrava ženska, stara od 18 do 35 let. Dodatne informacije o darovanju dobite na Ginekološki kliniki od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure ali na tel. številki (01) 522-60-74. v Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič Akcija za nakup mamotoma Ljubljana - Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna je nedavno predstavilo humanitarno akcijo zbiranja denarja za nakup naprave mamotom, najsodobnejše naprave za odkrivanje raka dojk. Slednja omogoča vakuumsko asistirano punkcijo, ki je manj neprijetna za žensko in enostavnejša za zdravnika. Z akcijo naj bi do konca letošnjega leta zbrali 80 milijonov tolarjev, kar naj bi zadoščalo za nakup mamotoma. V Sloveniji je rak dojk najpogostejši rak pri ženskah, saj je vsak peti nov primer raka pri ženskah, rak dojk. Vsako leto na novo zboli okrog 1000 žensk. Najpogosteje zbolevajo ženske v osrednji in zahodni Sloveniji, tri četrtine žensk zboli po svojem 50. letu. R. S. DRUŽINSKI NASVET Razvajen otrok (1) Damjana Šmid ff Razvajen sem takrat, kadar me mami in oči ubogata. ' (šestletni Marko) N/ Ze sama besedica "razvajenosť* spravlja starše v strah in stisko. Vzgojiti in imeti v hiši razvajenega otroka je nekakšen poraz za starše in le malo staršev je pripravljenih priznati, da jim je uspelo vzgojiti razvajenega otroka. Tako je postala to nekakšna tabu tema, o kateri se pogovarjamo največkrat takrat, ko je govora o sosedovem otroku. Kajti naš otrok je le težko razvajen ... in še takrat, ko slutimo, da je mogoče pa le razvajen, si vztrajno zatiskamo oči. Nihče ne razvadi svojega otroka čez noč in nihče ga ne razvaja zato, da bi imel kasneje otrok težave. Verjamem, da večina staršev dela tako, kot najbolje zna, in tako je tudi z razvajanjem. Če bi se več pogovarjali o tem, bi bili bolj odkriti do svojih napak in če bi se jih zavedali, potem bi mogoče hitreje in bolje reševali ta problem. Ko se starši hote ali nehote primerjamo pri svoji vzgojni uspešnosti ali neuspešnosti, bi morali vedeti, da je skupek vseh dejavnikov v družini tisti, ki šteje h končnemu rezultatu. Tudi otroci so si tako različni med seboj, da ne moremo zagotoviti enakega razvoja kljub enakim vzgojnim metodam. Zato pri razvajenosti velja pravilo odkritosti in jasnega cilja. To pomeni, da se s partnerjem, učitelji, starimi starši ali s prijatelji odkrito pogovarjamo o otrocih in o tem, kaj je dobro zanje in kaj jim Škoduje. Včasih starši ne vidimo realne sličice svojega otroka in se tolažimo, da ni razvajen, da ima le slab dan, da je polna luna, da je pač takšen karakter, da je edinec, da je bil bolan ... Izgovorov je toliko, kot je staršev. Ko nas partner, babica, učitelj ali nekdo od prijateljev prijazno opozori, da nas otrok izkorišča, smo največkrat užaljeni in se takoj postavimo v obrambo sebi in otroku. Mogoče bi bilo boljše, če bi vprašali, zakaj tako mislijo in kako mislijo, da bi lahko to izboljšali. Najslabše je, če se v takšnih primerih obnašamo kot noji in zarijemo glavo v pesek, misleč, da se bo problem rešil sam od sebe. Otroci niso in ne morejo biti naši življenjski projekti, preko katerih uresničujemo naše želje iz otroštva ali svoja pričakovanja. So samo otroci in to je dovolj, da jim želimo najboljše. In tako smo že pri cilju nase vzgoje. Starši si želimo imeti srečne, zdrave in samostojne otroke. Kaj je torej potrebno storiti za to? Naj otroka nikoli ne pohvalimo, ne "pocrkljamo", mu ne dajemo sladkarij in ga vzgajamo v vojaškem duhu, da slučajno ne bo postal razvajen? Mogoče bi se za začetek samo pogovarjali o tem in opazovali svoje besede in dejanja. Kdaj otroku nekaj damo in zakaj? Da se znebimo občutka krivde, ker smo ves dan delali? Mu kupimo sladkarije zato, da ne joče? Raz vajenost je veliko več kot vrečka bonbonov ... Iz nabiralnikov za « hrano in prašek Kranj - Med dejavnosti, ki jih opravlja Območno združenje Rdečega križa Kranj, sodi tudi pomoč ljudem v materialni stiski. V evidenci imajo okoli 600 družin in posameznikov, ki jim pogosto pomagajo s hrano, toaletnimi potrebščinami, pralnim praškom, šolskimi potrebščinami in oblačili, ki jih podarijo občani. Prehrambeni paketi in pralni prašek, ki ga dobijo od Rdečega križa Slovenije, ne zadoščajo za vse potrebe, zato si pomagajo z dodatnimi viri. Kranjsko območno združenje RK ima nabiralnika, in sicer na Letališču Brnik, drugega v Mercatorjevem centru, kamor lahko mimoidoči dajejo denarne prispevke. Ta denar potem Rdeči križ nameni izključno nakupu hrane in pralnega praška. V nabiralnikih se zbere kar precej denarja: lani so v dveh nabiralnikih na brniškem letališču zbrali 682.919 tolarjev, v trgovskem centru Mercator na Primskovem pa 105.499 tolarjev. Lani so razdelili 300 prehrambenih paketov in prav toliko zavitkov pralnega praška po tri kilograme, kar je veljalo 870.899 tolarjev, razliko pa so krili iz lastnih sredstev. Poleg tega so občanom razdelili tudi 498 prehrambenih paketov in enako število trikilogramskih zavitkov pralnega praška, kijih je za pomoč občanom poslal rdeči križ Slovenije, stroške pa kril iz sredstev Fundacije invalidskih in humanitarnih or- Štirje otroci že brezplačno kosijo Tik pred iztekom leta smo v okviru akcije Gorenc Gorencu bralce povabili, naj pomagajo zbrati denar za šolska kosila štirih otrok v kranjski osnovni šoli Helene Puhar. Z veseljem sporočamo, da je denar zagotovljen in četverica že brezplačno kosi v šoli. • * ganizacij. Vsem, ki prispevajo denar za socialno ogrožene, se v Rdečem križu Kranj iskreno zahvaljujejo. Danica Zavrl Žlebir Kranj - Kmalu po novem letu so nas poklicali iz uspešnega kranjskega podjetja Iskratel in poizvedeli, komu bi lahko denarno pomagali. Podjetje je narm"eč že večkrat darovalo v dobrodelne namene, želelo pa je tudi ob izteku preteklega leta. Takoj so bili pripravljeni dati 265 tisočakov, kolikor do konca leta potrebujejo v šoli Helene Puhar, da omogočijo brezplačna kosila štirim svojim učencem. "Za nas to ni velik znesek, nekomu pa lahko zelo olajša življenje," je tedaj dejal Iskra-telov finančni direktor'Metod Zaplotnik. Dobrotniki svojega darila niso želeli obešati na veliki zvon, niti drugih dobrodelnih prispevkov, ki so jih v preteklem letu namenili ljudem v stiski. Tako so prispevali denar za nakup invalidskega vozička za Angeliko Markič iz Tržiča, za nakup dveh prilagojenih računalnikov za dva učenca s posebnimi potrebami v Šoli Toneta Čufarja na Jesenicah, Slovenski Karitas v akciji Klic dobrote. Centru za socialno delo Kranj za novoletno obdaritev otrok v rejniških družinah. Centru slepih in slabovidnih Škofja Loka za udeležbo na mednarodnem računalniškem taboru. Društvu paraplegikov Kranj za pomoč pri nakupu invalidskega vozička za njihovo članico ter Zdravstvenemu domu Kranj za celovito obnovo ambulante. Z veseljem pa so se odzvali povabilu na osnovno šolo Helene Puhar, kjer so otroci pripravili program z glasbenimi in recitacijskimi točkami, da se dobrotnikom zahvalijo za pomoč. Tako smo v petek ob tej priložnosti v šoli Helene Puhar simbolično zaključili prvo iz sklopa dobrodelnih akcij Gorenc Gorencu, ki smo jih pri Gorenjskem glasu začeli lani. Prišla sta Metod Zaplotnik in Irena Vidic, slednja vodja kadrovskega sektorja v podjetju Iskratel, Milka Mi-klavčič z območnega združenja Rdečega križa v Kranju, ki je sodelovalo pri tej akciji. Stane Konc, ravnatelj šole in mag. Darka Rozman, specialna ped-agoginja,,Sladžan Umjenovič, dobrotnik iz lanske akcije Naše žene Ljudje odprtih rok, ki prav tako sodeluje v akciji Gorenc Gorencu, spodaj podpisana, pa seveda otroci in učiteljice. Gostje smo prisluhnili programu, nato pa je sedmošolec Matic gostoma iz Iskratela izročil sliko z motivom iz narave, ki jo je naslikal nekdanji učenec, član ene od štirih družin, ki so bile deležne pomoči. Naj ponovimo, kakšne okoliščine so botrovale naši odločitvi, da v akciji Gorenc Gorencu letos najprej pomagamo štirim otrokom iz revnih družin, ki obiskujejo osnovno šolo Helene Puhar. Njihovo stisko sta nam decembra približala Stane Konc in mag. Darka Rozman: "Šest naših otrok je v rejniških družinah, eden živi v bivalni skupnosti, več jih prihaja iz enostarševskih družin, v katerih zlasti matere samohranilke težko preživljajo otroke. Težko je tudi v družinah, kjer je eden od Darilo dobrotnikom: slika s prijaznim pomladnim motivom. staršev umrl: socialne stiske vdov smo že večkrat reševali tako, da smo za pomoč zaprosili podjetje, v katerem je bil zaposlen pokojni oče. Več naših otrok prihaja iz družin z več otroki. Brezposelnost in nizka izobrazba staršev sta še dodatna dejavnika, ki pripomoreta k slabemu gmotnemu položaju družin. Imamo pa tudi otroke iz družin z drugačno kulturo, ki imajo težave tudi ziiradi svoje nevživetosti v slovensko okolje." Gmotno prikrajšanim otrokom z različnimi prijemi pomaga tudi Šola: imajo 65-odstotno regresirano malico, ki jo omogoča Šolsko ministrstvo, tako da ima lahko večina otrok malico brezplačno, nekateri pa regresirano do tretjine ali dveh tretjin. Regresiran je tudi prevoz za te otroke, tudi na ekskurzije, kulturne in Športne prireditve, in sicer po posebni socialni lestvici. Za tabore ali šole v naravi poiščejo donatorje, staršem pa plačilo odložijo in jim omogočijo odplačevanje na več obrokov, tako da se nikoli ne zgodi, da bi kateri od otrok zaradi revščine ostal doma. Več kot polovica otrok te šole je v podaljšanem bivanju in torej vsak dan tudi na šolskem kosilu. Za slednje ni druge možnosti, kot da ga plačajo starši, včasih pomaga Rdeči križ prek svoje akcije Drobtinica, česar sta bila lani deležna dva otroka iz revnih družin. Letošnje šolsko leto pa imajo kar Štiri otroke, ki jim starši kosila ne morejo plačati. Dva otroka prihajata iz družin s štirimi otroki, v prvi je oče brezposeln, v drugi pa starši prav tako ne zmorejo stroška za šolsko kosilo. V tretji družini mati samohranilka sama preživlja tri osnovnošolske otroke. V službi pa je v oddaljenem mestu in zaradi tega je otrok v podaljšanem bivanju. Pri četrti družini pa gre za tujce, kjer oče še nima urejenega stalnega prebivališča, od treh otrok sta dva v tej šoli, eden tudi v podaljšanem bivanju. Šolsko kosilo znaša 510 tolarjev, dobrih 11 tisočakov na mesec, do konca šolskega leta torej nekaj več kot 66 tisočakov. Za štiri otroke znaša nekaj več kot 265 tisočakov. Za mnoge ta znesek ni nič posebnega, revnim družinam pa do konca leta jemlje z ramen finančno breme, ki si ga v gmotni stiski na morejo privoščiti. Štirje otroci bodo tako do konca leta vsak dan deležni toplega opoldanskega obroka. Lani smo v akciji Gorenc Gorencu pomagali Zanu Ko-macu z Bodešč, ki je ob pomoči mnogih donatorjev prišel do hišnega dvigala (dela sicer še niso povsem končana, pričakujemo pa, da bodo vsak čas), do dvižne ploščadi v domaČem bloku smo ob sodelovanju Društvu paraplegikov Gorenjske in občine Škofja Loka pomagali tudi invalidu Zoranu Komljenu, skušali pa smo zbrati tudi denar za telovadne pripomočke otrok s posebnimi potrebami v jeseniški šoli Toneta Čufarja. Potem ko je prva letošnja akcija uspešno končana, se pripravljamo na naslednjo. Drage bralke, dragi bralci, predlagajte, komu bi namenili naŠo skupno pomoč! Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Test: Škoda Fabia RS Češka Škoda svoje uspehe v avtomobilskem športu prenaša tudi v civilno fabio RS, za adrenalin skrbi turbodizelski motor. Fabia velja za najbolj dodelan Skodin avtomobil, ki ima na ta račun vsaj primerljivo, če ne že nekoliko višjo ceno od sebi podobnih tekmecev. Prav to dej- v stvo brhko Čehinjo morda nekoliko pušča v senci, čeprav ima dovolj atributov, da bi bilo lahko tudi drugače. Fabia RS je športna različica, namenjena tistim, ki od avtomobila hočejo kaj več, predvsem bolj dinamične vozne lastnosti. manj opaznih elementih. Spredaj po zajetnejši reži za zajemanje zraka v odbijaču, ki spominja na gobec morske pošasti, ob robu odbijača po "škrgah", ki so bolj lepotne narave, zadaj po poudarjenem zavihku nad steklom prtljažnih vrat in zajetni kromirani oblogi zaključka dvojne izpušne cevi. Postavnost zagotavljajo tudi 16-palčna aluminijasta platišča z nizkopre-sečnimi gumami. In če tudi to ni TEHNIČNI PODATKI Mere:.........d. 4,002, š. 1646, v. 1441 m, medosje 2,460 m Prostornina prtljažnika:........................ 260/1016 I Teža (prazno v./ dovoljena):.................. 1273/1700 kg Vrsta motorja:.......................štirivaljni, turbodizelski GIbna prostornina: ...................... 1896 (1870) ccm Največja moč pri v/min: ............. 96 kW/130 KM pri 4000 Največji navor pri v/min:......................310 pri 1900 Najvišja hitrost: .............................. 204 km/h Pospešek 0-100 km/h:............................9,6 s Poraba goriva po EU norm.: ............4,2/6,7/5,1 1/100 km Maloprodajna cena: ....................... 4.094.798 SIT Zastopnik:.....................Porsche Slovenija, Ljubljana Zdrav duh v športnem telesu. Češka avtomobilska tovarna Škoda ima za seboj precej pisano zgodovino v svetovnem ra-llyju in to se jim je zdel dovolj pomemben razlog najprej za octavio RS in od lani tudi manjšo fabio RS. Čeprav drži, da je pravi strup v majhnih stekleničkah, fabia RS ne sodi med tiste športnike, ki bi ob svojih nastopih gledalcem zapirali dih. Ob sicer športni zunanjosti je pravo bistvo njenega tekmovalnega duha skrito očem, saj ima pod motornim pokrovom navit turbodizelski Štirivaljnik, kar v športnih avtomobilih že nekaj časa ni nič nenavadnega. Privlačna, vendar ne nasilno vpadljiva. Fabio RS je mogoče spoznati po številnih bolj ali dovolj, vse pove poseben znak v obliki črke V, nameščen na zadek, masko hladilnika in vtisnjen na svetle prevleke sedežev. Dirkaško naravnana fabia je eden tistih avtomobilov, v katerega se ne vstopa z blatnimi čevlji. Stopalke za plin, zavoro in sklopko so dirkaško naluk-njane, volanski obroč je dober za oprijem, vendar nič posebnega, merilniki so domiselno podloženi z belo barvo, prestavna ročica je Športno kratka. Voznika in sopotnika objameta dobro oprijemljiva in čvrsta sedeža, predvsem na armaturni plošči pa bi se v . prid športni podobi dalo narediti še kaj več. S prostornostjo je tako kot v vseh ostalih različicah, kar pomeni možnost, da za volanom dobro sedi- Tovarniški pospešek za VW Golf Pri nemškem Volkswagnu, kjer so ob koncu lanskega leta začeli prodajati novega golfa pete generacije, niso najbolj navdušeni nad začetnim zanimanjem kupcev za novinca. Zato so ob tridesetletnici modela, ki je doslej privabil že več 36.700 tolarjev. Tako je prihranek pri ceni golfa 276 tolarskih tisočakov, vendar ta "velikodušnost'' tovarne in zastopnika velja le do septembra letos. Ob tem pri Porsche Slovenija pripominjajo, da tudi tisti, ki so že prevzeli novega golfa, ne bodo ostali na cedilu, oziroma bo zanje ustrezno poskrbljeno. M.G. jo tudi dolgini, medtem ko je udobje na zadnji klopi odvisno od vzdolžnega pomika prednjih-sedežev. v Stroj pije plinsko olje. Se ne tako dolgo nazaj bi se športni avtomobil s turbodizelskim motorjem zdel nerazumljiva kombinacija, nelogična odločitev, popolna neumnost in Še kaj hujšega. A kdor vidi tudi preko Karavank in ve, da se gredo pri sosedih tudi resnične dizelske avtomobilske dirke, se mu takšen pogonski stroj v fabii RS ne zdi nič nenavadnega. Pod motornim pokrovom je torej že znani in preizkušeni 1,9-litrski štirivaljnik, napiljen na 130 konjskih moči, ki gaje koncem Volkswa- gen uporabil v precej modelih svojih znamk. Za sunkovita pospeševanja, visoko končno hitrost, predvsem pa za adrenalinsko vožnjo več kot dovolj, žal pa motor ne more postreči s športnim zvokom. Menjalnik je Šest-stopenjski in prestavna ročica je dovolj tekoča za hitro pretika-nje. Zaradi velike zaloge navora z menjalnikom pravzaprav niti ni veliko dela in šesta prestava je uporabna le na odprtih ce- stah. Po drugi strani pa ni nepomembno dejstvo, da je fabia RS med najvarčnejšimi dirkalniki, saj poraba plinskega olja tudi pri priganjanju dosega razumnih 7,3 litra plinskega olja na 100 kilometrov, pri zmernejši vožnji pa še precej manj. Podvozje sledi športnim nagibom, kar se občuti po čvrstejšem vzmetenju, ki je še na meji znosnega udobja, predvsem pa po zanesljivi legi na cesti. Na trenutke se sicer zdi, da vse le ni uglašeno do popolnosti, a ob pr-vinskih vozniških užitkih je mogoče to tudi spregledati. Veliko glasbe in več denarja. Za dodelan videz, živahen stroj, ki se mu po žilah pretaka nafta, in predvsem prepričljive vozne lastnosti je treba odšteti veČ kot za druge članice družine modela fabia. To pa že sproža vprašanje smiselnosti, kajti fabia je tudi v nekoliko manj naviti različici s turbodizelskim motorjem, ki razvije 100 konjskih moči, povsem prepričljiv avtomobil. Seveda tudi za precej manj denarja. Matjaž Gregorič OCENA (* slabo - ***** odlično) Zunanjost: Notranjost: Udobje Motor: Vozne lastnosti: ****/* **★*/* Varnost (Euro NCAP): ****1^ Končna ocena: ****i:^ Zapoznela italijanska ofenziva Končno ponoven poskus oživitve znamke Lancia na slovenskem trgu. Po nekaj neuspešnih poskusih in dolgotrajnem odlašanju se italijanska prestižna avtomobilska znamka Lancia vrača na slovenski trg. Zastopniško podjetje Avto Triglav je namreč pripeljalo elitno limuzino thesis in enoprostorsko phedra, sicer članico četverice skupnega projekta italijanskega Fiat Auta in francoskega PSA. Proti koncu meseca bo naprodaj tudi novi malček ypsilon. ' Thesis, ki tudi na domače italijanske ceste prihaja bolj po kapljicah, je oblikovno izjemno zanimiv avtomobil, saj prinaša značilni italijanski slog, zabeljen z retro ukrojenim sprednjim delom, ki spominja na nekdanjo slavo znamke Lancia, hkrati pa želi kazati smer v prihodnost, ki jo predvsem na limuzinskem zadku poudarjajo izjemno ozke luči. Limuzina je dolga 4,88 metra in zato skuša v potniški kabini ponuditi vrhunsko udobje. Pogonu so namenjeni trije ben- cinski in dva turbodizelska motorja. Bencinski del palete začenja 2,0-litrski petvaljnik (136 kW/158 KM), sredinski je 3,0-litrski šestvaljnik (158 kW/215 KM) in najimenitnejši 3,2-litrski šestvaljnik (169 kW/230 KM). Oba turbodizla imata enako 2,4-litrsko gibno prostornino, vendar različne zmogljivosti (110 kW/150 KM oziroma 129 kW/175 KM). Motorni navor se elementov za varnost in udobje zelo bogata. Cene thesisa se pri nas gibljejo od 10,7 do 12,9 milijona tolarjev, prodajni cilj pa je silno skromen; letos naj bi namreč pri nas prodali le 10 teh limuzin. Tudi z enoprostorsko phedro si pri Avto Triglavu niso upali kaj dosti više, računajo, da bodo našli 15 kupcev. Vzrok bo najbrž tičal v cenovni naravnanosti, kajti najcenejša phedra, ki Lancia thesis prihaja k nam z velikansko zamudo in brez velikih ambicij v konkurenci višjega srednjega razreda. Andrej Šporn v novi Škodi Krai\j - Družba Avtohiša Vrtač iz Kranja, ki je že vrsto let prodajalec in serviser vozil VW, Audi, in gospodarskih vozil VW, je prvi dan novega leta postala tudi uradni pooblaščeni prodajalec vozil Škoda za Gorenjsko. Ob tej priložnosti so se v Avtohiši Vrtač odločili, da namenijo prvo sponzorsko vozilo Škoda Andreju Špornu, mlademu smučarju iz Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora in članu prve slovenske smučarske ekipe. Andrej" se je vozila razveselil, ga z navdušenjem pohvalil in se še odločneje podal proti končnim smučarskim tekmam. Gorazd Šinik na pogonski kolesi prenaša s pomočjo šeststopenjskega ročnega oziroma petstopenjskega samodejnega menjalnika. Oprema je razdeljena v dva nivoja, ne glede na to, pa je bera prihaja več kot poldrugo leto za ostalimi člani četverice, stane nič manj kot 8,7 milijona tolarjev. Na voljo je sicer z 2.0-litrskim (80 kW/109 KM) ali 2,2-Iitrskim turbodizlom (94 kW/128 KM) ter z bencinskim 3,0-litrskim šestvaljnikom (150 kW/204 KM). Zunanjost se loči predvsem po za Lancio značilni maski hladilnika in žarometi, v notranjosti pa prevladujejo kakovostnejše notranje obloge, pri bogatejšem od obeh nivojev opreme so električno pomična bočna drsna vrata, v vsakem primeru pa sta varnost (pet zvezdic na testu Euro NCAP) in udobje na visokem nivoju. Kot zadnja novost Lanciinega ponovnega vstajenja bo v zadnjih februarskih dneh na slovenske ceste zapeljala novinka ypsilon. Gre za prestižnega malčka, ki bi se rad meril na primer s takšnimi tekmeci, kot je reinkarnirani legendarni BMW-jev mini, temu ustrezna pa bo najbrž tudi cena. Pogajanja, predvsem cenovna, med Avto Triglavom in italijanskim Fiat Autom glede položaja Lancie na slovenskem trgu, so bila dolgotrajna, v celoti se niso izšla po pričakovanjih zastopnika, kljub temu pa menijo, da bi bilo nadaljnje odlašanje nesmiselno. če bo tokrat življenje tega italijanskega dragulja kaj bolj radoživo, pa se bo pokazalo že čez nekaj tednov in mesecev. Matjaž Gregorič, foto: Fiat Auto kot 22 milijonov kupcev in ustvaril "golfov" razred, tržni strategi sklenili, da bodo imeli odslej vsi golfi serijsko klimatsko napravo. Med verjetnimi vzroki začetnega nenavdušenja kupcev je namreč tudi sorazmerno zasoljena golfova cena, oziroma klimatska naprava zgolj Za doplačilo, kar je bilo deležno íítevilnih kritik. Tovarniški pobudi sledi tudi Volkswagnov zastopnik Porsche Slovenija, ki bo vsLMH kupcem novega golfa prav tako podarilo polavtomatsko kli-niatsko napravo climatic, med-'eni ko je potrebno za samodejno climatronic doplačati le RENAULT liahljnna vozilu Clio 1.4, 16v, letnik 2003. Okm S v J K v v I ,1 I I r--- V ..... v Telefon: (04) 201 52 39, GSM 041 790 194, 041 790 192 OÏÛOK .ft. Alpctour Remont d.d.. Kranj, ljubljanska c. 22, 4000 Kranj Tel.: (04) 201 52 25, Faks: (04) 201 52 11 VSE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU ODPRTO: - 19" SOBOTA: - 13~ http://www.alpetour-remont.si 'RENAULT X\ k GORENJSKI GLAS • 22. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 17. februarja 2004 Končno prihaja pust, da odžene zimo Pust nasmejanih ust bo poskrbel, da bo svet tudi to leto postavil na glavo. Z veselim rajanjem, polnim šegavosti, slastnih pojedin in velikih krofov, bo zaznamoval dolgoletno tradicijo, s katero tudi v Kranju ohranja izročilo šeg in navad. Tako bodo tudi na letošnjem sprevodu sodelovale najbolj znane maske, kurenti s Ruja in butalci ter čarovnice iz Cerknice. S svojimi pustnimi vozili pa se bodo pridružili tudi šenčurski godlarji. Organizator prireditve, Zavod MladiM, je posebej poskrbel tudi za najmlajše, saj bodo imeli svoje kotičke, udeležili pa se bodo lahko tudi ustvarjalnih delavnic in animacijskega programa. Vsi obiskovalci se bodo lahko okrepčali s pustnimi dobrotami in toplimi napitki na Pustnem sejmu ter kupili tudi kakšno drugo dobrino. S pustom so povezane številne pustne maske, ki so se sko- zi čas močno spreminjale. Veliko sobotno pustno rajanje z večerno zabavo in pustni torek bo poskrbel za izvirnost in umetniško ustvarjalnost pustnih mask. Na zabavnem odru bomo predstavili vse maske, ki se bodo udeležile pustnega sprevoda, obiskovalcem pa bodo podelili tudi veliko nagrad. Pustna sobota v popoldanskih in večernih urah doživi vso Vsak mesec priloga' Organon-ov /\m torek v Gorenjskem Glasu SD M svojo radoživost In norčavost. Vse skupaj se bo začelo ob 9. uri z veličastnim sprevodom šenčurskih godlarjev, kurentov in cerkniških čarovnic na Slovenskem trgu, kjer se bodo maske predstavile tudi na odru. Nastopila bo skupina BU, najmlajši si bodo lahko ogledali hišico z medenjaki ter čarovnico z Jankom in Metko, ter se udeležili ustvarjalne delavnice. Medtem pa bodo delili nagrade za ostale obiskovalce, ki se bodo lahko sprehajali po Pustnem sejmu. Prireditev v dvorani Primskovo je razdeljena na otroško ma-škarado in pustno rajanje. Otroška maškarada se bo začela ob 16. uri, otroci se bodo ob vstopu posladkali z čajem in krofom, za zabavni program pa bo poskrbela Romana Krajn-čan. Na večerno pustno rajanje pa je vabljeno staro in mlado. Z bogatimi nagradami bodo nagradili najboljše posamezne in skupinske maske, ki se bodo predstavile na odru vsem obis- kovalcem. Če boste izvirni kot posamezna maska, bo vaš žep debelejši za 50.000 sit, najboljša skupinska maska pa bo obdarjena z nagrado v vrednosti 100.000 sit! Poleg bogatih nagrad za najboljše bodo s praktičnimi nagradami nagradili tudi ostale sodelujoče. Nora zabava s skupino Victory se bo začela ob 20.. uri, trajala pa bo vse do jutra naslednjega dne. Pustni torek se bo začel ob 10. uri s karnevalom za najmlajše. Sprevod malih pustnih ma-škar iz vseh kranjskih vrtcev se bo nadaljeval v samo središče mesta, kjer bo otroški živ žav zaživel na Glavnem trgu, organizatorji pa so poskrbeli tudi za zabavni program. Otroška maškarada v dvorani Primskovo bo z malimi pustnimi maskami zaživela ob 17. uri, zabaval pa jih bo čarovnik Grega. Otroci pa se bodo lahko udeležili tudi ustvarjalnih delavnic, kjer si bodo sami izdelali pustno masko in ostale pustne rekvizite. Na večerno pustno rajanje pa so vabljeni vsi. Študenti bodo Obvestilo organizatorja: V času prireditve od 9. do 13. ure, bodo popolne zapore prometa na cestah Glavni trg. Poštna ulica in Jenkova ulica in sicer od 9. ure do 13. ure. Organizator prireja prireditev Pustni karneval v Kranju na ploščadi na Slovenskem trgu dne 21. 2. 2004 od 9. do 13. ure. V tem času bo zapora prometa na naslednjih točkah: križišče med Koroško cesto in Bleiweisovo ulico, križišče med cesto Iva Stavca in Ljubljansko cesto, križišče med Stritarjevo in Gregorčičevo cesto, Maistrov trg in križišče Ljubljanske in Savske ceste. Zapore bodo odstranjene takoj po končani prireditvi, ko bo poskrbljeno za varno vožnjo skozi dotlej zaprto območje. Zapore bodo postavljene v skladu z zakonodajo, s prometno signalizacijo in reditelji, ki bodo vzdrževali zapore. Po prenehanju zapore bo v celoti odstranjena in vzpostavljena v prvotno prometno stanje. V času zapore bo intervencijskim vozilom omogočen dostop do objektov ob zaprtem delu cestišča. ob predložitvi študentske izkaznice imeli prost vstop. Nora pustna zabava se bo odvijala od 20. ure pa vse do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne. Z bogatimi nagradami bodo nagrajene najboljše posamezne maske v vrednosti 50.000 sit in skupinske maske v vrednosti 100.000 sit, seveda pa si bodo tudi vsi ostali sodelujoči prislužili praktične nagrade. Presenetite nas s svojo masko in ne bo vam žal! Polona Ramšak Ne prezrite Ob dnevu žena Ob dnevu žena, 8. marca, ste vse dame lepo vabljene v Dvorano Primskovo v Kranju, kjer si boste lahko ob 20. uri ogledale moško erotično predstavo skupine Total Knockout. Cena vstopnic v predprodaji je 2.000 tolarjev, na dan prireditve pa 2.500 tolarjev. Predprodaja vstopnic poteka na Info točki Fakultete za organizacijske vede in v Muziki Aligator. .v < » i. ✓v » Miss Tanga Časopis študentov Gorenjske Organon izbira najlepšo fotografijo ženske ritke, oblečene v tanga hlačke. Bralke in bralci Organona bodo lahko za najlepšo glasovali na spletni strani www.so-fov.org, kjer lahko najdete tudi več informacij o tekmovanju. Prijave zbirajo le še do petka, 20. februarja 2004. Vse, ki se bodo do tega dne prijavile, pa bodo obdarili z brezplačno vstopnico za moški erotični nastop ob dnevu žena v Dvorani Primskovo. Tekmovalke čakajo tudi lepe nagrade. Hišno pozibavanje V četrtek, 19. februarja, ste vabljeni v kranjski Klub Manana, v kjer bo tema tokratnega Cetrtkanja Hišno pozibavanje. Z elektronskimi ritmi vas bodo pozibavali DJ Leigh in DJ Aleksij. Na platnu vas bodo spremljali posnetki iz house partyjev, na plesišču pa vroča telesa, oblečena v veliko kože. Ne prezrite! Zgodilo se je... Monografija Frana Šaleškega Finžgarja Jožetu Šif-rerju je uspelo urediti Monografijo pesnika in pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja, ki bo gotovo tudi danes navdušila marsikaterega bralca, zlasti pa bo v pomoč pri študiju slovenskega jezika ter primerjalne književnosti. Monografija je izšla pri Študentski založbi Litera v Mariboru. Kupite jo lahko po ceni 5.460 tolarjev. Informativni dnevi za osnovnošolce in dijake V petek, 13. februarja, in soboto, 14. februarja, so osnovnošolcem in dijakom, ki nameravajo nadaljevati šolanje, vrata odprle izobraževalne ustanove po vsej državi. Namen informa-tivnlh dni je seznaniti mlade, ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje, s programom in posebnostmi izobraževanja na izobraževalni ustanovi, za katero se mladi zanimajo. Pustni sprevod Kurentov, Godlarjev, Butalcev, čarovnic in drugih se bo ob 10. uri v soboto vil čez Slovenski trg. Pustni karneval v Cerknici sodi med enega največjih, najbolj uveljavljenih in najzanimivejših v Sloveniji. Pustne prireditve v Cerknici so se v dobrih I IVI Konec prejšnjega tedna so vsi dijaki četrtih letnikov srednjih šol mrzlično iskali infor- * • macije o nadaljnjem študiju, tako smo tudi v Kranju opazili obilen obisk na naši fakulteti. Tisti profesorji, ki so predstavljali kranjsko fakulteto za Organizacijske vede, so bili zelo navdušeni nad odzivom dijakov, saj se je na obeh razpisanih terminih naša največja predavalnica napolnila do zadnjega kotička. Vsako leto je vedno več interesa za vpis na FOV. Seveda je naša fakulteta edina v Sloveniji, ki ima organiziran zelo dober način študija, saj ponuja t.i. paketni način dvajsetih letih uveljavile v širšem slovenskem prostoru, kar dokazuje zelo velik obisk iz Slovenije in zamejstva. Cerkniški karneval pa je od leta 1998 tudi študija, kar pomeni, da so predavanja razporejena po predmetih, katerim sledijo še vaje in po zaključku vaj sledi izpit, tako da študentom ni potrebno čakati na izpitno obdobje. Sam študij je zelo multidisciplinaren, zato se na fakulteto lahko vpišejo tudi študentje z najrazličnejših srednjih šol. Seveda pa v tem tednu ne smem pozabiti omeniti prireditev, ki se nam obetajo v prihajajočem vikendu, namreč pust je pred vrati. Zavod Mladim želi s svojimi projekti popestriti dogajanja v samem Kranju, zato letos prirejamo kar šest prireditev v terminu od pustne sobote, 21. februarja, do pustnega torka, 24. februarja. Pravi pustni karneval bo zagotovo takrat, če boste tudi vi tam! Pa adijo, Gorenjska. Beno Fekonja V dvorani na Primskovem bo nora pustna zabava v soboto in torek zvečer. član FECC-ja, Evropske zveze karnevalskih mest. Karneval v Cerknici bo letos trajal od četrtka, 19. februarja, ko bodo žagali Babo, do srede, 25. februarja, ko bodo pokopali Pusta. Vse Butalce ponovno obveščamo, naj vsaj letos ne zamudijo Butalskega deželnega zbora, ki bo v petek, 20. februarja, v športni dvorani v Cerknici. Zbor bo prenašala vsenacionalna te- levizija TV Čohovo - Kanal 13. Najmajhnijši so v Cerknico vabljeni v soboto, 21. februarja, na Otroško maškarado, čisto vsi pa v nedeljo, 22. februarja, ko se bo dogodil Veliki pustni karneval. Več si lahko navidezno preberete na javnem oknu www. cerknica.net/pust/, ki ga lahko vidite na vašem računalu. Vabljeni! Franci Stariha Vabljeni v karnevalsko mesto Cerknico! bXo) 1 PUSTNI KARNEVAL ob 10.00 uri/Slovenski trg OTROŠKA MASKARA[:)A ob 16.00 uri/Dvorana Primskovo PUSTNA SOBiJTA ob 20.00 uri/Dvorana Primskovo IH>G t NAr.U-M )I ' OTROŠKI PUSTNI KARNEVAL O ob 10.00 uri/Glavni trg OTROŠKA MAŠKARAOA ob 17.00 uri/Dvorana Primskovo PUSTNI TORtK ob 20.00 uri/Dvorana Primskovo ilOuAll NAC.iiADF' Spomini lepo 5 tudi Krst medenega vina trpko mladost Nekdanji ravnatelj preddvorske šole Tone Logarje pri svojih 85 letih izdal že drugo knjižico Spominov in doživetij Nova vas - Pol stoletja mineva, kar je Tone Logar kot mlad učitelj prišel v Preddvor in takoj dobil tudi ravnateljsko mesto. Petindvajset let pa je že v pokoju. Sprva si je upokojenska leta krajšal z delom v turističnem društvu, pisal članke na to temo za specializirano revijo, delal v recepciji društva in se veliko srečeval s turisti. Iz potrebe, da bi turistom na poljuden način ponudil znamenitosti kraja in njegovo zgodovino, je nastala prva knjižica. V sodelovanju z občino Preddverje izšla pred dvema letoma, v njej pa je popisal tudi zgodovino šole in njenih v preteklosti zelo uspešnih dejavnosti, od pevskih zborov, ki jih je tudi sam vodil, do nekdaj zelo znane folklore. V preteklosti je pisal še na pisalni stroj, novo knjižico Spomini in doživetja, ki je izšla pred koncem minulega leta, pa ob inštrukcijah sina Andreja že na računalnik. V novi knjižici so avtorjevi spomini razdeljeni na dva dela, v prvem piše o svoji družini, v drugi pa o trpkih doživetjih med vojno. Rojen je leta 1918 v Horjulu, v družini je bilo devet bratov in sestra, ki so bili vajeni trdega življenja in dela. Ob stričevi pomoči, ki je imel kot pravnik v Ljubljani banovinsko službo, so se bratje šolali v Ljubljani in tudi Tone je šel tja v orglarsko šolo, kasneje pa še v zadružno. Sprva je bival pri frančiškanih, pozneje pa je vso oskrbo dobil v zavodu Sv. Jožefa. Na dijaška leta ima sicer lepe spomine, le nenehno je bil lačen. Po vrnitvi domov je bil nekaj časa organist, delal pa je tudi v zadrugi, leta 1940 pa so ga poklicali v vojsko v Bihač. Tam me je dohitela vojna. Pripravljali smo se, da bomo šli na bolgarsko mejo in po nekaj dneh smo se vkrcali na vlak Tone Logar « proti Bèogradu. Vozili smo se mimo glavnega mesta v neznano, kar so nas na postaji Lapovo 10. aprila 1941 presenetili Nemci," pripoveduje Tone Logar. Takrat seje začelo njegovo štiriletno vojno ujetništvo. Jugoslovanske vojake so peljali v ujetništvo v Nemčijo, na poti pa so po Tonetovih besedah doživljali pravi križev pot. Štirideset dni so jih pustili brez hrane. Se dobro, da so jim dobri ljudje v Romuniji ponudili kruh in vodo, sicer tudi Tone najbrž ne bi prišel živ na cilj. Pri sebi je imel društveni koledarček in vanj je Valentin v Creini Krai^ - Na petek, trinajstega, je bil v kranjskem hotelu Creina gala Valentinov ples. Začel se je ob osmi uri in trajal do jutranjih ur. Za dobro razpoloženje je poskrbela skupina Mambo Kings in za še boljše navdušenje Nuša Derenda. Program je vodil Jernej Kuntner, med povabljenimi pa smo opazili tudi znano slikarko Ireno Polanec in vedeževalca Dannyja. Gala ples je doživel velik uspeh. Prokuristka hotela Creina Barbara Gunčar pravi, da je v hotelu letos to že drugi tovrstni dogodek. Odziv je bil presenetljivo velik, kar jo še dodatno veseU. Ljudje so se ob zvokih glasbe in dobre gostinske ponudbe sprostili, namen plesa pa je bil dosežen takoj, saj so že ob prvi skladbi dobesedno "zavzeli" plesišče. Alenka Brun, foto: Tina Doki Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj Razpisujemo prosta mesta v vrtcu na Kokrici za šolsko leto 2004/2005. Pogoji za sprejem: - starost otroka najmanj 3 leta - bivališče v krajevni skupnosti Kokrica Prijavnice dvignete v vrtcu na Kokrici. Rok prijave je vključno 19. marec 2004. ravno na poti v ujetništvo začel zapisovati dogodke in misli, ki so se verodostojno ohranili do danes. Vsi sestradani in ušivi so prišli v taborišče Stalag XIV Krems, kjer je Tone dobil taboriščno številko 72405. "Tudi v taborišču smo bili nenehno lačni. Ves čas smo se pogovarjali o hrani. Ponoči pa sem sanjal, da sem se vrnil domov, sedel za mizo, zajel iz sklede ... in se nato prebudil," se taboriščnih dni spominja Tone Logar. V knjižici popisuje, kako so se vrstila še druga taborišča, kako so kot ujetniki delali sprva na avtocesti, pozneje pa za neko gozdarsko podjetje, kjer je bilo njihovo ujetniŠko življenje že "svobodnejše". Delali so v civilnih oblekah, od doma pa prejemali pakete s hrano, zlasti tisti, ki so izvirah iz nemških pokrajin, so imeli že zgodaj stike z domom. Tonetov dom pa je bil pod italijansko oblastjo. Italijani so grdo ravnali z domačimi, večino so « jih poslali v internacijo, dva brata, ki sta se pravi čas skrila, sta Šla v partizane. Po kapitulaciji Italije so se vrnili domov, razen očeta, ki so ga poslali v Nemčijo in je tam umrl. Tone Logar doživeto opisuje tudi vrnitev iz ujetništva ob koncu voj- ne, srečanje z domačimi, na kratko pa tudi svojo poznejšo življenjsko pot. Po vojni je Šel na tečaj za učitelja in prva leta so ga z dekretom pošiljali v različne slovenske kraje: Grahovo pri Cerknici, Rakek, Matènja v vas pri Postojni, Smihel pod Nanosom ... Nato je končal višjo pedagoško šolo, bil nameščen v Miklavž pri Ormožu, nato v Apače ob Muri, leta 1954 pa se je prijavil na prvi razpis za učitelja v Preddvoru. Pravi, da je bil tu najprej vse od učitelja slavista do računovodje in ravnatelja. V času njegovega ravnate-Ijevanja so zidali novo Šolo, veliko obveznosti ga je običajno po ves dan zadrževalo v šoli. Dela je bil vajen od malega in tudi sedaj, ko je že dolgo upokojen, ne more mirovati. Knjižico Spomini in doživetja je izdal ob pomoči občine Horjul, kjer ima nekaj sorodnikov, zlasti pa lepe spomine na mlada leta. Iz njegovega domačega kraja izvira več znanih intelektualcev, v posebno lepem spominu pa ima Tone nekaj starejšo vrstnico Kristino Brenkovo, ki je v eni od svojih črtic lepo popisala tudi Logaijevo družino. Danica Zavrl Žlebir Draga pri Begunjah - Tako sta v soboto, na valentinovo, prva medeno vino krstno pokusila botra Marjeta Zbogar in radovljiški župan Janko S. Stušek. Dogodek je pred gostiščem Draga prvič pripravilo Turistično društvo Begunje, prva je bila tudi polnitev medenega vina Valentine iz hramov čebelaija in medičaija domačina Janeza Luznarja, ki je žlahtno pijačo natočil v krstna kozarca. Čebelnjak je postavil 200 metrov višje po dolini, o pridelavi pa pravi: "Prav nič ni razlike od procesa proizvodnje vina iz grozdja in medu. Naredimo mošt, nato vre, se čisti in dozori oziroma stara." To je ravno ob valentinovem, zato tudi letos pokušina (bilo je pitno in medeno) prvega pridelka gorenjskega vina izpod Begunjščice. . M. K. Zlati jubilej Marije in Antona Beloviča • « ^ v« • • . , Znamka za praznik zaljubljencev Pošta Slovenije je tudi letos praznik vseh zaljubljencev zaznamovala z voščilno znamko. Natisnjena je v obliki srca in odišav-Ijena z vonjem vrtnice, prikazuje pa motiv zaljubljenih muc. Znamko je Pošta Slovenije skupaj z drugimi priložnostnimi znamkami izdala 22. januarja letos, natisnjena pa je v poli po deset znamk. Njena nazivna vrednost je 180 tolarjev. Voščilna znamka je namenjena tako filatelistom kot vsem tistim, ki še vedno uporabljajo klasičen način pisanja pisem. A.B. Zlato po ročen ca Marija in Anton Belovič. Kranj - Minuli teden sta v Kranju proslavljala zlati jubilej skupnega življenja Marija in Anton BeloviČ. Spoznala sta se po vojni, ko sta prišla v Kranj, kjer je Marija delala v Tekstilindusu, Anton pa v Pekarni. Kasneje sta se oba zaposlila v Iskri. Rodili so se jima trije otroci - Zdenka, Dušan in Erika. Ob zlatem jubileju njunega skupnega življenja so jima zaželeli vse najboljše in predvsem zdravja skupaj s petimi vnuki in pravnukom. Čestitkam ob njunem prazniku pa se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. Andrej Zalar ■ .1 r. ' slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih; 144,16 %(v SIT) KD Investments d.o.o., Celovška 206,1000 Ljubljana, upravlja posebne vzajemne sklade Galileo (uravnotežen), Rastko (delniški) in KD Bond (obvezniški). Prospekti posebnih vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments so med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vpisnih mestih in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer so v elektronski obliki dostopni tudi polletno in letno poročilo ter prospekti vzajemnih skladov KD. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega poročila. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti točke posameznega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko raste ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko višji ali nižji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik, Finance in Večer. Vstopna provizija znaša za posebna vzajemna sklada Galileo in Rastko 3%, za posebni vzajemni sklad KD Bond pa 2%, zato se objavljena donosnost na sredstva zmanjša za vstopno provizijo zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD www.kd-group.si HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 4 NaroČilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249 Trst 26.2.; Pustovanje v Madžarskih toplicah 19.2. - 22.2.; Pustovanje Banovci - Ljutomer 24. 2.; Lenti 6.3.; Madžarske toplice 18.3. do 21.3.; Banovci: od 23.4. do 26.4.2004; Šenčur: 251-18-87 prof. META KONŠTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 e-mail: ineta.konstantin@siol.net TEČAJI TUJIH JEZIKOV (AN, NE, T, ŠP, FR. RU) 7a odrase, dijake, učence,upokojence. Tel.: 04/51-50-590, fax: 51 50 592 loSki oder Skopja loka Spodní trg 14, Škofja Loka Tel.: 04/51-20-850, GSM: 041/730-982 V četrtek, 19. 2., ob 19. uri Carlo Goldoni: PREBRISANA VDOVA. i komedija, režija: Matija Milčinski, komedija, za IZVEN. V soboto, 21. 2., ob 10. uri M. Dulmin: MEDVEDKA NA POTEPU, gostuje Teater za vse. SOBOTNA MATINEJA, za IZVEN. V soboto, 21. 2., ob 19.30 uri Carlo Goldoni: PREBRISANA VDOVA, komedija, režija: Matija Milčinski, komedija, za IZVEN. AVTOBUSNI PREVOZI PAVEL DRINOVEC, s.p. TRST 26. 2. in 18. 3.. tel.: 533 10 50 ali 041 744 1 60 G L AS o v KAZ I POT Prireditve Hura, prosti čas Cerklje - OŠ Davorina Jenka Cerklje bo v času zimskih počitnic od 23. do 28. februarja organizator projekta Hura, prosti čas v košarki za osnovne šole. Tekme bodo potekale od 8. do 12. ure pod okriljem Zavoda za šport Slovenije. Ure pravljic Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici se bo ura pravljic za otroke začela danes, v torek, ob 17. uri. Ana Miklavčič bo predstavila pravljico Nočem v vrtec. Železniki - Jutri, v sredo, se bo ura pravljic za otroke v knjižnici v Železnikih začela ob 17. uri. Tatjana Šmid bo pripovedovala prav-jlco Leonardov veliki sen. Žiri - V žirovski knjižnici si bodo jutri, v sredo, ob 18. uri otroci lahko ogledali video risanke in prisluhnili pravljici Sončeva hčerka, ki jo bo pripovedovala Majda Treven. Tržič - V četrtek, 19. februarja, se bo ob 17. uri ura pravljic začela na otroškem oddelku Knjižnice dr. T. Pretnarja. Otroci bodo lahko prisluhnili pravljici Peter Klepec. Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice danes, v torek, vabi otroke med 15. in 17. uro na ustvarjalne delavnice. V četrtek, 19. februarja, ob 17. uri pa so vabljeni na Uro pravljic. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo pravljica Geronimo Stilton, ki je primerna za otroke, stare vsaj 3 leta in jo bo pripravi-a Založba Didakta. začela v četrtek, 19. februarja, ob 17. uri. Bled - V Knjižnici Blaža Kumer-deja na Bledu lahko otroci, stari vsaj tri leta, pravljici Biti močnejši ali biti prijatelj?, ki jo bo pripravila Nina Berlec. prisluhnejo v petek, 20. februarja, ob 17. uri. Usode Milene Miklavčič Žiri - Izšla je prva knjiga o Usodah, ki jih po pripovedovanju ljudi piše Milena Miklavčič. Z Mileno m se bo v petek, 20. februarja, ob 19. uri v Galeriji DPD Svoboda v Žireh pogovarjal Miha Naglič, za glasbo pa bosta poskrbela Alenka in litja Popov. Črno-belo v barvah Kranj - V okviru Mladinskega Sveta Kranj je šest pesnikov izdalo pesniško zbirko z naslovom Črno-belo v barvah. Knjigo, katere izkupiček od prodaje bo namenjen v humanitarne namene, bodo na terarnih večerih v Mladinskem kulturnem centru (nasproti gradu Khislstein) ob sredah ob 20. uri predstavili: 18. februarja Vid Ar-nejšek in Blaž Zaje; 25. februarja Nina Trebeč in Andrej Urbane; 3. marca Jana Putrle in Tomaž Štular. Čas je za paniko Jesenice - V petek. 20. februarja, se bo ob 19 uri začelo srečanje z Deso Muck. DesI bosta pomagala premagati šok zaradi izida njenega prvega romana za odrasle Nela Malečkar in Jure Ivanušič. Paniko boste premagovali v knjigarni DZS v Mercator Centru na Jesenicah. Minljivost Jesenice - V četrtek, 19. februarja, bo ob 18. uri v knjigarni DZS Mercator center Jesenice predstavila Sonja Koranter pesniško zbirko Minljivost - Prchavost v slovenskem in češkem jeziku. Besede in junaki blejskega kota Bled - Na drugem Blejskem večeru. posvečenem 1000-letnibi prve omembe Bleda v pisnih virih, se bodo v petek, 20. februarja, v Knjižnici Blaža Kumerdeja ob 19.30 uri predstavili nekateri pisci prispevkov za Blejski zbornik. Z avtorji: dr. Dušanom Čopom, Marjanom Šolarjem, Marjanom Zupanom, Ano Berčon in Ivanom Janom se bo pogovarjal urednik Jože Dežman. Ne šepetajmo -pogovarjajmo se Škofja Loka - V okviru Sredinih večerov, ki z začetkom ob 19. uri potekajo v Kašči na Spodnjem trgu, bo jutri, v sredo, potekal pogovor z Vasilijem Poličem, vrhovnim sodnikom in pisateljem, človekom, ki življenje pozna tudi s humorné plati. Z njim se bo pogovarjala Milena Miklavčič. KRCNE ZILE? 05 640 02 33 Srečanje z Nežo Maurer Kranj - Pogovora s pesnico Nežo Maurer se v sklopu tematskega večera na temo Poezija in humor lahko udeležite jutri, v sredo, 18. februarja, ob 19. uri v Gostilni Stari Mayr. Pogovor bo vodila priznana igralka, prevajalka in režiserka Alenka Bole Vrabec. Škofja Loka - Gimnazija Škofja Loka pripravlja v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev literarni večer s pesnico Nežo Maurer, ki bo v četrtek. 19. februana, ob 17. uri v knjižnici Gimnazije Kranj. Pogovor s pesnico bosta vodili Nina Krajnik in Meta Dagarin. Ciril Velkovrh in Kati Turk Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Fotoklub Anton Ažbe vabita prijatelje gorskega sveta danes, v torek, 17. februarja, na dve kulturni prireditvi. Ob 18.30 bo v Mali galeriji predsednik FK AA Izidor Jesenko predstavil razstavljene fotografije z naslovom V hribih se dela dan, ki jih je pripravil Ciril Velkovrh iz Ljubljane. Ob 19. uri pa bo voditeljica televizijskih oddaj Nadja Leban v pogovoru z Joži Kališnik v Gostilni Krona predstavila knjigo o Kati Turk, judski umetnici in pastirici z Velike planine. Oba programa, ki ju bo povezoval Jurij Svoljšak, bosta popestrila mezzosopranistka Joži Kališnik in Miha Dovžan na citrah. Ajdna - muzejski večer Jesenice - Muzejsko društvo Jesenice vabi na muzejski večer, ki bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v Kosovi graščini. Dr. Ve-rena Perko iz Gorenjskega muzeja v Kranju bo predstavila Ajdno v uči arheoloških najdb. Izleti Na Zasavsko goro Kranj - Planinska sekcija Sava vabi v soboto, 28. februarja, na 852 metrov visoko Zasavsko goro. Hoje bo približno za 4 ure. Odhod bo ob 7. uri izpred glavnega vhoda tovarne Sava. Prijave sprejemajo po tel. 206-5439, 041 290-094 (Silva Štern). V primeru premajhnega števila prijav, izleta ne bo!- Turno smučanje s Kredarice Kranj - V petek in soboto, 5. in 6. marca, vabi Planinsko društvo Iskra na turno smučanje s Kreda-, rice. Prijave in informacije do vključno srede, 25. februarja: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Poslovni center Planina 3, Kranj. - samo za vešče turne smuke in hoje z derezami ter cepinom. Število mest je omejeno na 14. Na Srednji vrh Radovljica - Planinko društvo Radovljica vabi v soboto, 21. februarja, na planinski izlet na Srednji vrh nad dolino Završnice. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44. Pohod na Tromejo Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice vabi svoje člane na pohod na Tromejo, ki bo v sredo, 18. februarja. Zbor bo ob 9. uri pri gostilni Šurc v Ratečah, kamor pridete z lastnim prevoznim sredstvom. Vse dodatne informacije po tel.: 580 18 90 ali 041 491 201 (Ga. Fani Vene) ali v pisarni društva v času uradnih urvtorek od 16. do 18. ure. Osojnici in Ojstrica Kranj - Planinci Društva upokojencev Kranj vabijo v četrtek, 19. februarja, na planinski izlet na Malo in Veliko Osojnico ter na Ojstrico. Predviden čas hoje je 3 do 4 ure, s seboj pa imejte tudi male dereze in pohodne palice. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do jutri, srede, 18. februarja. Po obronkih nad Kamnikom Kranj - Vodniški odsek pri Planinskem društvu Kranj organizira in vodi lahek zimski pohod po vzhodnih obronkih nad Kamnikom. Pohod bo v soboto, 21. februarja. ob 7. uri s posebnim avtobusom izpred hotela Creina. Pohod bo trajal 4 do 5 ur zmerne hoje. Za izlet se lahko prijavite v društveni pisarni na Koroški 27 do 19. februarja. Kopanje v Izoli Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja loka vabi na kopalni iz-et v Izolo, ki bo 3. marca. V Izoli si boste ogledali tudi znamenitosti mesta. Prijave zbirajo na DU od 20. februarja do zasedenosti avtobusa. Po kraškem robu Kranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabijo v četrtek, 26. februarja, na pohod na relaciji Podpeč - Praproče - Črnotiče - Črni Kal (kraški rob). Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Prijavite se v društveni pisarni do srede, 25. februarja, oz. do zasedbe mest v avtobusu. STCSTAWVW. d.0,0. Pust malo drugače Kranj - Turistično-kopalna sekcija Društva upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni izlet Pust malo drugače z ogledom Sorževega mlina in rudninskega muzeja v Velenju. Izlet bo 24. februarja. odhod avtobusa pa ob 7. uri izpred hotela Creina. V društveni pisarni se prijavite čimprej! Veselo pustovanje Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi v nedeljo. 22. februarja, na veselo pustovanje v gostišču Jamarski dom na Gorjušah - Dob pri Domžalah. Prijave sprejema Mara Pečnik po tel.: 23-11-932 in sicer od 13. do 15. ure vsak dan do zasedbe dveh avtobusov. Naklo - DU Naklo vabi na veselo pustovanje 24. februarja v Selo pri Stični. Maske so zaželene. Prijavite se pri poverjenicah. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na pustovanje v Hotel Delfin v Izolo od 19. do 22. februarja. Prijavite se na sedežu društva, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije. Obvestila Za ljubitelje cvetja Kranj - Hortikulturno društvo Kranj vabi člane in ljubitelje cvetja ter vrtov danes, v torek, 17. februarja, na plenarno sejo društva. ki bo ob 16. uri v sobi št. 14 Mestne občine Kranj. Pokazali bodo posnetke z lanskih izletov in obiskov vrtov doma in v tujini. Počitniške delavnice Kamnik - Danes in jutri, v torek in sredo, bo od 9.30 do 14. ure potekala počitniška ustvarjalnica v Vili Čira Čara. Vabljeni so otroci od 6. leta dalje. Prijave in informacije pionirski oddelek Matične knjižnice Kamnik, tel.: 01 723 74 60, GSM 040 838 570 (Rosa-na). Sicer pa od ponedeljka, 16.. do četrtka, 19. februarja, vsak dan od 10. do 13. ure potekajo počitniške delavnice tudi v Domu kulture Kamnik, ki jih organizira Mladinski center Kamnik. Vadba za srce Naklo - Društvo za srce in ožilje, podružnica za Gorenjsko organizira strokovno vodene skupinske vadbe vsak ponedeljek in sredo dopoldan od 9. do 10. ure v Vita centru Naklo. Pridružite se in poskrbite za svoje zdravje, boljše počutje in naj vam premalo gibanja ne predstavlja'največji dejavnik tveganja za vaše srce. Vse informacije na tel.2519-558, e-mai I : vitaf it@vitace nte r. si Zdravljenje v Moravcih Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da še sprejemajo prijave za 7-dnevno zdravljenje v zdravilišču v Moravskih Toplicah in v Dobrni, ki bo v mesecu maju 2004. Prijave sprejemajo vsak torek in četrtek med 15. in 17. uro v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10. tel.: 202 34 33. Naredimo beneško masko Škofja Loka - V četrtek, 19. februarja, se bo ob 17. uri v škofjeloški knjižnici začela delavnica za spretne prste Naredimo beneško masko. Delavnica je namenjena otrokom, starim od 4 do 10 let. Trata - Delavnice Naredimo beneško masko se v knjižnici na trati lahko otroci, stari od 4 do 10 et, udeležijo danes, v torek, ob 16. uri. Tečaj Zimsko bivakiranje Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja tečaj Zimsko bivakiranje, in sicer v soboto, 21. februarja, in v nedeljo, 22. februarja. Prijave in informacije do vsak dan od 18. do 21. ure DNEVNA SMUKA od 9. do 16. ure SNEŽNI TELEFON: 041/031/182 512 r. vključno srede, 18. februarja: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali v sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Sestanek z ude-eženci bo v sredo, 18. februarja, ob 19. uri v gostilni Arvaj! Fotografski tečaj Kranj -JSKD Območna izpostava Kranj v okviru Centra kulturnih dejavnosti Kranj organizira 25-urni tečaj fotografije. Tečaj je primeren tako za mladino, kakor tudi za odrasle.Vodil ga bo priznani fotografski strokovnjak Mitja Smrdel. Začel se bo v torek, 24. februarja, ob 18. uri v prostorih CKD, Sejmišče 4, Kranj. Vpišete se lahko od torka, 17. februarja, do torka, 24. februarja 2004, od 9. do 14. ure v tajništvu JSKD G) Kranj Sejmišče 4, Kranj. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 04/201-37-32 ali 040/713-661. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-kranj.si Občni zbor PD Kranj Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi svoje člane na letni občni zbor društva, ki bo v petek, 20. februarja, ob 18.30 v Restavraciji Iskra v Savski loki v Kranju. Občni zbor PD Dovje - Mojstrana Mojstrana - Upravni odbor Planinskega društva Dovje - Mojstrana vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 20. februarja, ob 18.30 uri v Osnovni šoli 16. decembra v Mojstrani. Občni zbor KD Naklo Naklo - Kinološko društvo Naklo vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 20. februarja, ob 19. uri v gostilni Marije Marinšek, za bencinsko črpalko v Naklem. Smučarski tečaj Škofja Loka - SK Alpetour in prodajalna Elan Škofja Loka med zimskimi počitnicami od 23. do 27. februarja vabita na smučarski tečaj za otroke na Starem vrhu. Informacije in prijave do 21. februarja: v klubskih prostorih SK Alpetour (Športna dvorana Poden - vhod zadaj) ob sredah od 19. do 20. ure; v prodajalni Elan, Mestni trg 20 ali tel.: 041 681 018 od 9. do 19.30 ure; v Turistični poslovalnici Potovalne agencije Alpetour. Sankajmo se skupaj Kranj - M odsek vabi člane Planinskega društva Iskra Kranj na popoldansko sankanje Iz Drage na Polško planino in nazaj in sicer v četrtek, 19. februarja. Odhod bo ob 14. uri izpred hotela Creina z osebnimi vozili. 1,5 ure bo vzpona. Obvezne prijave s telefonskimi številkami na tatjanah-ribar@siol.net, gsm 041-971537, do vključno srede, 18. februarja. Predelava mleka Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vabi na tečaj predelave mleka v mlečne izdelke lil, ki bo 19. in 20. februarja 2004. Tečaj zajema vsebine, ki so predpisane s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo predelovalec/pre-delovalka mleka in je tretji v tem sklopu. Prijave sprejemajo po tel.: 04/280 57 00 ali 04/280 57 20 do zasedbe mest. Računalništvo za kmetovalce Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vabi na osnovni 20-urni tečaj računalništva za kmetovalce, ki bo 24. in 26. februarja z začetkom ob 9. uri. Zaradi sofinanciranja je cena zelo ugodna. Prijave sprejemajo po tel.: 04/280 57 00 ali 04/280 57 20 do zasedbe mest. Predavanja Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na 3. predavanje iz niza pomladanskih srečanj. V petek, 20. februarja, ob 17. uri bo Ivan Esenko predaval o eni največjih nadlog v vrtu - voluharju. Svetoval bo tudi, kako privabimo v vrt koristne živali. \ Slovenski Javornik - PD Javornik - Koroška Bela vabi na predavanje z diapozitivi alpinistke Irene Mrak, ki nosi naslov Afganistanske gore. Predavanje bo v petek, 20. februarja, ob 19. uri v Mali dvorani kulturnega doma na Slovenskem Javorníku. Vstop je prost! Kranj - Na uvodnem predavanju o tehniki TM, ki bo potekal v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v prostorih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj (Tomšičeva 7), se boste seznanili, kako lahko preprosta in naravna metoda globoke sprostitve pripomore k boljšemu zdravju, večji ustvarjalnosti in boljšim medčloveškim odnosom. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM, g. Rajko Je-rama, s pridobljeno mednarodno icenco za poučevanje tovrstne metode sprostitve. Uvodnemu predavanju bo sledil petdnevni tečaj praktičnega učenja meditacije. Radovljica - V radovljiški knjižnici vas bo na potovanje po Braziliji danes, v torek, ob 19.30 uri ob diapozitivih popeljala Urša Mlinarič. Preddvor - Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj in Rdeči križ Preddvor organizirata predavanje z naslovom Bolečine v hrbtenici. Predavanje bo danes, v torek, 17. februarja, ob 19. uri v prostorih gasilskega doma v Preddvoru. Predavala bo dr. Ksenija Šimno-vec, spec, ortop. Kranj, Radovljica - Danes, v torek, 17. februarja, se bo ob 19. uri na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, Tomšičeva 7, v Kranju začelo predavanje z naslovom Kako izboljšati medsebojne odnose. Predavanje bo osvetlilo pomen odnosov in vlogo komunikacije pri njihovi izgradnji. Predavanje se bo v četrtek, 19. februarja, ob 19. uri začelo tudi na Ljudski univerzi v Radovljici. Radovljica, Kranj - Danes, v torek, 17. februarja, se bo ob 19. uri na Ljudski univerzi. Kranjska 4, v Radovljici začelo predavanje z naslovom Ali znam ravnati s čustvi?. Predstavljena bo tudi Šola čustvene inteligence. Vstop je prost. Predavanje se bo v četrtek, 19. februarja, ob 19. uri začelo tudi na Zavodu za varstvo kulturne in naravne dediščine na Tomšičevi 7 v Kranju. Razstave Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na ogled fotografske razstave fotografskega tečaja. Razstavo bodo v Mestni hiši odpr-i v petek, 20. februarja, ob 17. uri. Slovenski Javornik - V razstavnem salonu Kulturnega doma na Slovenskem Javorníku bodo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri odprit fotografsko razstavo He ne Plahuta iz Kamnika. Predstave Bled - V Festivalni dvorani se bo v nedeljo, 22. februarja, ob 20. uri začela komedija Teatra 55 v režiji Branka Duriča Butelj za večerjo. PREJELI SMO Besedo im^o gostje Ko sem prebral sestavek spoštovane gospe Darinke Sedej z naslovom "Besedo imajo gostje", kar nisem mogel verjeti, da je to lahko napisala novinarka, ki sem jo imel za poznavalko razmer v naši družbi. Iz sestavka veje obup človeka, ki ga je povozil čas in zavida vsem, ki so kljub težkim časom še pripravljeni zastonj pomagati soljudem. Prav to pa smo "sveti" gasilci pripravljeni in v ta namen porabimo veliko svojega prostega časa, ki ga namesto pljuvanja po soljudeh izkoristimo za usposabljanje. Ne vem sicer, ali je spoštovana gospa novinarka že kdaj v življenju naredila kaj zastonj, v korist nas vseh, pa jo vendar vabim, da se vključi v najbhžje gasilsko društvo, in prepričan sem, da ji bodo z veseljem ponudili dobro nagrajeno delo predsednika, kar ji bo, tako kot nam, lajšalo finančno plat. Opozarjam pa jo, da bo morala potem tudi ona sklicati občni zbor, če se bo hotela držati Črke zakona in tradicije od leta 1947, ki seje še tako dobro spominja. Če bo njeno delo preko leta uspešno in bodo z njo člani zadovoljni, bo poslušala samo pozdrave gostov, v nasprotnem primeru pa lahko postane občni zbor tudi hudo moreč. Gasilci, ki smo po mnenju gospe novinarke nedotakljivi, delamo preko celega leta, se trudimo, da s skroimiimi sredstvi zagotovimo opremo in izobrazbo, ki jo od nas zahteva zakon. Pri tem veliko dosežemo s svojim delom in odrekanjem. Čeprav bi nam tisti, ki zakone pišejo, morali zagotoviti sredstva, da se potem lahko teh zakonov držimo. Preko celega leta delamo in usklajujemo mnenja, zato je obČni zbor samo krona našega dela. Občni zbor ne more v nobenem pri- MALI OGLASI g 201-42-47 » 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 14. ure in za objavo v torek, v ponedeljek do 8. ure! DELOVNI ČAS in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno 9Ů 7. ■ 15.00 m. APARATI STROJI Ugodno prodam MERILEC KRVNEGA TLAKA, tr 041/315 453 popoldan 1999 Prodam FREZO za zemlji sir. 1 m,-za traktor T.V. na 4 vijake. V 041 /554-387 2015 Prodam MOTORNQ ŽAGO DOLMAR 113, zelo dobro ohranjena, malo rabljena, tt 041/618-169 2017 Prodam regulacijo motorja do 1.5 KW in stikalo zvezda - trikot 63/7 za zagon elektromotorja. IT 040/830 678, 040/352 095 2026 Pralni in sušilni STROJ Gorenje 5 kg, prodam. tr 041/878 494 2027 Prodam dvoosno PRIKOUCO S POVlSl-CO IN CERADO. P 5801 663, Košir 2032 Prodam MASAŽNI STOL z vsemi možnimi Kjnkcijami za polovično ceno, tt 041 /510-36 7 2046 Prodam TRAKTOR STAIER 68, pogon na 4^kolesa, I. 98. tr 031 /728 292 goes Prodam BOJLER 80 L kombiniran, že obnovljen z nerjavečo pločevino, v 231 17 91 2066 Prodam ELEKTRONSKA ŠTEVCA za merjenje tekočine diessei; pretok Q MAX 4000 l/h in O MAX 800 l/h. V 041/33 55 39, zvečer 2080 nieru rešiti sporov in nesoglasij v društvu, če se ti ne rešijo sproti in demokratično. Zato pridemo na občne zbore že z dogovorjenimi stvarini in potem poslušamo samo pozdrave gostov. čeprav smo gasilci nedotakljivi, z veseljëîn sprejmemo predloge in kritike, ki so do-bronajnerne in nam pomagajo pri našem delu. Če pa te nekdo zato, ker svoj prosti čas porabiš za poinoč soljudem, zaničljivo kritizira z neutemeljenimi trditvami, te to prizadene in užali. To je podobno, kot če daš nekomu, ki ga imaš rad, darilo, ki si ga kupil težko in z odrekanjem, ta pa ti da vedeti, da mu darilo ni všeč in ga ne sprejme. Dvomim, ali lahko gospa novinarka taka čustva in občutke sploh razume in občuti, kajti drugače bi njeno pisanje izgledalo druga- v ce. Gospa novinarka piše, da mladih ne pustimo blizu. Ne vem, kdo je za gospo novinarko mlad. Zame so vsi, ki so mlajši od polovične povprečne starosti ljudi, in tudi tisti, ki se mlade počutijo. V naši zvezi deluje osem društev, ki jih vodijo predsedniki. Trije so stari manj kot 30 let, štirje med 30 in 40 let, eden pa malo čez 40. Člani operative, med katere sodijo tudi poveljniki, pa so starostno omejeni po zakonu, vendar so to ljudje, ki so strokovno najbolj usposobljeni in jih imamo radi v svoji sredini tudi po izteku njihovega "roka". Vsi našteti pa v preteklem letu niso dobili niti tolarja potnih stroškov ali dnevnic in edina nagrada za njihovo delo je pohvala na občnem zboru in klobasa, ki jo tam dobijo. Gospa novinarka omenja tudi, kakšen je bil pomen društva kot družbenega jedra vasi. Čeprav so vsi, ki so delali prostovoljno, že pomrli, si vseeno dovolim napisati nekaj besed, tudi če sem po mnenju gospe novinarke, ker delam zastonj, že pokojni ali pa sem doma že ves bete- GARAŽE KRANJ - Planina; prodamo garažo za 1,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - HUJE, prodamo garažo v izmeri 30 m2, zgrajena leta 1982, velikost zemljišča 170 m2, možnost spremembe namembnosti v stanovanjski objekt, prevzem' možen takoj. CENA: 6.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremičnine .net GR. MATERIAL Prodam in dostavim REZAN LES, 0| bnjne. V 070 451 677, 041/451 677 GLASBILA SYNTHESIZER GS 1000, z disketno enoto 5 oktav, nerabljen. TT 041/806 670 2002 Prodam DRSNA VRATA, hrastov furnir, zastekljena, velikost 234 cm x 104 cm. V 041/492 008 2012 Ugodno prodam 200 m2 rabljene OPEČNE KRITINE, tr 040/78 98 59 2031 VEZANA OKNA dobro ohranjena z žaluzi-jami 133 x 228, 2 kosa, po 15.000 SIT. W 041/541 995 2082 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 6O6 KRANJ - okolica; kupimo hišo do 40 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 40 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.; 041/ 347 323, 04/ 236 2890 HIŠE PRODAMO BITNJE Ugodno prodamo starejšo (42 I) vis. pritlično hišo 10x8 m na parceli 451 m2, hiša ima cca 180 m2 uporabne površine in je potrebna obnove, cena 21,9 mio SIT, KRANJ Vodovod, stolp v mirni soseski na parceli 653 m2 prodamo dvostanovanj-sko hišo z vrtom in garažo, 340 m2 neto tlorisne površine, hiša je potrebna obnove (I. 1929) primerna tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj. 202 33 00,041/333 222 604 ZASIP - BLED prodamo STANOVANJSKO HIŠO. dvojček, nova gradnja, cena 36,500.000,00 SIT. tT 279 18 00 907 Žen. V tem delu zapisa se vidi vsa nostalgija gospe novinarke za časi, ki se jih večina, po katerih letijo njene kritike, niti ne spomni, niti se takrat Še niso rodili. Ne ve, da so se Časi od takrat močno spremenili. Mladi imajo možnost za dejavnosti, ki so bile včasih dane samo mestnim ljudem. Pri tem mislim na težave, ki so jih imeli, da so prišli iz obrobnih krajev v središča, kjer so bili športni klubi, glasbene šole in podobno. Danes ima vsak možnost, da deluje na področju, ki ga zanima, ne glede na oddaljenost kluba od njegovega doma. S tem so tudi gasilska društva izgubila primat nosilca interesnih dejavnosti in se svet ne suče samo okoli njih. Tudi negotova prihodnost in velika brezposelnost pobereta svoj davek. Za konec pa še nekaj o predsednikih, ki po zakonu o društvih-predstavljajo in zastopajo društvo. Delo predsednika je precej drugačno kot v dobrih starih časih in je njegova odgovornost precej večja. Ni več SIS-ov in kolektivne odgovornosti, da bi se skrival za njimi. Za požarno varnost je odgovoren županu, vse aktivnosti v društvih pa potekajo po dogovorjenih planih. Zakon o društvih, računovodski standardi, pravila gasilske službe in cel kup podobnega branja so za predsednika obvezno čtivo. Draga gasilska oprema in kronično pomanjkanje denarja so le del skrbi predsednika, ki ne sme organizirati niti dobre, stare veselice, da bi društvu finančno pomagal. Ker veČino tega ureja v prostem času, ko drugi skrbijo za svoje ugodje, je jasno, zakaj ni mladih. Mogoče pa je gospa novinarka v svoji nostalgiji zamenjala predsednika društva s kakšnim predsednikom uprave? V tem primeru povsem razumem njeno zagrenjenost in z njo sočustvujem. Marjan Dobnikar, predsednik Gasilske zveze Jesenice HIŠA energetsko varčna samo 16.650.000 SIT z 120 m2. Dodatne infor-macije 01/428 93 99, 041/617 707 1713 Prodam HIŠO v Bohinju, novejšo. Iř 041/356 071 2057 MAJ 2004, začetek gradnje 5 samost. stanov. HIŠ - Podreča. ® 201-25-23 2033 PRIMSKOVO marec 2004 začetek gradnje 4 stanovanj. DOJČKOV. « 201 25 23 CERKLJE - okolica - prodamo hišico s pomožnim objektom, parcela 564 m2, hiša je potrebna popolne prenove, primerna tudi za nadomestno gradnjo, zgrajena leta 1936, cena 11 mio. sit. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6 Kranj, 20-26-172, 031 605- 114, www.mike-co.si KRANJ - OKOUCA - bivalni objekt, st.površine 76 m2, parcela 2048 m2, zgrajeno leta 1961, z nadstreškom za 2 avtomobila, cena 17,5 mio sit. Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, vwvw.mike-co.si ŠKOFJA LOKA- center. 500 m2, 12 let, kamin, talno gretje, dva balkona, balkon, terasa, parcela 900m2. Cena: 65.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p Škofja Loka Tel. 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; 169 m2. leta 1975 zgrajena vrstna hiša, s 310 m2 zemljišča, ob zelenem pasu. CENA: 38,1 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. VISOKO; 200 m2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mima lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KOVOR; 200 m2, hiša dvojček, starost 30 let, mirna lokacija, dvostanovanjska. parcela 500 m2. Hiša je izdelana do konca. Vse-Ijiva po dogovoru. CENA: 38 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. TRŽIČ; 355 m2, dvostanovanjska, 32 let stara, mirna in lepa lokacija, parcela meri 800 m2. izdelana do konca, ob hiši je še dodaten objekt, opremljena, lahko se proda tudi po etažah oz. odda tudi v najem. CENA: 59 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠENČUR; 260 m2, stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružin-ska, ugodno. CENA: 38 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena taza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ZBILJE; 360 m2, 1.94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 69 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BOHINJSKA BISTRICA; 3. gradbena faza, parcela 909 m2, ob potoku, sončna, možnost dokupa parcele 900 m2, v bližini vodnega parka. CENA 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - PŠEVO, na 840 m2 zemljišča prodamo vikend, ki ima 110m2 stanovanjske površine, zgrajen do 11. gradbene faze, klet, pritličje ter mansarda, star 2 leti, prevzem po dogovoru. CENA: 16.520.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine, net TRŽIČ - KOVOR, prodamo dvodružinsko hišo (dvojček), ki stoji na 501 m2 parcele, stanovanjske površine 200 m2, hiša je stara 30 let, zelo dobra razporeditev, delno podkletena, v pritličju in prvi etaži bivalni prostori, mansarda delno izdelana, balkon + terasa, CK-olje, vsi priključki, za hišo se nahaja pomožni objekt kot letna kuhinja ali večnamenski prostor - lahko tudi manjša delavnica, vseljiva po dogovoru. CENA: 37.920.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih' velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net KOMENDA, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, ki stoji na 883 m2 zemljišča, stara 25 let, stanovanjske površine 340 m2, v kleti poslovni prostor 100 m2, v pritličju trisobno stanovanje z teraso, vi. etaži ista razporeditev kot v pritličju + 2 sobi, CK -olje, vsi priključki, vseljivo pod ogovoru. CENA: 58.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net NAKLO - CEGELNICA, prodamo 1/2 hiše s pripadajočim zemljiščem (426 m2), 100 m2 stanovanjske površine, v kleti se nahaja garaža + souporaba hodnika in kurilnice, v pritličju se nahaja trisobno stanovanje, terasa, CK-olje, tel. priključek, vseljivo takoj. CENA: 16.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net VOGLJE pri Šenčurju, bližina odcepa na AC, na robu vasi, prodamo sodobno in energetsko varčno novozgrajeno enodružinsko hišo, tlorisa 85 m2 + mansarda, cca 350 m2 zemljišča + pokrita pari^irišča. Vsi priključki, CK plin, super mikro klima, centralni sesalni sistem, alarm, talno gretje, "pametna elektrika" ipd.Cena 40 MIO sit. BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu, atrijska hiša v III. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča cca 950 m2. cena 35 MIO sit. NAKLO, stanovanjska hiša, novogradnja, IV.gr.faza, lahko dvodružinska. 180 m2 bivalnih površin + K, parcela 600 m2, ravna lega, priključek mestnega plina in CATV že v objektu! Cena 40 MIO sit. PREDDVOR, del starejše hiše (cca 60 let) v centru vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča.Cena 19 MIO sit, možna menjava za stanovanje v Kranju. BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp.poslopjem, na parceli 800 m2.Cena 37 MIO sit. PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 36 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890 ŽIGANJA VAS - stan.hiša vel. 9x12 m. stara 22 let. klet. pritličje in mansarda, lahko tudi dvodružinska. parcela 574 m2. cena = 33,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠKOFJA LOKA, center: poslovno-stan-hiša, stara 100 let, obnovljena v pritličju in l.nad., 4 etaže po 110 m2, zraven garaža, cena = 45,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, bližina: dvostan. hiša (pritličje 116 m2, mansarda 105 m2), stara 4 leta, parcela 500_m2. ločen vhod, vseljivo po dogovoru, cena - 42,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Zlato polje : 3/5 stan.hiše 85 m2 v 1. nad., del kleti in podstrešja, stara 60 let, parcela 365 m2. cena = 18,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ: 2/3 starejše stan. hiše. obnovljena leta 1999, delno pritličje, 1 .nad. (85 m2) in neizdelano podstrešje, parcela 414 m2, takoj vseljivo. cena - 12,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENTURŠKA GORA - stan. hiša v izmeri 9 X 9m (2 etaži in mansarda), I. 67, parcela 2.800 m2, cena - 31,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 RADOVLJICA: Na sončni parceli v izmeri 700 m2 prodamo kvalitetno, do lil. faze zgrajeno nadstandardno hišo s cca. 200 m2 up. površine. Hiša je moderno zasnovana. CENA: 31.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE. Lesce d,0.0,, wvwv.kr-nepremic-nine.si, 041/436-544 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani www.itd-plus.si, ali nas pokličite na tel: 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041 /900-009 LAHOVČE v marcu začetek gradnje 3 stan. samostojnih hiš. ® 201 25 23 2085 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, ANGLEŠČINA, ŠPANŠČINA - tečaji (tudi za podjetja), individualne ure. KAKOVOSTNO. UGODNO! ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, g 04/23 12 520_^ FIZIKA, MATEMATIKA instrukcije za OŠ, SŠ, fakultete in izpopolnjevanje znanja nudi profesor. ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p.. Milje 67, Visoko, 041/564 991, 04/253 11 45 i684 Prodam SLOVENSKO KUHARICO Félicité Kalinšek, Izdana I. 52. tt 031/465 466 2029 KUPIM TRAKTORSKO PRIKOUCO kiper in obračalnik pajek 4-vretenski, novejši kupim, tt 041/608 765 1929 Kupim STANOVANJE ali HIŠO v Kranju z okolico. ÎP 041 /681-510 2055 Kupim 1000 kg baliranega SENA, I. kvalitete. ® 5203 639, zjutraj ob 7. uri 2068 Kupim NAKLADALEC gnoja, TROSILEC gnoja, VITLO, PAJKA Sip, rotacijsko KOSILNICO Sip, SADILEC krompina, CISTERNO za gnojevko Creina. Đ 041/597 086 2069 Kupim 2 RABUENA MIZARSKA PONKA In STARINSKO POHIŠTVO. W 040/22 44 20 2088 LOKAL ODDAM ŠENČUR obrtna cona ODDAMO V NAJEM nove pisarniške prostore v H. nadstropju v izmeri 155 m2, 33 m2 in v pritličju 145 m2 primerne za trgovsko ali proizvodno dejavnost. « 279 18 00 908 VAN-DEN, d.0.0. ŠENČUR V NOVOZGRAJENEM OBJEKTU V MO Y. NAJEM PROSTORE MU SERVISU (kfima, centralno VAN-ĐEN, cl.0.0., Mlakarjeva ul. 74, tel. 04-25-19^00, 041-652-649 •-••'k'';?-" ý - • KRANJ - Primskovo; 75 m2, v 1. nadstropju novega doma obrtnikov, 1. 2003, oddamo v najem pisarniške prostore. GENA: 2.380,00 Sn"/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ALBIS, d.o.o. Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V INDUSTRIJSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426898 RADOVUlCA, pritlični lokal z izložbo. 21 m2, let. 91, vsi priključki, v sklopu več lokalov, oddamo za daljše obdobje. Cena: 42.000 SIT/mesec + stroški! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 LOKAL PRODJyVIO RADOVUlCA: 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali storitveno dejavnost. Cena: 8.200.000,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 RADOVLJICA, center, odlična lokacija v bližini sodišča, prodamo novejši poslovni prostor (letnik 1990) v pritličju z 70 m2 površine + 30 m2 pomožnega prostora v kleti.Lokal je opremljen z vsemi priključki, CK na mestni plin ter parkirišča. Cena 33 MIO sit. ŠENČUR, obrtno poslovna cona, novozgrajeni poslovni prostor v dveh etažah, v skupni izmeri 286 m2, opremljen z vsemi priključki, tremi parkirišči ter pripadajočim zemljiščem, možnost opravljanja večino dejavnosti. Cena 49,7 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Tržič, Bistrica: poslovni prostor 53 m2, starost 20 let, cena - 18,8 mlo SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj, Planina III: poslovni prostor za različne dejavnosti 35,5 m2 v pritličju objekta, letnik 85. cena = 10,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 OBLAČILA MAŠKARADNE OTROŠKE KOSTUME, ugodno prodam od 2000 SIT dalje. iT 01/423-1761 in 031/626 226. vsak dan od 9. -18. ure, Remškar Šket Ana, s.p.. Tržaška 45, Lj 627 Prodam LOVSKO OBLEKO št. 51. dobro ohranjeno in klubsko MIZO. rt 514 72 69 1995 OTR. OPREMA . Prodam VOZIČKE za dvojčke Hauck Shopper, tt 031 /648 838 2079 Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. V 53 31 648, 040/88 74 25 i904 Prodam LESNE BRIKETE za kunavo. Babic. Bistrica 7. V 533 10 07 2019 Prodam LESENE LESTVE, različnih dolžin. 1500 SIT t.m. tr 25 22 507 2073 PRIDELKI KMETIJSKA TRGOVINA Cegnar Skofja Loka sporoča cenjenim kupcem, da imajo na zalogi VSE VRSTE SEMENSKEGA KROMPIRJA. Da ne boste ostali brez, vam priporočajo, da ga kupite čim preje, ff 041/344 099 teoo Prodam 150 kg SEMENSKEGA KROMPIRJA frizija, lanski uvoz 120 SIT. tt 8324 156 1986 DOMAČO ZASEKO prodam po zelo ugodni ceni. Dragica Habjan, Vošče 1 a, Radovljica, It 531 54 53 i996 Prodam KROMPIR za sajenje, sorte kene-bek beli, g 25 71 442, 041/712-384 Prodam rdeče DOLENJSKO VINO. ff 041/519 579 2045 PODARIM Podarimo 2 meseca starega KUŽKA me-šanec {mati nemška ovčarka). Čemažar, 031/210-320 1922 Podarim SIVEGA MUCKA starega pol leta. C 2561 850 2018 Podarim 3 čb KOKEŠPANJELE, 1 samček, 2 samički, v začetku aprila, tt 5147 341, 041/562 659_20^ Podarim HLADILNIK dober, dela. Iř 202 64 67 2077 POSESTI OSTALO LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22. 01/3611 078 . 1073 CERKLJE okolica prodamo sončno, zazidljivo parcelo v hribu, cca 1000 m2 ali manj, 15500 SIT/m2, BITNJE prodamo sončno zaz. parcelo ob cesti 458 m2, elektrika in voda v bližini cena 12,9 mio SIT, BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo, 660 m2, 17.000 SIT/m2, NAKLO prodamo ravno, zazidljivo parcelo za poslovno stan. gradnjo, cca 3300 m2, 23.900 StT/m2, RADOVUlCA Predtrg prodamo 3 zaz, parcele, cca 800 m2 vsaka, 26000/m2. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00. 041 /333 222 eos PARCELE KUPIMO Kranj, Šk. Loka, Radovljica kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 609 PREDDVOR prodamo zaz. parcelo in del kmetijskega zemljišča, 887 m2, vsi priključki v bližini, cena 15,5 mlo SIT in KRANJ okolica prodam dve ravni, zazidljivi parceli 592 in 712 m2, dostop urejen, priključki ob parcelah, cena 21.000 SlT/m2 oz. po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222 1755 KRANJ - OKOLICA - kupimo 1 ali 2 zazidljivi parceli, vehkosti do 700 m2, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo, 701 m2 s PGD, cena 21.330 sit/m2, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114. wňww.mike-co.si ŠKOFJA LOKA - Pevno, sončna parcela 1300 m2. Cena 20.000,00 SIT/m2. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože, s.p. Škofia Loka 041 428 958, 04 512 51 22. POUANE - okolica, 914 m2, zazidljiva parcela, sončna lokacija, razgled, cena 45,00EUR/m2. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p Škofia Loka 041 428 958, 04 512 51 22. V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net GORIČE - LETENCE, prodamo vikend parcelo 869 m2, prepis možen takoj. CENA: 12.980,00 SIT/m2 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj. nepremicnine.net VELESOVO - TRATA, prodamo 4000 m2 zazidljivega zemljišča, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše, na robu vasi, vsi priključki poravnani, prevzem po dogovoru. CENA: 90.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj. nepremicnine.net ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net MLAKA PRI KRANJU, prodamo 527 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj. CENA: 12.440.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net ŽELEZNIKI Zali log, 3. gr. faza. PARCELA 1500 m2, bližina smučišča Cerkno, možnost izgradnje apartmajev ob glavni cesti. n 041/271 583 1994 Prodamo PARCELO 800 m2, Šenturška Gora, Lenart, parcela je zazidljiva, narejen je izkop in lokacijska dokumentacija. Cena 7.5 mio SIT. INF-ING, d.o.o., Kranj, Šoriije-va 11. 236 2730. 041/429 330. v^ww.inf-ing.si 2086 GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 17. februarja 2004 SENIČNO; 750 m2, prodamo tri parcele za vikend na lepi in mirni lokaciji. CENA: 14.000 Sn"/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela. CENA: 13 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BOHINJSKA BISTRICA; 906 m2. z gradbenim dovoljenjem do 9/2005, sončna lega, v bližini vodnega parka, možnost dokupa dodatnega zemljišča. CENA: 18 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Strahinj; 750 m2, ravna parcela, sončna tega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. CERKLJE - Trata, gradbena parcela 477 m2, zanimiva, ravna in sončna lega ob lokalni cesti, z izdelanim idejnim načrtom stanovanjske hiše ter lokacijsko dokumentacijo. Cena: 9,5 MIO sitIGOLNIK, parcela ca 1600 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 12.000 sit/m2, primemo za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 BLED - parcela 1.404 m2 s starejšim objektom 12x10 m za nadomestno gradnjo, zraven še gosp.poslopje, cena = 34,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 VISOKO - parcela cca 700 m2 s starejšo hišo za nadomestno gradnjo po 17.700,00 SIT/m2, poleg še parcela cca 1.000 m2 po 15.500 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tet. 202 13 53, GSM 051 320 700 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri. tř 531-48-39, 070/302-014, GORFIN, d.o.o.. Kranjska C. 4, Radovljica RAZNO PRODAM DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave. It 041/718-019 1636 Prodam drobni KROMPIR in kupim BIKCA simentalca do 3 mesece. » 25 91 294 Prodam AVDOSEDEŽ, LUPINO za otroka in prtljažnik za Clio, tř 041 /322 400 2001 Prodam suha MEŠANA DRVA, možnost razžaganja in dostave. iT 031 /676 235 STANOVANJA ODDAMO RADOVLJICA, 1-sobno stanovanje, 40 m2, blok 30 let, pritličje, opremljeno, najemnina 54000 SIT, predplačilo. ODDAM. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic, s.p., Tominčeva c. 2, Stražlšče," 23 15 600, 041/774 101 2011 ODDAMO STANOVANJE opremljeno, 2-sobno, centralno ogrevano, na Bistrici pri Tržiču, tř 041 /366 724 2060 KRANJ - Planina I, oddamo Iss, z vso opremo, mirna lokacija, nizek blok, cena najema je 55.000 SIT, 3-mesečno predplačilo, enomesečna varščina in stroški. Mike & Co. d.o.o., Bteivtfeisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www-mike-co.si KRANJ - Suha; 100 m2, mansarda nove hiše, oddamo, trisobno, I. 98, popolnoma neopremljeno. CENA: 83.000,00 SIT vključno s stroški. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Mlaka; 200 m2, dvodružinska hiša, 1.75, parcela 800 m2, tri garaže, delno opremljeno, oddamo tudi po delih. CENA: 120.000,00 SIT/mes. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. Škofja Loka, Podlubnik - 2 SS 70 m2 v 1. nad. vrstne hiše, stara 28 let, vsa oprema, garaža, "cena - 71.400,00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ - oddamo enosobno stanovanje, 33 m2, adaptirano 2003, 45.000 sit, FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 041/ 734 198,04/23 44 080 Planina 11 - oddamo enosobno stanovanje, 52 m2,1. 1982. Cena: 57.000 sit, FRAST. d.o.o. PE Šuceva 27, 041/ 734 198. 04/23 44 080 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ kupimo GARSONJERO ali 1 ss (lahko starejše). DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautber-ger. s.p., Stritaqeva 4, Kranj, 202 33 00, 041 /333 598 4-sobno STANOVANJE ali (2+2) v Kranju kupim ali menjam z mojim manjšim, tř 041/596 015 2036 KRANJ- ŠORLIJEVO NASEUE, VODOVODNI STOLP, kupimo 2- in 3-sobno stanovanje za naše znane stranke, Mike & Co. d.o.o., eieiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, vwwtf.mike-co.si KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno obnove. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, vwvw.mike-co.si TRŽIČ - BISTRICA, kupimo enosobno stanovanje, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw-mike-co.si KRANJ - Planina I, II ali III; kupimo dvosoth no stanovanje za največ 15 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. V KRANJU IN OKOUCI kupimo več stanovanj. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23- 65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ: KUPIMO GARSONJERO IN ENOSOBNO STANOVANJE za znano stranko. GOTOVINA. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27. 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA: takoj ^tupimo DVOSOBNO ali TRISOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST. d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 V Škofja Loki z okolico za znanega kupca, nujno kupimo enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., vww.stanovanje.net, viww.novogradnje.com Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236- 66-70, 041/755-296, 040/204-661 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico najamemo 1 ss in 2 ss za naše stranke in redne plačnike, najamemo manjše 2 ss za dve osebi in garsonjero za poslovneža. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, 202 33 00,041/333 222 izse Najamem GARSONJERO na območju Rateč do Jesenic, tř 041 /626 154 1879 STAN. OPREMA Zaradi selitve prodam omaro za kopalnico, višine 220 cm, širina 160 cm, cena simbolična, tř 040/228 404 2037 Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO z izvlečno posteljo 220 x 250. tř 25 72 700 SPORT UGODNO prodam skoraj NOVE SMUČARSKE ČEVUE Tecnica 81 /2. št. 39-40. tř041/33 55 39, zvečer 2081 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe tř 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v NAJKRAJŠEM ČASU! 57 SLO-DOM zaključna dela, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešij in adaptacija stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Pleskanje in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko, s.p.. Suška C.28, Šk. Loka, tř 513 40 83,041/806 751 543 ŠKORC - VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - ADAPTACIJE KOPALNIC, vodovodne instalacije, centralno ogrevanje, polaganje keramike in manjša gradbena dela. Hitra in kvalitetna izvedba. Aleš Šker-janc, s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, GSM 041 /941 067, 59 58 360 573 KITANJE in BEUENJE - hitro in kvalitetno. V 031/508-168, Roman Nahtigal, s.p., Šoriijeva 19, Kranj • 809 ZIDARSTVO IN FASADERSTVO IZVAJA VSA GRADBENA DELA, NOTRANJE OMETE, FASADE, NOVOGRADNJE, ADAPTACIJE. tř 041 /760 614, 2027 031, Bytyqi Ha-lim, s.p.. Glavni trg 14, Kranj aai ŽALUZIJE, LAMELNE IN PUSE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, izdelamo in montiramo. Predelava senčil na električno upravljanje. RONO SENČILA, Mavsaneva 46, 1357 Notranje Gorice, 01/365-12-47, 041/334-247 1077 Po ugodnih cenah vam nudimo VSA ZA-KUUČNA GRADBENA DELA NA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH OBJEKTIH, ADAPTACIJE PODSTREŠNIH STANOVANJ po sistemu suhomontaže Knauf in Riggips ter vsa slikopleskarska dela. Sprejemamo naročila za izdelavo novih in obnovo starih fasad, tř 204 96 30, 040/624 078, e-mail: JD.doo@siol.net, JR KRANJ, d.o.o., Golniška 13 1449 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH TER KAMNITIH ŠKARP, IZKOP, NASIP TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO. IT 041 /680-751, 01/839 46 14, Adrovic&Comp., Je-lovška 10, Kamnik 1559 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, polaganje pralnih plošč in robnikov, strojni izkopi in odvoz, izdelava betonskih in kamnitih škarp in fasade. Gradbeni inženiring, d.o.o.. Trg talcev 8, Kamnik, tř 01/8317 285, 031/803 144 1789 PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA -OD TEMEUEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE. FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, KANALIZACIJA- DELAMO HITRO IN POCENI, tř 051 /354 039, Bytyqi oče in sin, d.n.o, Ce-gelnica 48/b Naklo <793 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov! Hitro in po ugodni ceni. tř 041/642-097, Urmar, d.o.o.. Zakal 15, Stahovica ELEKTROINSTALACIJE, Janez Valter, s.p.. Nova vas 15 a. Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo VSE VRSTE ELEKTROIN-STALACIJSKIH DEL. tř 041/ 760 616 Zidarska in fasaderska dela od temelja do strehe, notranji ometi, adaptacije, omet fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje, z našim ali vašim materialom. Delamo hitro in poceni, tř 041 /561 838. Bytyqi Bene in ostali,».Struževo 3 a, Kranj 2064 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Center prodamo obnovljeno 2ss, 39 m2, lastna CK, 10,5 mio SIT, KRANJ Stražišče 4 ss v hiši z delom vrta, cca 95 m2/l., balkon, CK, možnost priključka na plin, potrebno obnove, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger. s.p. Stritarieva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 597 Prodamo 1-sobno STANOVANJE Jesenice Plavž. 37 m2, zastekljen balkon, vsi priključki, pritličje, delno opremljen, tř 04/2355 399 i948 ZE Ljubiana. Vojkova 63, L^ibij^a Tel.: 01/530 92 90, 01/530 92 92, 041/329 179 PROMET Z ISPREmČIIIIUM NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE vab^i na: www^-etrQ^ Planina III prodam GARSONJERO 33 m2/lll za 11 mio SIT tř 23 28 362 1988 ZLATO POUE, bližina ZD, 2 ss, 48 m2, blok 40 let. 4. nadstr., priključki, obnovljeno, cena 15 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic s.p., Tominčeva C. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 2009 TRŽIČ RAVNE 2 ss, 62 m2, blok 17 let, 3. nads., priključki, balkon, cena 12.9 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic. s.p.. Tominčeva c. 2. Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 2010 Ugodno prodamo 2 sobno STANOVANJE s kabinetom na lepi lokaciji v Železnikih, tt 041/297 937, po 15. uri in 040/307 139 Prodam 1 ss Škofja Loka, Frank, nas., I. 85, 40 m2, II. nad. od IV, balkon, klet, vsi priključki, odlično ohranjeno, cena 12 mio SIT. IT 041/825 669, 041/279 829 2053 TRŽIČ CENTER stanovanje v pritličju, 120 m2, možna predelava v dva stanovanja -ugodno, tř 031/413 062 domplan dmžba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. krar^,bleiweisova 14 teLh.C.:04/2(m-700, fax: 04/20^8-701 KRANJ - MESTNO JEDRO, 1-sobno, 48,20 m2, 2. nad., leto izgradnje-mestno jedro, prodamo za 13,4 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si PLANINA I - 2-sobno, P/7, 57,90 m2, leto izgradnje 1978, prodamo za 15,5 mio sit. Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2-sobno s kabinetom, 69,50 m2, 4 nadstropje, leto izgradnje 1978 z oth novljeno kopalnico, prodamo za 20 ,0 mio sit. Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike^:o.si « PLANINA 1- 2-sobno z 2 kabinetoma, v petem nadstropju, 87,20 m2, leto izgradnje 1977, prodamo za 20,5 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172.031 605-114. www.mike-co.si MEDVODE- 2 sobno, v 1. nadstropju, 62 m2, leto izgradnje 1973. prodamo za 18 mio sit. Mike & Co,d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja - sed-mercek, prosto le še: 91,04 m2 (278.320 sit/m2), 46,93 in 45,85 m2 (328.020 sit/m2), v teku gradnje. Vsi priključki, prijeten vaški ambient, vselitev julij 2004. ALP-DOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 RADOVLJICA: Prešernova ulica, nov sodobni stanovanjsko-poslovni objekt v središču mesta, stanovanja od 61 do 138 m2, 2 poslovna prostora, prostih še nekaj enot, vsi priključki, dvigala, vseljivo novômbra 2004, cena v februarju: 356.930 sit/m2. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 ZG. GORJE: 45,9 m2, večje Iss v 2. nadstropju. popolnoma obnovljeno pred 7 leti, mirna okolica, etažna CK, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZAPUŽE: 46 m2, 2ss v 2. nadstropju. I. 1999, zaprt balkon, klet, vsi priključki, individualno ogrevanje, takoj vseljivo, z vso novo opremo. Cena: 17.000.000,00 sit ALPDOM, drd. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZG. GORJE: 55,85 m2, večje 1ss 2. nadstropju, I. 1935, etažna CK, klet, drvarnica. Cena: 9.500.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 RADOVUlCA: 79,25 m2, večje 2,5ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, terasa, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, cena v-februarju/m2: 356.930,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstropju, mirna okolica, I. 1999, balkon, klet, individualno ogrevanje, delno opremljeno. Cena stanovanja: 24.700.000.00 sit, oprema po dogovonj, možen odkup nadstrešnice. ALPDOM, d.d. Radovljica. 04 537 45 00, 04 537 45 16 BLED - ugodno: center, 90 m2. 4ss v 1. nadstropju, obnovljeno 1987, balkon s pogledom na grad, klet, drvarnica, garaža, vrt, etažna CK, vsa oprema, takoj vseljivo. Cena: 23.700.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 RADOVUlCA: Prešernova. 105,36 m2. 3. nadstropje/mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica. wc, galerija, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. cena v februarju/m2: 356.930,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00.04 537 45 15 ŠKOFJA LOKA - Mesto, dvosobno man-sardno stanovanje, 69 m2. Cena 14.200.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p Škofja Loka 041 428 958, 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA, trisobno stanovanje v hiši, 95 m2, 45 let, 1. nadstropje, 250 m2 dvorišča, garaža, ograjeno dvorišče, možna menjava. Cena 26.700.000,00 SfT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p Škofja Loka 041 428 958 , 04 512 51 22. BLED; 74 m2, dvosobno stanovanje s kabinetom, v pritličju lani obnovljene tristano-vanjske hiše, na mirni lokaciji, vseljivo. CENA: 21,2 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ; 70 m2, dvoinpolsobno, 2. nadstropje, nizek blok, staro 14 let, dobra razporeditev, kompletno opremljeno, balkon, CK na olje. Vseljivo takoj. CENA: 18,3 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; 68 m2, dvoinpolsobno stanovanje, 3. nadstropje, staro 26 let, dobra razporeditev, delno adaptirano, vseljivo po dogovoru. CENA: 16,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, v celoti adaptirano pred štirimi leti, 2. nadstropje, nizek blok, dobra razporeditev in lokacija. Vseljivo poleti 04. CENA: 19 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel'. 04/28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 93 m2, trisobno, bivalna kuhinja. 2. nadstropje, sončno, ba^ kon, kvalitetno obnovljeno 1.98, opremljeno. CENA: 23 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; 58 m2, dvosobno, pritličje. letnik 1979, atrij, vseljivo. CENA: 14,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 47,3 m2, dvosobno, visoko pritličje, funkcionalno, balkon, obnovljeno 1.00, ugodno. CENA: 13,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina II; 68 m2, 7. nad., letnik 1982, vseljivo septembra 2004, ugodno. CENA: 14,5 mio SIT SVETRE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 23 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! NE KUPUJTE STARIH, DRAGIH STANOVANJ, AGENT KRANJ VAM PONUJA NOVOGRADNJO V BRITOFU, 15 NOVIH STANOVANJSKIH ENOT RAZLIČNIH KVADRATUR (od 28 m2 do 58 m2), VSA STANOVANJA IMAJO BALKON, LASTNA PARKIRIŠČA, VSEUlVA APRILA 2005. CENA: 308.576,00 SIT/m2(1.302,00 EUR/m2) + PARKIRNI PROSTOR 711.000,00 SIT (3000 EUR). AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360,agentkranj.nepremičnine.net PONOVNO NOVA STANOVANJA. KRANJ - ČIRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE ENO STANOVANJE, IN SICER: 3 SS (80,24 m2) V PRVEM NADSTROPJU, STANOVANJE IMA BALKON. CENA: 266.680,00 SIT/m2, KMALU VSEUlVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net KRANJ - CENTER, prodamo prazno garsonjero, 27,80 m2. komplet obnovljena leta 2003, CK-plin.TV-priključek, brez kleti, vseljiva takoj. CENA: 7.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-60-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOUCA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremic-nine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo več enosob-nih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGEMT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepre-micnine.net 9 JESENICE - C. REVOLUCIJE, prodamo dvosobno stanovanje z garažo, 57,93 m2. 4. nad./4, staro 43 let, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA I.. II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER.v staromeščanski hiši prodamo enosobno stanovanje velikosti 48,20 m2, 2.nadstropje, hiša prenovljena v celoti pred 11 leti, CK-olje, tel. priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.320.000.00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - CENTER, v zelo lepi komplet adaptirani staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije. 70,90 m2. 1.nad./2. CK-olje. vsi priključki, balkon, prevzem možen takoj. CENA: 15.900.000,00 SIT. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo prazno dvosobno stanovanje, ki je potrebno manjše obnove. 52,5 m2, staro 26 let, 3. nadstropje/7, balkon, C K, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - OKOUCA. kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo trisobno stanovanje v 10.nad./12, 83,80 m2, st^ 26 let, zastekljen balkon, vsi priključki, lepa razporeditev, vseljivo po dogovoru, možna je menjava za dvosobno stanovanjè, lahko višje nadstropje, obvezno dvigalo, do vrednosti 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2. staro 2. leti, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 23.200.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine, net KRANJ - ZLATO POUE, prodamo trisobno stanovanje. 93 m2. staro 45 let, 2. nad./4, balkon, CK-plin, vsi priključki, kuhinja z belo teh., vseljivo po dogovoru. CENA: 23.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net KRANJ - PLANINA II, prodamo lepo trisobno stanovanje, 79,50 m2, 6. nad./7. staro 23 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.800.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA lil, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstropje/8., staro 21.let. vsi priključki. vseljivo po dogovoru, CENA: 19.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine . net MLAKA pri Kranju, trisobno s kabinetom, dvoetažno in razgibano sodobno stanovanje, 98 m2, v I.nadstropju dvonadstropnega, 2 leti starega, večstanovanjskega ot>-jekta, lastno parkirišče, vsi priključki. Cena: 29 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, novogradnja, 4-9obno, zelo svetlo in razgibano stanovanje z dvema balkonoma, 92 m2, samostojni vhod, lastni parkirni prostor. Cena: cca 230.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 38 m2 do 150 m2. Prevzem možen takoj! Cena: od 260.000 sit/m2 (+8,5 % DDV). NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 PREDDVOR, novogradnja. 3-sobno zelo svetlo in razgibano stanovanje z balkonom. 77 m2, lastni parkirni prostor. Cena: cca 240.000 SIT/m2. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 PREDDVOR, novogradnja, dvoetažno 3-sobno, razgibano stanovanje z balkonom, veliko steklenih površin, južna lega, 77 m2, lastni parkirni prostor. Cena: 240.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 Kranj, Planina I -1 SS 44.3 m2 v 2. nad., letnik 1975, balkon, vseljivo po dogovoru, cena = 11,8 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ. Staneta Žagarja - večje 2 SS 76 m2 + klet 23 m2 + podstrešje 58 m2, letnik 1912, l.nad., potrebno obnove, cena = 18,2 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Duplje - novogradnja 3 SS 82 m2 + 40 m2 terase + 14 m2 garaže, takoj vseljivo, cena = 23,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Vodovodni stolp - 4 SS 87 m2 v 13. nad., obnova pred 16 leti, cena = 19,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KRANJ, Vodovodni stolp - 3 SS 81 m2 v 2. nad., letnik 1964, obnova pred 7 leti. vseljivo po dogovoru, cena - 19,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Planina I - 3 SS 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1974, delno obnovljeno, balkon, cena - 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 BLED: V alpskem bloku prodamo vzdrževano dvosobno stanovanje v izmeri 53 m2. II. nad. Prenovljena kopalnica, možnost preureditve v dvoinpolsobno, možnost odkupa garaže. 25 let. CENA: 18.300.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., www.kr-nepremicnine.si. 041/436-544 RADOVUlCA: V I. nad. v centru prodamo triinpolsobno stanovanje v izmeri 80,17 m2. Starost 15 let. CENA: 21.900.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. vww.kr-nepremicnine.si, 041/436-544 JESENICE: V nadpritličju prodamo garsonjero, 29.2 m2. delno obnovljena, balkon. Manjši blok, starost 30 let. CENA: 6.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d,o.o., vww.kr-nepremicnine.si, 041/436-544 RADOVUlCA: Na Prešernovi prodamo enosobno stanovanje v izmeri 40 m2, I. nadst., starost 15 let. CENA: 13.000.000 K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., vww.kr-nepremicnine.si, 041/436-544 GOLNIK: prodamo stanovanje, 2.nad, 75 m2. adaptirano 1.2000, cena 16 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 HUJE: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 79 m2, CK, L. 1954, cena 16 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/734 198 KRANJ, Planina I: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 44m2, 1. nad, l. 81, adaptirano. Cena 13,7 mio SIT FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, www.frast.si, nepremicnine@frast.si. TRŽIČ: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 62m2. 3. nad., I. 86, adaptirano 01, zelo lepo. Cena 12,9 mio SIT. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, www.frast.si, nepremicni-ne@frast.si. TRŽIČ: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE. 51m2, 1. nad., adaptirano 2000. Cena 10,5 mio SIT. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896. ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE predelano v 1,5ss, 43 m2, 3. nad., I. 82, adaptirano. Cena 12,8 mio SIT FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896 MEDVODE: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 36,4 m2, pritličje. I. 98, zelo lepo in dobra lokacija. Cena 15,5 mio SIT. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, wvw.frast.si, nepre-micnine@frast.si. KRANJ, blizu centra: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 55 m2, pritličje, objekt adaptiran I. 88. Cena 11,7 mio SIT. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896, Vodovodni stolp: prodamo TRISOBNO STANOVANJE. 81 m2, 2.nad., 1.68, adaptirano. Cena 18,8 mio SIT. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 734 198, Kranj, Orehek, 45,82 m2, 2S z balkonom, novogradnja, izdelano na ključ, garažni boks in shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 19.380.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., wvw.sta-novanje.net, vww.novogradnje.com Šenčur. 97,55 m2, 3S, novogradnja, izdelano na ključ, možnost nakupa garaž, boksa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 26.809.000 SITTei. 01/510 74 30,041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj.. www.stanovanje.net,www.novogradnje.com Škofja Loka, Frankovo naselje, 57,10 m2, 2S, adaptirano, letnik 1983, 2 nadstropje, prodamo. Vseljivo po dogovoru. Cena 15.500.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, wvw.novo-gradnje.com Škofja Loka, center, 76 m2, 2,5 S. novogradnja, moderno zasnovano. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj. Cena 25.325.008 SITTei. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., vww.sta-novanje.net, vww.novogradnje.com Krajn-Planina I: 2SS, 52m2, 111. nad. vsi priključki, potrebno obnove, cena zelo ugodna 13.9 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 041 900-009, 04/236 6670, 040/204-661 Kranj - Partizanska: 2SS + 2 kabineta, 74m2, 11. nad, delno v mansardi. zelo lepo, svetlo in sončno, takoj vseljivo, cena 16,9 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 041 900-009, 04/2366670, 040/204-661 Kranj - Savska Loka: V meščanski hiši prodamo popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 68 m2,1. nad, vsi priključki, takoj vseljivo, vredno ogleda, cena 16,6 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/900-009 Kranj - Dražgoška: ISS, 41 m2, VI. nad, vsi priključki, lepo sončno, urejen blok. vseljivo 06/04, cena 13,6 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/900-009 Kranj - Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 52 m2. P, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15,7 mio, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661 Golnik; 3SS, 83 m2, l./lll. nad. obnovljena kopalnica, lastna CK, velik balkon, mirna sočna lokacija, cena zelo ugodna 15 mio SIT. n"D + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 041/755-296 Radovljici - Gorenjski c.: prodamo 3 SS, 100 m2 . I. nadstr., popolnoma adaptirano 1996. z balkonom, vsemi priključki, CK, cena: 22 mio SIT, ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661 Bled: prodamo samostojno stanovanjsko hišo, lahko je dvodružinska, 240 m2, na cca. 2000 m2 zemljišča, katerega del je še stavbno (možna nadomestna gradnja). Hiša stoji na čudoviti, mirni in sončni lokaciji, zgrajena 1962, popolnoma adaptirana 1992. Hiša ima 4 večje balkone oz. terase, klet in dve bivalni nadstropji. Cena: 47.200.000 SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296. 041 /900-009 Kranjski Gori, proti Ratečam: nasproti bencinske črpalke, prodamo parcelo v izmeri 2600 m2 (en del travnik III. kat., en del kmet. zemljišče I. kat.). Možna postavitev brunarice (pridobljena informacija). Cena: 7 mio SIT, ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70. 041/755-296. 041/900-009 Kranjski Gori - Bezje: prodamo 2 SS, V. nadstr., z zastekljenim balkonom, pogled proti smučišču, vsi priključki, klet, zamenjana okna 2001, cena: 22 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70. 041/755-296, 041/900-009 Jesenice: Prodamo 2 1/2 SS okolica ZD, v bližini šole, vrtca, trgovine in prometnih povezav, v pritličju, 61 m2, z zastekljenim balkonom, v celoti adaptirano 1997, vsi pri-Ključki, 2 sobi, kabinet, kuhinja, shramba, WC, kopalnica, dve kleti. Cena: 14,5 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70. 041/755-296, 040/204-661 Tržič - novogradnja: Na razpolago je še nekaj novih stanovanj garsonjera, ISS 2 SS, različnih kvadratur, ugodni plačilni pogoji, vseljivo 06/04. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 041/755-296, 040/204-661 VOZILA DELI NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VO-ZILO. TUDI TOTALKO. TAKOJŠNJE PLAČILO, PREPIS, ODVOZ, -ff 031/770 833 AVTOODPAD CITROEN rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, ff 50 50 500 1809 Kupim zadnja vrata za bel CLIO, I. 93. 'S 041/632 945 2025 Prodam rabljene AVTOPLAŠČE, različnem dimenzije. ® 040 666 806 2058 VOZILO KUPIM Kupim JUGO 55, 1.90 91, lahko slabše ohranjen. B* 041/412 877 2003 Kupim RENAULT 4 GTL, I. 92, lepo ohranjen. » 041/632 945 2024 VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 1994. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastni-šWa. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), ff 5134-148, 041/632-577 26 ODKUP PRODAJA RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO. UREDIMO PREPIS. -ff 2323 298, 041/773 772, Mepax, d.o.o. 864 VIKENDI ■irCj Bratov Praptotnik 10.4202 Nakio'"' ' Tei./Fax. 04/257-6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AWOMOBILSKIH BLAZILCEV ^MONROtf GOTOVINSKI ODKUP VOZIL, PRODAJA NA LEASING. MOŽNA MENJAVA IN PREPIS VOZIL. PRIS, d.o.o., Sp. Brnik 98, -ff 2526 860,041/816 528 1272 OPEL VECTRA KARAVAN, I. 97, vsa oprema, razen usnja, ugodno, zelo ohranjen. 1ř 031/62 18 62 1819 Prodam R CUO 1.4 RT, I. 12/93, metalik črne barve, redno servisiran, elek. paket, zelo lepo ohranjen, cena po dogovoru. IT 040/837 078 ali 041 /868 139 1997 MAZDA 323 F, I. 97, 105.000 km, rdeče barve, radio, elek. pomik strehe, reg. do 18.9., 950.000 SIT Đ 041/386 844 2016 Prodam VW HROŠČ, I. 1976, 100.000 km, malo karamboliran, vozen. S 041 /344-099 2048 HONDO CRV 2.0 i 16 V. 4x4, I. 10/97, 130.000 km, prodam. Cena 2.250.000 SIT® 041/337 231 2072 Prodamo SUZUKI WAGON R+ I. 2002, srebrna barva, FIAT TIPO 1.6 IE SX, I. 93, 5 vrat, HYUNDAI ACCENT 1.3 LS, 1.96, prviJastnik, HYUNDAI ACCENT 1.5 LG, I. 96, klima, prvi lastnik, ŠKODA FABIA 1.4 CLASIC, I. 2000, prvi lastnik, 45000 km, HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, I. 96, prvi lastnik. FIAT PALIO WEEKEND 1.2, karavan, I. 00, 33000 km, prvi lastnik. FIAT UNO 60 S, I. 92, 103.000 km, SUZUKI BALENO 1.6 GL 4 WD, I. 96, FIAT PUNTO 55 S, I. 98, 49000 km, prvi lastnik. 'S 502 2000, 041/630 754 20/4 Prodam VW PASSAT karavan, 1.9 TD1115 KM, I. 2000, lepo ohranjen, vsa oprema. Đ 040/388-316 2075 Prodam VWPOLO'1.4,1. 96, elek. pomik, stekel, centralno zaklepanje, serv. knjiga, radio. B- 2343 100 2076 ZATRNIK; 95 m2, zidan vikend na odlični lokaciji z razgledom. Objekt je star 20 let, parcela meri 1120 m2. Pritličje ima dnevni prostor in kopalnico, v mansardi je še en ogromen prostor z izjemnim razgledom, ogrevanje je CK na sončne celice. Vseljivo je lahko takoj. CENA: 23,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ZAPOSLIM Zapioslim atraktivno dekle za delo v šanku, 1000 SIT/ na uro in KUHARJA PICOPEKA. B 031/325 442, Pavlin Dares.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica uie Zaposlimo ŠOFERJA C kategorije za domači promet. Vehar Marjan s.p., Sv. Urbana 24, Gor. vas, 041/652 138 1579 Za pomoč v strežbi iščemo dekle ali fanta. Stare Hribar Mateja, s.p.. Koroška c. 59, Kranj, ff 236 13 02 1774 KROVEC - KLEPAR Zaposlimo delavca za delo v stavbnem kleparstvu in krovstvu. Izkušnje zaželene. Nastop dela 1. 3. 2004. Pisne prošnje posredujte na naslov: MARKO SVETELJ, s.p., Grmičeva 31 Kranj, 041/642 424 GOSTIŠČE PREMETOVC v Poljanski dolini pri Škofji Loki išče KUHARJA, Če imate nekaj let izkušenj, ste kreativni in fleksibilni ter ste za nove izzive, potem pokličite nas -skupaj bomo gradili kuharskega mojstra. Nastop takoj ali po dogovoru, možnost stanovanja. -Sî 04/518 6000, 040/619 010 Zaposlimo PICOPEKA, KUHARJA IN NATAKARJA. IT 041/624 994, Plzzerija Dante, Riklijeva c. 13, Bled 1794 Zaposlim ELEKTROINSTALATERJA. V 041/767 309, Bohinc Brane, s.p., Pod-brezje 32, Naklo laos Nudimo stalno honorarno delo - prodajo knjig na stojnici v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. Zaslužek odvisen od prodaje. Pogoj: lastni prevoz. EdoTorkar, s.p., Linhartov trg 21, Radovljica, Đ 531 22 17 1829 Zaposlimo dve NATAKARICI, starost 25 let naprej in zaposlimo PICOPEKA. ® 041/75 11 66, Avtobit, d.o.o., Zg. Bitnje 191 1838 Zaposlimo SODELAVCA-KO za delo v gostinskem lokalu v Kranju. ® 031 /322 499, Kastelic Milan, s.p,, J. Platiše 17, Kranj Za pomoč v kuhinji zaposlimo mlajšo žensko. Zaželene izkušnje. Taverna Rekar, Re-kar Janez, s.p., Zasavska 13, Kranj, tr 23 55 885 1974 Zaposlimo KLJUČAVNIČARJA z znanjem varjenja CO 2. Damjan Žvelc, s.p., Lahovče 87, Cerklje. 041/571 887 i989 Bar Lipa za sodiščem v Kranju zaposli dekle/fanta starejšega od 20 let. ïT 040/30 73 99, Erzar Matjaž s.p.. Jezerska c. 41, Kranj • 1990 Iščem izvajalca za montažo sončnih kolek-torjev in polaganje porfida. ® 031/663 239 2004 Za čas poletne planinske sezone iščemo: OSKRBNIŠKI PAR za Kočo na Golici, DELAVKO za pomožna dela v Tičarjevem domu na Vršiču, od 1.7. do 31.8., DELAVKO v strežbi v Tičarjevem domu na Vršiču, KUHARICO v Tičarjevem domu na VŘiču, DELAVKO za pomoč v Erjavčevi koči na Vršiču od julija do septembra, KUHARICO za kočo pri izviru Soče, PRODAJALKO v kiosku v koči pri izviru Soče. Vse informacije na ® 04/586 60 70, pisne prijave osebno ali po pošti na: Planinsko društvo Jesenice, Cesta železarjev 1, 4270 Jesenice 2007 Iščemo dva ZASTOPNIKA za zelo dobro plačano delo na terenu. Pogoj je avto. v 041/743-521, Sprager Nataša, s.p,, Kranjska C. 14, Šenčur 2013 V živilski trgovini v Medvodah honorarno zaposlimo TRGOVKO oz. študentko, tt 041/694 635, Mant-Co., d.o.o., Žiri, Ob potoku 19, Žiri 2022 Iščem ZIDARJA ali manjšo zidarsko SKUPINO za izdelavo ometov, n 031/414 539 Zaradi povečanega obsega dela zaposlimo VARILCA z delovnimi izkušnjami. ® 595 60 10, Jože Švegeij, s.p., Hladnikova ul. 11, Križe 2056 Zaposlimo ŠOFERJA E kategorije. Bert-transport, Bertoncelj Pavel, s.p., Na trati 22, Lesce, 041/678-336 2061 DEKLE za pogodbeno delo v dnevnem baru, zaposlimo, ff 041/335 979, 041/369 051, Logar Igor, s.p., Hotemaže 3a, Preddvor 2087 Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti. Bi ^ nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE televizija *OMOCJC wcwwh TRW ÍKRAMJ 24 ur na dan oddajamo strêni GORENJSKEGA TELETEKSTA l/es dan VIDEOSTRANI in vsak večer GORENJSKA TV POROČILA Sed^m dni v tednu oddajamo zanimtv,domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program Snemamo v TV studiu, v Vaši občin!, v Vaši KS ali celo pri Vas doma telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing: fax poročila DESK: 04 / 233 11 59 04/233 11 55 04 / 233 11 56 04 / 232 45 50 04 / 233 12 31 e-maii: gtv@tel6-tv.sj INTERNET: htip://www.t8le-tv.si Zato nas pokličite in naročite ! TELETEKST STRANI. VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE. VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO. PREDSTAVITVE PODJETU. DIREKTNE PRENOSE AU "CELOVEČERNI FILM" Nai ÙIGfTALNf STUOiO zmore vse /// NaSli nas boste v srcu Gorer^ske -GTV gorenja teievizija. Nikoie Tesie 2, p.p. 181.4001 KRANJ ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo igram na porokah obletnicah. ff 25 22 152, 031/582-457 ia33 NARODNOZABAVNI TRIO išče delo na ohcetih, obletnicah in PUSTOVANJU. ff 533 1015 1846 Iščem zaposlitev pletenje iz vaše ali svoje volne. 'Đ 5313 967 1993 Iščem delo v administraciji, knjigovodja, saldakonti, likvidatura, mat. knjig, knjiženje pos. dogodkov itd. ff 512 42 87 2023 Iščem zaposlitev varovanje otroka na mojem domu. ff 25 01 570. 041/262 768 2033 ŽIVALI ENODNEVNE JARKICE in BROJLERJE lahko naročite v Kmetijski trgovini Cegnar Škofja Loka. Đ 041/344 099 leoi RJAVE MLADE KOKOŠI prodajamo vsak delavnik od 8.-17. ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99, pri Komendi, "ff 01/83 43 586 1973 PSIČKA starega tri mesece ODDAMO dobrim ljudem z vrtom. ® 031/365 045 igse Prodam KUNCE za nadaljnjo rejo. tř 5806 362, 040/264 320 2000 Prodam 10 dni starega čb bikca in dve telički čb, stari 14 dni. O 514 61 77 2021 Prodam 12 tednov starega BIKCA simen-talca. Tavčar, Vrba 31, Žirovnica 2028 Prodam TEUCO simentalko, visoko brejo. g 5721 337_^ Prodam BIKA 350 kg. V 255 14 68 2047 RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo, prodam. V 512 78 78, 041/725 850, Oman, Zminec 12 2059 Po zelo ugodni ceni prodam ČB TEUČKO in BIKCA stara 7 dni. Đ 041/855 107 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca ali križanca, težkega od 150-200 kg. ® 041/731 030 2005 Kupim visoko brejo TEUCO. dobrega porekla. ■0 031/417*221 2035 GLAS ZAHVALA Ob izgubi našega dragega sina in brata JURETA S MIDA iz Stare Loke « se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom v Podlubniku in Stari Loki za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in molitev. Prav tako se zahvaljujemo dr. Medičevi za pomoč v najtežjem trenutku. Hvala sodelavcem LTH in ŠIBO. Zahvaljujemo se gospodu župniku Alojziju Snoju za lep pogrebni obred. Hvala podjetju Akris ter vsem prijateljem, ki ste nam pomagali in našega Jureta pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. v Žalujoči: mami Zinka, ata Ivan in brat Boštjan Škofja Loka, dne IL februarja 2004 V devetdesetem letu je umrl naš dragi ing. JOŽE OSTERMAN direktor tovarne Elan v pokoju, dobitnik nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za gospodarske dosežke 4 Pokojnikova žara bo v mrliški vežici na pokopališču v Radovljici jutri, v sredo, 18. februaija 2004, od 10. do 13. ure. Pokopali ga bomo v družinskem krogu na pokopališču na Bledu. Njegovi: žena Lucya, sinova Jože in Milan in hči Nevenka z družinami, vnukii\je in vnuka ter ostalo sorodstvo Bled, Radovljica, 16. februarja 2004 ZAHVALA Ostali so spomini, bolečina ostala strašna je praznina in pogled, uprt v nebo, ker upamo, da tatn ti je lepo. < Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, brata, strica in svaka MILANA BOGATAJA Z Gorenjega Brda, Poljane se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in vso pomoč, ki ste jo nam nudili v težkih trenutkih, in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstveni postaji Škofja Loka, Kliničnemu centru Ljubljana, Policijski postaji Škofja Loka, župniku Tonetu Bohincu za pogrebno svečanost, cerkvenemu pevskemu zboru, škofjeloškemu Lovskemu pevskemu zboru, za govor Milošu Stanoniku in pogrebnemu zavodu Hipnos. v _______ Žalujoči: žena Marija, sinovi David, Simon, Roman, hčeri Anja, Tina, mama Francka, sestra Anka z družino ter brat Janko z družino in ostali, ki so ga imeli radi ZAHVALA Za dar tvojega nasmeha. Za n'oje potrpljenje. Za tvojo vztrajno ljubezen. Hvala. Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, stare mame, tete in tašče EMILIJE ZIBERT rojene Kokalj « se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Kranja in Zgornje Dobrave, sodelavcem iz Ministrstva za obrambo ter Slovenske vojske za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Tatjani Primožič in bolniškemu osebju kirurškega in kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice. Zahvala tudi prelatu Stanetu Zidarju, župniku in dekanu za opravljen poslovilni obred in izrečene besede na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Mož Pavel, hči Helena in sin Tomaž z družinama Kranj in Zgori\ja Dobrava, 16. februarja 2004 ; ^ iù v ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila draga mama ANA MERSE IZ čire Zahvaljujemo se vsem, ki soje pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za darovane sveče, cvetje in izrečena sožalja. Hvala pogrebni službi Navček, gospodu župniku in pevcem za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. VSI NJENI Kraixi, 10. februarja 2004 ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zazel i te. V 75. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric JANEZ SIFRAR S Praprotnega Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali za sv. maše ter mu poklonili cvetje in sveče. Hvala tudi dr. DemŠarjevi in dr. Erženu za čas zdravljenja. Posebej se zahvaljujemo g. župniku ProŠtu za sv. mašo in zadnji blagoslov. Enaka zahvala pa tudi bratu g. Francu Šifrarju, g. Božnarju, g. Likarju in g. Bercetu za somaševanje. Hvala tudi pevcem, pogrebni službi Akris in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZADNJE NOVICE / info@g-glas.sí So tl^BL^ „[UÁ^ íiřjMKe", » • VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo 7« OIO^. >tm pfdftftn« «•9 d;:] v nevitae rwjlOffWli TOREK od -6 do5°C SREDA od'-2 °C do 2°C ČETRTEK od -4 do 1 Danes, v torek, bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Jutri, v sredo, bo oblačno, ponekod bo občasno rahlo naletaval sneg. V četrtek bo pretežno oblačno, padavine bodo ponehale. Ohladilo se bo. Mali vrh na Krvavcu Na pobudo Franca Ekarja je bilo že drugo smučarsko druženje gorenjskih politično "vplivnih" na Krvavcu. Krvavec - Jasno in hladno jutro je napovedovalo lep in sončen dan, brez velike negotovosti obet, da se splača vzeti dopust ter izkoristiti smučarsko idilo na v Krvavcu. In res je bilo tako. Ze drugič sta si na priporočilo in pobudo Franca Ekarja, župana občine Preddvor in predsednika Planinske zveze Slovenije, dopust vzela predsednik Državnega sveta Janez Sušnik in minister za pravosodje Ivo Bizjak. Starosta slovenskega političnega dogajanja dr. France Bučar ima "dopusta" dovolj, dovolj ima tudi volje in smučarskega v navdušenja. Ze drugo tovrstno smučarsko druženje se je začelo z jutranjim čajem pri županu v Preddvoru in še z enim v planinski koči "Pri Rozki" na Krvavcu. Vsi zbrani, dopustniško razpoloženi in smučanja željni so se zavihteli proti Zvohu in užili zimski dan z izjemnim pogledom na našo Gorenjsko. Prvi spust. France Bučar ne popušča in ni bil v zadregi zaradi trdega smučišča. Vsi za njim in ob pr- S soncem obsijani na vrhu Zvoha: Tomaž Jamnik, Janez Sušnik, dr Franc Bučar, Ivan Bizjak in Franc Ekar. - Foto: Gorazd Šinik vem postanku in izdihu smo se spogledovali in upravičeno navduševali nad klenim dvaino-semdesetletnim Bohinjcem. ''Kaj je pravi namen tega dne?" sem bil kratek ob vprašanju Francu Ekarju. "Da ob teh naših letih sploh še smučamo in da se še kaj dogovorimo," je bil kratek Franc Ekar. In res je bilo tako. Vmes so nas pogostili pri "Rozki" z domačo govejo juho, s pravimi rezanci in obilo korenčka, končali pa smo z odlično Tilkino kremno rezino. "In zakaj je Gorenjska v takem zaostanku, zakaj smo zadaj?" je bilo moje zvedavo vprašanje med kosilom. Ivo Bizjak je bil mnenja, da je Ljubljana prebli- V Planici sem se dvakrat na novo rodil Ker bo konec tedna Gorenjsko obiskala pisana zasedba tekmovalcev, njihovih spremljevalcev in seveda tudi navijačev z vsega sveta, je tudi današnja anketa mednarodno obarvana. Tokrat smo se odpravili na Bled, zanimalo pa nas je, kakšen je utrip v Sloveniji in tujini pred poleti v Planici. Metka Kri-ček (Kranj): "Pred kratkim sem se, po 40 letih, vrnila iz tujine. Tudi v Nemčiji sem spremljala smučarske skoke, saj tamkajšnji televizijski programi prenašajo tekmovanja v smučarskih skokih v Planici-r Nemce ta šport zanima. Jože Berce (Kropa): "Trideset let sem bil v Planici teplač, od leta 1969 pa do 1999. V Planici sem se dvakrat na novo rodil. Enkrat smo delali na stari Blou-dkovi skakalnici, padel sem po strmini ... Takrat mi je življenje rešil izredno srečen splet okoliščin! Sicer pa si tekmovanja vedno ogledam v Planici in rad bi pohvalil organizatorje tekme. Mislim, da letos v Planici ne bo rekorda, upam pa, da bo vreme lepo in brez vetra." Bojan (Hrvaška): "Rekord v smučarskih skokih? Verjetno okoli 200 metrov, morda celo več. Od zimskih športov na Hrvaškem spremljamo predvsem alpsko smučanje, ki je zdaj zaradi Janice in Ivice Kostelič postalo zelo priljubljeno. Skoke si pogledamo tu in tam." Andrej (Rusya): "Sicer imam rad smučarske skoke, vendar v Slovenijo nisem prišel zaradi tekmovanja v Planici. Rusi nimamo tekmovalcev v svetovnem vrhu, zato lahko rečem, da pri nas tega športa ne spremljamo kaj preveč." Philip (Anglija): "Nisem vedel, da se bodo v Planici kmalu zbrali najboljši smučarski skakalci. Plavanje, atletika in ragbi so športi, ki so v Angliji veliko bolj priljubljeni kot smučarski skoki. Niti približno ne vem, koliko metrov znaša svetovni rekord v smučarskih skokih. Naj uganem? Hmmm, rekel bi, da 60 metrov, je blizu?" Špela Zabkar, foto: Tina Doki zu, Janez Sušnik pa, da je Ljubljana dovolj odprta, če le projekti "pivnajo". Se obvezno spominjanje za nazaj, pametovanje in spraševanje, kako bi naj lahko bilo. Omizju sta se pridružila še Mohor Bogataj, župan mestne občine Kranj, in Ivan Hočevar, v direktor občinske uprave. Se nekaterim povabljenim pa je lahko žal, da jih ni bilo. Vsi navdušeni nad Gorenjsko smo se nauži-li popoldanskega sonca in se strinjali, daje podobnih dni premalo v letu. Naj zanimivo druženje z "lobističnim" pridihom obrodi še kak jasen dan. Gorazd Šinik Čigavi bodo krajevni domovi Trzic - Krajevna skupnost Ko-vor in tržiška LDS sta pripravila aktualni pogovor o pravnem statusu krajevnih skupnosti, s čimer je seveda povezano lastništvo krajevnih domov. Pogovor na temo "Reforma lokalne samouprave" bo danes, v torek, 17. februarja ob 18. uri v gasilskem domu v Kovorju. Sodeloval bo Roman Lavtar, direktor državne službe za razvoj lokalne samouprave. Povabljeni so predsedniki in podpredsedniki trinajstih krajevnih skupnosti tr-žiške občine in vsi krajani, kijih zanimiva, čigavi bodo v prihodnje krajevni domovi. Tema je resnično aktualna in zanimiva, saj so bili marsikje krajevni domovi zgrajeni udarniško, sedaj pa naj bi prešli v občinsko last. LOTO Rezultati 7. kroga igre na srečo 15. februarja 2004 Izžrebane številke: 8. 14, 18, 21, 22. 33, 34 in dodatna 9 Izžrebana LOTKO številka je: 566297 V 8. krogu za sedmico 54.000.000 SIT Dobitek Lotko predvidoma 22.000.000 SIT pot IM PCMllillQ 97.5 fûfi/rm/ M^mtn y RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si http://www.radio-kranj.si V. NAJBOU POSLUSANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM ' C..... Gorenjski novorojenčki Od minulega torka do danes smo Gorenjci bogatejši za 27 majhnih prebivalcev, med njimi 9 predstavnikov moškega in 18 predstavnic nežnejšega spola. V Kranju seje rodilo 18 novorojenčkov, med njimi 5 dečkov in 13 deklic. Rodil seje tudi pař dvojčkov, torej bratec in sestrica. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 4.090 gramov, najlažjemu dečku pa seje kazalec na tehtnici ustavil pri 2.860 gramih. Na Jesenicah je na svet prijokalo 9 novorojenčkov in tudi med njimi sta bili dvojčici. Petje bilo deklic, 4 pa dečki. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2.440 gramov, najtežji deklici pa je tehtnica pokazala 3.980 gramov. Knjigo lahko naročite po telefonu: 04 201 42 41 samo 990 SIT ! ■ I I .1 f ✓ » • V jjf H '' i" i f * ». • - - T • • < » - \ ' y • • - / i ir« -K / 'A.-"/- ■ V 4 - , / Milenine zgodbe izšle v knjigi Naročilnica za knjigo Usode Naročam knjigo usode po ceni 990 SIT + poštnina. Ime in priimek Ulica, hišna številka, pošta in kraj Naročilnico pošljite na naslov: Gorenjski glas. Zoisova 1. 4000 Kranj. MGLAS Za vas beležimo čas!