plačana v gotovini. ABP	ITMI IfCC'	pfSte®*'
vJ o N Strokovni list za	£ 1 Iv 1 VC« povzdigo in napredek obrtništva	I Iv 1 l\ Dravske banovine
.OBRTNI VESTNIK« fchaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: Mioletno	Din 40*— HUetno	Din 20'— Nsamezna Številka. . Din 1*—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru4* in obrtnih društev Dravske banovine.	Nefrankirani dopisi te ne sprejemajo. Rokopisi se n« vračajo. Ponatiski dovoljeni le * navedbo vira.
	Urednifitvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova uUca 10.	Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 23. decembra 1930.	Štev. 52.
Cenj. naročnikom želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto.
Uredništvo in upravnistvo »Obrtnega Vestnika«.
Obrtnikov Božič.
Mila, lepa pesem božičnih zvonov, pesem miru, sreče in radosti se razliva iz visokih lin in hiti preko sneženih poljan in holmov v tiho zimsko noč. Sveta noč, blažena noč! Angelj miru in sprave se je spustil z nebeških višin in njegove mehka krila so tajinstveno zaplahutala ter objela vasice, trge in mesta; spustila se na visoke, z bakrom in ornamenti okrašene krove bogatinov ter nežno poljubila slamnato, leseno streho koče siromaka in trpina.
Utihnilo je glasno kladivo, žuljeva roka je položila vstran orodje in trudne, izmučene oči so se oslobojeno zagledale v skromno božično drevesce, v lepe jaslice, pred katerimi je pobožno zbrana družina. Ubrani so glasovi božične pesmi in mamljivo se širi po skromni izbi vonj kadila. Sveta noč, blažena noč!
Težko je tvoje delo, trd je tvoj kruh. Skrb ti je zarezala v gube tvoje čelo, žulji tvojih rok, pot obraza in bistrost tvojega uma ti niso mogli pričarati toplih žarkov in brezskrbnega zadovoljstva v tvojem poštenem obrtniškem poklicu in vsakdanjem neumornem delu. Od zore do mraka in cesto še v pozno noč si se upiral in vbadal, delal in se mučil. Toda usoda ni dopustila, da bi blagoslov tako oplodil tvoje delo, kakor bi zaslužilo po naporu. Trpel si, a ne za-se. Prsti drobnih ročic so se stegovali proseče k tebi, oči so otožno zrle vate: iOče, kruha!« Oče, zebe me!« Kdor je sam trpel pomanjkanje, ta še vse drugače čuti bol očeta, ko vidi v pomanjkanju svojo ljubljeno, nedolžno deco, ko vidi v duhu, da nosi tudi ona na nežnem čelu pečat neusmiljene, trde uso-, de in bodočega trpljenja. Toda prišla je nocojšnja noč, lepa božična noč! Tudi tebi, obrtnik, je prinesla mir in srečo. Blaženo se ti smhlja obraz, ko objemaš s skrbno družico svojo srečno, veselo deco. Kakor od mraza otrple ude topla peč, tako ti tajajo žarki veselja in sreče led tvoje duše. Skromno je tvoje življenje, trde skrbi in bridkosti polno je. Toda v teh trenutkih, ko pojo božični zvonovi svojo pesem miru in sprave v tiho, zvezdnato noč, si ®e spravil s svojo usodo tudi ti.. Angelj miru, sreče in veselja je 'poljubil tudi tvoje trpeče čelo. — Sveta noč, blažena noč.
V	podstrešni sobici, siromašni in tesni, ie tvoj dom, kamor se zatečeš, ko si zamastil delavnico svoie<ra mojstra. Skrb za delo, skrb za bodočnost ti je stalno kakor temna senca ?a petami. V pomanjkanju si prebil vaien-ska leta in se skoro brez vsake podpore svojcev priboril do koščka težko prisbiženega kruha. Mladostma sila in volja naprej in kvišku ti daje po-
dvojene moči, da prenašaš tako breme borbe za eksistenco. Še par let, še nekaj božičev, pa boš samostojen, boš mojster, boš imel družino, dom in lastno ognjišče, boš praznoval še vse j drugače ta lepi božični večer. Kakor ■ v lepih sanjah stiskaš roko ljubečega dekleta, ki sanja s teboj o tej lepi bodočnosti. In nocoj so te sanje še posebno lepe in vesele! Sveta noč, blažena noč!
Komaj 15 let ti je, pa si že sredi življenjske borbe sam, kakor hrastič sredi poljan in burje. Ne poljubljajo te, ko ležeš spat, drhteče ustne skrbne in ljubeče matere; ne božajo ti tvojih las njene mehke roke. Življenje te
neusmiljeno kujevpopju tvoje mladosti. Bridek je tvoj vsakdanji kruhek. Skozi lahko in luknjasto obleko ti reže mraz otrple ude. Neizprosen je ukaz dela. Brezskrbne, vesele in prešerne mladosti za tebe ni. Toda današnji praznik, nocojšnja noč je praznik in noč tudi vseh bednih in trpečih. Usmiljene in prijateljske roke so se spomnile tudi tebe. V skromnosti je bila zate večerja bogata, razkošna. Ves večer se zavijaš v topli suknjič, ki ti ga je poklonil mojster in blažen smeh igra okrog tvojih usten, ko v mirnem spanju sanjaš o svetlem božičnem drevescu.
Sveta noč, blažena noč!
Lepa božičnica vajencev v Ljubljani.
Zveza obrtnih zadrug je priredila v nedeljo v Mestnem domu v Ljubljani za revne vajence prelepo božičnico,
i	kakršne dosedaj še nismo videli.
1	Prireditev so posetili med drugimi g. minister dr. Kramer, za Zbornico TOI g. dr. Pretnar, načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Jos. Rebek s soprogo, predsednik odseka za vajenska predavanja g. M. Krapež s soprogo, zvezin tajnik g. Kramaršič, načelnik ljubljanskih zadrug g. Bricelj s soprogo, Batjel s soprogo, Pristou, Vilman, Vidmar s soprogo, Pifiman, Mežnarič, Breskvar, Mekinda, Marn in še lepo število mojstrov, dalje zastopniki učiteljstva obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani, med temi gg. Ramovš, Tratar Ln Flere.
Gosp. Milko Krapež je otvoril božičnico ob 4. uri popoldne ob gorečem, blesketajočem se božičnem drevescu ter pozdravil rekoč:
Častita gospoda!
Dragi mi obrtni naraščaj!
Z veseljem konstatiram, da je današnji dan zgodovinskega pomena za obrt in njega naraščaj. Ta prireditev se vrši na inicijativo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Podpirale so pri tem zvezo tudi razne obrtne zadruge, za kar jim izrekam najlepšo zahvalo.
V	prijetno dolžnost si štejem, da pozdravim na tem mestu našega ministra g. dr. Kramerja, gg. zastopnike raznih korporacij in prijatelje obrtništva, osobito zastopnika mestne občine, zastopnika Zbornice TOI g. dr. Pretnarja, predstavnike učiteljstva obrtnih nadaljevalnih šol, soproge obrtnikov, ki so nam priskočile na pomoč ter spoštovane tovariše mojstre.
Pozdravljam tudi Tebe dragi^ mi obr-tni naraščaj, z željo, da slediš po naših poteh, da postaneš dober pomočnik in ugleden obrtnik, dober državljan in pravi Jugoslovan.
Otvarjam božičnico z vzklikom našemu uvidevnemu in dobremu vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Živijo! (Živahno vzklikanje in ploskanje.)
Nato je povzel besedo g. Josip Rebek ter dejal:
Spoštovana gospoda, dragi obrtni naraščaj!
Triie večeri nas ločiio in prišel bo zaželieni, težko pričakovani sveti večer. Milijoni in miliioni duš se na ta večer strneio v gl obok o zamišljenost. In ko zagore na božičnem drevescu
lučice, se oglasi v dušah vseh čustvujočih pobožna pesem: iiveta noc, bia-zenp. noc. laJaai se obnavija praznik Zveucarjevega rojstva. iNeKa tajin-stvenost teza na tem prazniKu, kajti on združuje v sebi vernike vsega sveta v lepem in gioboko zamišljenem, božičnem pozdravu: i»ur ijuuem na zemlji, ki so dobre volje.
Naš intimnejši praznik krščanstva je v nerazdruzeni zvezi z najintimnejšo željo človeškega srca: v miru je spokojstvo, mir je izvor sreče, mir znači možnost dela, mir je pogoj napredka.
In božično drevesce! To daje božični noči kos njene domače, tople poezije in veže v lep običaj bogate in revne, kmeta in meščana. Misterij božičnega blagoslova, spomin svobode in miru. In ko zažari v božični noči tisoče in tisoče sveč ter električnih žarnic izmed zelenih igel smrečja, se v mladih dušah pretvarja njih blesk v pravljično hitre in čarobne privide. Daleč je vse to od življenjske resničnosti, vendar pa daje bolj nego vsi dokazi o trdih in hladnih resnicah domišljiji zadoščenja in srcu polno mero veselja. Pogled na tisto čisto radost nas spominja, da je bilo lepo neskrbno samo takrat, ko so bile tam pravljice, kjer so sedaj spoznanja in razočaranja.
Številna je obrtniška družina v našem mestu. Tudi člani te družine bodo praznovali vsak na svojem domu v okvirju svoje domačnosti in na svoj način svojo sveto noč. Vendar ta današnji predvečer ima povsem svoj in drug namen.
Naimlajše sodelavce v naših delavnicah je pozvala nocoj osrednja obrtniška organizacija Zveza obrtnih zadrug v svoje okrilje pod to blesteče božično drevo, da kot skrbna in dobra mati združi pod eno streho mojstra, učitelja, vajenca in starše v eno harmonijo ljubezni in prijateljstva. Pred nami stoii cvet bodoče naše obrtnosti. V tem naraščaju je obrtnikov up in nada.
Svobodna in mJada naša Jugoslavija zahteva od svojih državljanov podporo in pomoč za svoj gospodarski podvig. Strokovno usposobljen in kulturno naobražen obrtnik ima bodočnost, njemu je zagotovljen napredek in razvoj.
Naš obrtni naraščaj je zdrav in krepak dovolj, da izvrši naloge in (lomnosti, ki se stavijo nanj že sedaj v
njegovi razvojni dobi. Potrebno je samo, da se polaga na njegovo vzgojo vsa ona pozornost in skrb, ki jo ta mladina potrebuje. Naše delavnice so mnogo preskromne, da bi nudile mlademu naraščajniku vso ono popolnost, ki jo potrebuje za svojo naobra-zbo in izvežbanošt.
Obrtno nadaljevalno šolstvo nima razvojne možnosti s svojimi neprimernimi šolskimi prostori in zastare-
li	mučnim načrtom. To nujno kliče po zgradbi lastnega šolskega poslopja z vzornimi delavnicami. Apeliramo na merodajne činitelje, da ustrežejo tej vroči želji našega obrtništva in da dobi naš naraščaj čimprej njemu odgovarjajoče šolsko poslopje.
Danes je prilika dana, ko se prvič pod božičnim drevescem, tem simbolom miru in ljubezni v tako lepem številu zbrani mojstri in vajenci.
Priiatelji in tovariši obrtniki!
Med vami je danes zbran del obrtnega naraščaja, ki ga vi vzgajate. V vaših rokah leži usoda in sposobnost te n^adine. Kakor skrbni oče svoji družini posvetite tudi vi vso ljubezen temu naraščaju. Odkrijmo in pokažimo tej mladi duši vse krasote in ročne sposobnosti obrtne stroke, kateri se ie posvetila. Naj se izvežba, naj vzljubi ono, ki danes daie kruh in življenje naši družini. Podprite stremljenje organizacije, ki ji je mnoero na tem, da dvigne našo obrt, obrtnega gospodarja in pomočnika ter s tem tudi njih blagostanje in boljšo bodočnost.
Tebi pa, draera obrtna mladina naj velja še posebej ta večer.
S	pomočjo posameznih obrtnih zadrug in podpor od oblastev se ti prireja ta božičnica. Dobro poznamo tvoje potrebe, a sredstva nam ne dopuščajo, da bi bili bolj blagodarni. Sprejmi s hvaležnostjo to kar ti nudimo, a v tej trdni zavesti, da imaš v nas, tvojih mojstrih, dobre in skrbne gospodarje. Ničesar več ne zahtevamo od tebe, kot dobro in pošteno vajeniško srce.
Preveva naj te zavest, da si kljub svoji mladosti član velike obrtniške družine. Prva in sveta naloga naj ti bo, učiti in izobraževati v svoji stroki, da se izpopolniš v dobrega, in veščega strokovnjaka. Porabi vsako ugodno priliko, da si svoje znanje in naobrazbo čim bolj izpolniš. Pri vsem tem pa ne pozabi, da pričakuje domovina, naša ljubljena Jugoslavija, od tebe, da ji boš v čast, ponos, pomoč in v zaslombo.
Dragi moji mladi prijatelji!
Božični večer združuje v sebi vso ljubezen, zaupanje in vernost in ravno s temi lastnostmi želimo, da se naslonite na nas, svoje mojstre ter sledite in poslušate naše nauke. Nočemo več, kot kar vemo, da zmorete. Zato vam ob tem svečanem trenutku kličem: Zavedajte se, da je vaša učna doba silno važna in da česar boste sedaj naučili, vam bo v Itorist pozneje. Ljubite svoj poklic^ pa bodi katerikoli, len ie in še lepšega si lahko naredite. Želim vsem skupaj prav srečen in vesel božič.
Za predsednikom je izpregovoril v imenu TOI dr. Pretnar, potem se je pa oglasi k besedi g. dr. Kramer, ki je govoril o važnosti cbrtškega stanu
Stran 2.
v naši državi, od katerega je v veliki meri odvisna tudi srečna bodočnost našega naroda. Želel je obrtniškemu naraščaju srečne in zadovoljne božične praznike. Prisrčni zahvali, ki jo je izrekel prirediteljem elektrotehniški vajenec Lombar, je sledila razdelitev daril.
Jos. Steinman, strokovni učitelj, Ljubljana:
O barvanju čevljev s pršenjem.
(Nadaljevanje.)
Taka vrhnja barva drži najzanesljivejše takrat, kadar je »Zapon«-lak neposredno na hrapi (gornja stran usnja) ter se more dobro prijeti. Nadalje mora biti pred pršenjem predmet popolnoma suh. Vse posode, v katerih se dela z vrhnjimi barvami, morajo biti absolutno brez vode ali kakih vodenih kapljic. Kajti voda in celo prav male kapljice vode, ki pridejo v vrhnjo barvo, povzročijo, da postane lak moten. Zato se smejo uporabljati samo jako koncentrirani špirit (alkohol) in raztopila brez vode, ako se uporabljajo za razredčenje vrhnje barve.
Čevelj naj bo pri vseh preddelih in pri pršenju dobro napet na kopitu. Vrhnje barve se morajo hraniti v posodah, ki so proti zraku dobro zaprte ter se morajo pred uporabo dobro premešati in pretresti.
Pršenje vrhnje barve se vrši s ta-kozvano pršilno pištolo na ta način, da kroži pištola v razdalji od 10 do 25 cm počasi čez ploščo, ki jo je treba popršiti.
Ako na pištoli ni nobenega regulatorja za pravilno vpostavitev pritoka zraka in barve, se da jakost lako-vega naprha prav enostavno regulirati tako, da se izpreminja razdalja med površino predmeta in pršilne žleze. Čim tanjša je plast vrhnje barve, ki se prime na površini, ko se osuši, podobno kakor kak film, ki se prime na površini, tem bolje se barva drži in tem bolje ostane ohranjen značaj usnja. Ako potrebuje usnje močno kritje, je umestno, da se po sušilnih presledkih večkrat poprši. Ne sme pa se nikdar toliko barve napršiti, da začne teči. Čim bi se to pojavilo, je treba pršenje takoj ustaviti. To se opazi na tem, da se začnejo na usnju delati barvne kapljice. Treba je tudi paziti, da se ne drži preveč proč, da razdalja ne postane prevelika, ker se v tem primeru začnejo tvoriti na poti od pištole do čevlla suhi delci laka, ^ ki jih prha pobere s seboj, nanese na čevelj ter s tem povzroči da površina postane' motna in hrapava. Na ibol'e je, da se prši s pritiskom dveh do treh atmosfer, more pa se po okoliščinah delati tudi z manj ah več atmosferami. Ko se lak popolnoma posuši, se sme čevelj očistiti še s krmo ali pasto.
V	naslednjem navedemo dvajset
receptov za mešanje raznih barv.
Pripominjamo, da se namesto vsebinskih enot (litrov ali literskih delov, odnosno kubičnih enot lahko vzamejo tudi težinske enote.
Barva št. 51 (svetla - beige):
50 črtic dodatka 32 črtic bele 10 črtic rumene 7 črtic rujave
1	črtica črne
Barva št. 52 beige 50 črtic dodatka 47 črtic bele 1% črtice rumene
1 črtica rujave % črtiee črne
Berva št. 53 beige:
50 črtic dodatka 45% črtice bele
2 črtice rumene
1	črtica ruiave
1	črtica črne % črtice rudeče
OBRTNI
mfctnnutui	'Mcm.r-.itvr	l~—I	—
Barva št. 54 beige:
50 črtic dodatka 41 črtic bele 7 črtic rumene 1 črtica rujave 1 črtica črne
Bana št. 55 beige:
50 črtic dodatka 41 črtic bele 5% črtice rumene 2% črtice rujave 1 črtica črne
Barva št. 56 beige:
50 črtic dodatka
43 črtic bele
6 črtic rujave
1 črtica črne
Barva št. 57 beige:
50 črtic dodatka 39 črtic bele
4 črtice rumene
5 črtic rujave
2 črtice črne
Barva št. 58 beige - rose 50 črtic dodatka
31 črtic bele 15 črtic rumene
4 črtice rujave
Barva št. 59 siva:
50 črtic dodatka
49 črtic bele
1 črtica črne
Barva št. 60 temnosiva:
50 črtic dodatka
44 črtic bele 4% črtice črne
1 črtica rumene % črtice rujave
Barva št. 61 svetlorujava:
50 črtic dodatka 30 črtic bele 10 črtic rumene 7% črtic rujave 1% črtice črne
1 črtica rudeče
Barva št. 62 svetlorujava 50 črtic dodatka 27 črtic rujave
20 črtic rumene
2 črtice rudeče 1 črtica črne
Barva št. 63 svetlorujava:
50 črtic dodatka 25 črtic rumene 22 črtic rujave 2% črtice rudeče % črtice črne
Barva št. 64 rujava:
50 črtic dodatka 39 črtic rujave
6 črtic črne
1 črtica bordo
2 črtice rudeče
2	črtice rumene
Barva št. 65 temno rujava:
50 črtic dodatka 34 črtic rujave
5 črtic bordo 9 črtic črne
2	črtici rumene
Barva št. 66 rudočerjava:
50 črtic dodatka 22 črtic rudeče 6% Črtic rumene 1% črtice črne
Barva št. 67 toporujava:
50 črtic dodatka 18 črtic bek 15 črtic rujave
12	črtic rumene 5 črtic črne
Barva št. 68 melanž:
50 črtic dodatka 37 črtic bele 10 črtic rumene 1% črtice modre
1 črtico črne % črtice rudeče
Barva št. 69. svetlomodra
50 črtic dodatka 39 črtic bele 9 črtic modre
2 črtici rujave
Barva št. 70 temnomodra:
50 Črtic dodatka
32 črtic modre 18 črtic bele
V	ESTNI K
Obrtnik in elektrika.
(Nadaljevanje.)
3. Uporaba električne energije.
Dosedaj smo se seznanili z osnovnimi pojmi elektrike in poučili smo se v glavnem tudi kako se ista proizvaja in razvaja do mest uporabe, beuaj pa hočemo nekoliko spoznali razne uporabne zmožnosti električne energije.
Nobena druga vrsta energije ni tako vsestransko uporabna kot elektrika. Vsakomur je znano, da se uporablja za razsvetljavo in pogon, a marsikomu pa še ni iznano, da se more z elektriko kuhati, peci, susiti najrazličnejše tvarine in predmete, taliti, variti in spajati (lotati) kovine, proizvajati kovine iz rudnin, proizvajati karbid ter umetna gnojila itd.
Ker je električna razsvetljava vsakomur poznana, nočem o njej mnogo govoriti ter omenim le nekaj načinov za uporabo električne razsvetljave v špecijalne namene.
Pek, ki ima upeijano v svoj obrat elektriko, a se nima specijame ročne svetilke za razsvetljavo notranjosti peci, je skrajno reakcionaren, ue si enkrat venuar namesti pekovsko svetilko, nje praktičnosti ne bo mogel prehvaliti, laka svetilka je pa pou gotovimi okornostmi lahko smrtno nevarna, rtaui precejšnje uporabe iz uneva v uan se lahko tuui pri najboljšem matenjalu natrga aa oucepi kana žica an ouvije kontakt tako, ua mole človek priti v uotik s tokom, kar je posebno nevarno, ker v pekarnah tla običajno niso lesena. i>a v vsakem siucaju, tuui ce se kaj pokvari, ne more nastati opasnost za življenje Jjuui, mora biti taka svetlika priključena na omrežju potom transioruiatorja, ki napetost omrežja pretvarja v manjšo življenju ijuui absolutno nenevarno napetost. Za te vrste se rabi napetost z4 Wolt.
Na isti način je treba tudi reducirati napetost pri ročnih svetilkah za
parne kotle, uaije pil ročnih svetilkah v kieiarnali, avtomobilskih ite-iavnicah 111 sploh vseh prostorih, kjer so tla vlažna.
Marsikateri obrtnik bode imel priliko uporabiti elektriko tuui v reklamne svrhe, bouisi za razsvetljavo lziozo ali pa za svetece se napise, ivazsvetljava iziozb naj bo urejena tako, da se žarnic ne vidi, ker te samo motijo oko. Namen izložbene razsvetljave je, ua nam razsveliji razstavljeno blago, ne pa da kažemo
lil bvoUičL liUZblčlVljGIll Il&pisi
uobijo večji eiekt, ce razsvetljava v presledkih uziga in ugaša, kar nam opravlja avtomatsko prekinjamo stikalo (Biinkschaiter).
(Nadalejvanje sledi.)
Pripravno merilo.
V	»Borse fiir Eisenhandler« čitamo naslednjo opozoritev, ki bo interesi-rala tudi naše čitalce, ki potrebujejo pri svojem opravilu merila.
Gre za novost pri kovinskem merilu, karšnega poznamo sicer v obliki kovinskega traka, ki se da zviti v klobčič. V konkretnem primeru pa gre za izpopolnitev takega merila, ki je izredno praktična. V malem boben-čku, ki ga deneš lahko v mali žep, je zvit kovinast trak z milimetri in centimetri. Če pritisneš na gumb, skoči sam od sebe iz bobniča, se odvija do one dolžine, ki jo želiš in ustavi, čim preneha pritisk na gumb. Pri tem pa je trak iztegnjen ter stoji sam pokon-cu kakor kako neupogljivo merilo. Tak trden položaj dobi zato, ker je izdelan v zaokroženem profilu. Lahko ga uporabljaš v iztegnjenem položaju. Če pa hočeš meriti kako krivino, ga lahko uporabljaš tudi v tem primeru, ker je elastičen in se da upogibati do jako majhnega polumera (radija). — Mere so na eni strani dolžinske, na drugi strani pa za obseg in premer. Dolžine merila segajo do 1 in 2 metrov. Merilo se imenuie »Rollostabil« in se precej uporablja v inozemstvu.
Štev. 52.
KAJ JE NOVEGA.
Borzno poročilo: Tuje valute so veljale v prešlem tednu v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13-45, Budimpešta (madžarski pengo) 9-88, (švicarski frank) 10-96, Dunaj (avstrijski šiling) 7-95, London (angleški funt) 274-—, Newyork (ameriški dolar) 5630, Pariz (francoski frank) 2’22, Praga (čehoslovaška krona) 1’67, Trst (italijanska lira) 259.
^ Anketa o krušnih cenah se ie vršila prešli teden pri banu s predstavniki prizadetih uradov, mestne občine, zadruge pekov in Zbornice TOI ter je v kratkem pričakovati razpisa banske uprave, ki bo nanovo uredil ključ za krušne cene.
3	tedne božičnih počitnic bodo imele osnovne, meščanske, srednje in strokovne šole.
Važna konferenca o reformi socialne zakonodaje se je vršila v soboto 20. t. m. v Beogradu ob navzočnosti delegatov tudi iz kroga gospodarskih zbornic; ljubljansko zbornico TOI je zastopal tainik g. dr. Ivan Pless.
Železniška direkcija v Subotici bo s 15. aprilom ukinjena in bo prevzela njene agende direkcija državnih železnic v Beogradu.
Potrdilo o plačanih davkih glasom najnevejše določbe ministra za finance ni potrebno pri državnih licitacijah, kjer znašajo manj kot 10.000 Din ter se vršijo neposredno brez javne licitacije.
Ugodnejša konjunktura za naš les
se kaže zadnie čase na italijanskih in španskih tržiščih ter je pričakovati, da se bo izvoz lesa v prihodnjem letu znatno povečal napram zadnjim mesecem.
654 bank z 272 podružnicami ter 3552 7 milijoni Din lastnega in 12.462 milijoni Din tujega denarja smo imeli v prošlem letu v naši državi glasom statistike, ki jo podaja »Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine«.
Prijav© za dopolnilno prenosno
takso radi odmere za novo peticije, ki se začne s 1. januarjem 1931, bo treba predložiti do 15. januarja.
Jubilej šestdesetletnice praznuje v Celju znani in obče spoštovani obrtnik g. Vinko Kukovec, načelnik Obrtnega društva v Celju in eden najagil-nejših obrtniških javnih delavcev v Savinjski dolini.
Velika železniška nesreča se ie pripetila zadnje dni v Srbiji, kjer je skočil s tira osebni vlak na progi Sa-ra:evo—Beograd ter je bil en potnik mrtev, več oseb pa težje in lažje ranjenih.
Žično železnico z Bleda na Pokljuko (Trig^vsko predgorje) nameravajo zgraditi in je v ta namen pozvan strokovnjak inž. Herrmann iz Avstrije, da ogleda teren.
Zakon o davku ua samce je objav-lien v »Službenih Novinah« z dne 20. t. m.
Vstaja republikancev v Španiji je za enkrat udušena in sicer po krivdi neenotnosti postopanja in vmešava-n:a komunističnih elementov, ki so zackrenili celo akcijo v drugo smer.
Za novega indijskega podkralja je bil imenovan lord Wellington, ki radi svojega liberalnega duha vživa zaupanje med uglednimi Indijci.
Velike notranjepolitične izpremem-be v sovjetski Rusiji so se izvršile v zadnjem času vsled zmage ekstremnih boljšvikov nad zmernim krilom komunistov ter je bil med drugimi upokojen znameniti sovjetski prvak Rykov.
Mussolini je priznal težko gospodarsko krizo Italije v svojem govoru v senatu, kjer je kazal osobito na krizo v poljedelstvu in na neskladnost med industrijsko produkcijo in kon-zumom.
Čez pet milijard lir za vojsko in samo eno miliiaTdo lir za prosveto znaša po poročilih iz Italije italijanski državni proračun, ter s tem dokazuje, kako ogromne vsote gredo za italijanske vojne in imperialistične namene.
Ivan Rebek, Celje.
Bilanca.
Dolžnost vsakega obrtnika je, da ob zaključku leta sestavi točno bilanco, potom katere bo konstatiral uspeh ali neuspeh njegove obrti v pretečenem letu. Ta bilanca mora biti za njega njegov univerzum, potom katere zamore točno konstatirati imovinski položaj svojega podjetja.
Zamoremo pa že vnaprej konstatirati, da bo letošnja bilanca našega obrtništva visoko pasivna in bo moralo obrtništvo životariti in se boriti * največjim trudom in samozatajeva-njem za svoj kruh, ako se razmere ne izboljšajo.
Želim ob tej priliki našemu obrtništvu poklicati v spomin resnični rek, ki pravi: »Kdor napreduje, ta nazaduje.« Nazadovanje pa vodi v propast. Ako se obrtnik zaveda v pravem času grozeče mu nevarnosti, je rešitev vendarle še mogoča. To velja osobito o vsakem posamezniku. Ker Pa vsled svetovne preorientacije v splošnem gospodarstvu posameznik, osobito obrtnik ne more priti v poštev pri tem velikem za obrtništvo življenskem vprašanju, bi se morale naše obrtne institucije in organizacije preorientirati še v drugem prav-cu obrtniškega gospodarstva, osobito v smeri produktivnega zadružništva. Zato bi bilo nad vse priporočljivo, če bi instatucije, ki so zato postavljene in imajo na razpolago dovolj sredstev, na tem polju poskusile ali pod-vzele svoje delovanje, istotako tudi že obstoječe obrtniške organizacije. To pa se dosedaj še ni zgodilo. Če danes gori omenjeni faktorji pred obrtništvo položijo bilanco svojega dela v pretečenem letu, bo ta točka označena z minus, dasi so bili na to opozorjeni.
Zdaj zaenkrat o tem več pisati, kakor skušnja uči, nima pomena. Moramo pa samo želeti, da bi bila tozadevna točka v bilanci naše organizacije za leto 1931 visoko aktivna.
S to nado naj stopa naše obrtništvo v novo leto, želeč mu mnogo uspeha in božjega blagoslova.
Odlikovanje zaslužnega organizatorja.
Obrtno društvo v Laškem je na svojem izvanrednem občnem zboru dne 12. oktobra 1930 v očigled agilnega, nesebičnega in uspešnega delovanja na gospodarskem, kulturnem in soci-jalnem polju v prid slovenskega obrtništva imenovalo soglasno in z navdušenjem gospoda Josipa Rebeka, ključavničarskega mojstra, člana Zbornice za TOI, načelnik Zveze obrtnih zadrug itd. v Ljubljani, za svojega častnega člana. Krasno izdelano diplomo, ki jo je podpisalo vseh 11 odbornikov, je bila teden dni razstavljena v izložbi veletrgovine Konrad Elsbacher v Laškem. Bila je predmet splošne pozornosti.
Na Marijini praznik dne 8. decembra je sklicalo Obrtno društvo v veliko dvorano hotela Savinje v Laškem ob 16. uri svoj običajni obrtni sestanek. Jubilant gospod Rebek Josip je bil posebej povabljen, da prevzame pri tem sestanku poročilo o stanovski in gospodarski organizaciji slovenskega obrtništva.
V polni veliki dvorani je vladalo svečano razpoloženje. Godbeni oddelek pod vodstvom goso. Franca Šn-pergerja in pevski oddelek pod vodstvom gosp. Anton Hršiča so cel popoldan in pozno v večer skrbeli za pogodbene in pevske točke, ki so se z mnogim aplavzom morale vedno še in še ponoviti.
Načelnik Obrtnega društva tov. Blaž Zupanc je pri oficijelnem delu pozdravil došle goste, gospoda Rebeka in njegovo gospo, tovariše iz Celja, došle goste in člane. Nato je podal v kratkih in vznesenih besedah pregled o delovanju in zaslugah g. Rebeka za obrtništvo. Moremo našega jubilanta imenovati železni Rebek, kajti ne samo, da je doma iz stare kovinarske obrtniške hiše — je izva-
jal govornik — ampak mislim, da je za tega jeklenega in neumornega tovariša baš ta izraz najprimernejši, ker poznamo njegovo železno energijo in jekleno zilavost v narodnogospodarskem delu. Več let je že, odkar vodi naš tovariš Rebek armado 25.000 obrtniških rokodelcev in kdor pozna tako delo in pozna tudi uspehe njegovega delovanja, mora globoko spoštovati in biti hvaležen slavljencu. Mi pionirji obrtniških organizacij smo pazljivo zasledovali delovanje tovariša Josipa Rebeka in videli smo, da je on nesebično, vzorno in neumorno deloval.
Po govoru g. Zupanca je sledilo izročitev diplome ob splošnem navdušenju in častitanju.
M ato je nastopila 6-letna mladenka Mici Mlakarjeva z lepim šopkom ter pozdravila s prisrčnim nagovorom gospo Rebekovo.
Gospod Rebek se je vidno ganjen zahvalil za nagovore in za častno priznanje in naposled v daljšem govoru orisal razne gospodarske in kulturne prilike za naš obrtniški stan.
K besedi se je oglasil tudi tajnik gosp. Cilenšek Josip in kolarski mojster gosp. Anton Topole. Večer je potekel v najboljšem razpoloženju.
Ljudska univerza za vajence.
V pondeljek, dne 15. t. m. je priredila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani V. poučno predavanje za obrtniške vajence v Mestnem domu v Ljubljani. Kakor vsako predavanje, je bi-
lo tudi to številno obiskano, saj se je uueiezilo nad *uO obrtnih narascaj-iukov. Vetluo številnejši obiski uoKa-zujejo, kaKO neouiiuuiio potrebna so puuuua preuavanja za nas oimm naraščaj, ki laKO priuno in točno po-seca preuavanja in z vsem zanimanjem mirno in dostojno sieui izvajanjem. zaveza ooitnin zaurug se pa tega tuui zaveua in je priceia prucjuii l/ituavanja tuui v veejni poucz,t'i&Kin Krajin. — 10 pot je ^reuavai tajuiK AeroKiuba v Ljubljani g. Or. btane iiajje o leini:	//ijoz-ivijaji O Zraoiielll
liiuiju.« rreuavateij je sKUsal v svojem zanimivem preuavanju reprodu-
Giiatl lu£iie UOUUtKe letanja, KI JlU
nna cio v ek pri prvem puieiu v zračne viša ve. loiinacii je oucuike letanja liau gostimi ooiaKi, kjer IZgllbl cioveK ouuuioK ravnovesja m kjer je za letala, Ki niso Zauosuio oprciinje-i.ti z aparati, naj večja nevarnost, ro-jasuii je tuui taKozvane zraoiie 1uk-uje, ki so cesto krive letaiskin nesreč m u ageuij. naziOiii je miauim ni sirim ona posiusaicein, kje in kako nastani-Ju Zi aoiie lUKnje.
V umgem ueiu svojega predavanja jf pieuavaieij nazorno preuocil ves razvoj letalstva od prvih počet-
kuV ciovcatva uu uanes. 1 uveua*. J'.1, ua so ze nasi praueuji hoteli letati po zraku in pooueinati tieji let. fr vi Poizkusi, ko se je ciovek lahko dvignil v zraK, so oni napravljeni z nalom, liaio so bili izumljeni vouljivi zraKopiovi in tem so sieuim letala, l^reuavanje je izpopolnil s 00 prekrasnimi skiopticmnn slikami, /j-d krasno preuavanje je žel g. ar. Rape burno ouobra vanje.
Cene in tržišča.
Kovinarske surovine so se v zadnjih mesecih v svoji ceni le malo iz-premenue. i^ri bakru je cena jako paaaia, končno pa je nastal preoorat, ki je povzročil ze v nekaj dneh porast za 10—12 %. V nasiednjem priobčujemo sedaj v splosnem veljavne cene na debelo in na drobno loco
Ljubljana:
1. Razno železo.
Železo palično, ploščato, kvadratno, okroglo, polokroglo, po temelju Din 3 9d do Din 4-— za kilogram.
Železo kotno, temeljna cena za 1 kg Din 4-12 do Din 422.
Železo okensko, polna cena za 1 kg Din 4-62 do Din 4-72.
Železo valjano, po temeljni ceni za 1 kg Din 412 do Din 4-22.
Železna pločevina 2000X 1000X za 1 kg Din:
X0-5	X0-6	X08 X10 Xl'5 X20 X2 5 mm
na	debelo	5	35	510	5-—	490	5-—	5-—	460
na	drobro	5	55	5-30	5 20	510	5 20	5 20	4-80
Železna pločevina pocinkana 2000X 1000X za 1 kg Din:
X0-5	X0 55	X0 06	X0 07	X08	X10	Xl-25	Xl-5	X2-0	mm
na	deb. 7 80	7 70	7-60	7 50	7 30	710	7-10	7-10	6-90	.
na	dr.	7-90	7-90	7-80	7-70	7-70	7 30	7-30	7-30	7-10
Te	cene je	razumeti kot cene po velikih trgovinah,	pri čemer je	pri-
pomniti, da so to normalne povprečne cene, na katere seveda lahko kaj malega vplivajo transportni stroški v podeželske kraje, odnosno prodaje iz tretje roke v manjših podeželskih trgovinah.
2.) Kleparske in inštalaterske surovine.
Pocinkana pločevina, plošče 1000X2000 0 50 mm per kg Din 7-10 (vagon), na drobno per kg .
0 55	mm	per	kg Din	6 90	(vagon), na drobno per	kg .
0-60	mm	per	kg Din	6 70	(vagon), na drobno per	kg .
0 65 mm per kg Din 6-62 (vagon), na drobno per kg .
Cinkova pločevina, plošče 1000X2000 0-58 mm,	št. 11,	per kg Din 11'50 na drobno	per	kg	.
0 68 mm,	št. 12,	per kg Din 1150 na drobno	per	kg	.
0 74 mm,	št. 13,	per kg Din 1150 na drobno	per	kg	.
0 82 mm,	št. 14,	per kg Din 1150 na drobno	per	kg	.
debelina
debelina
debelina
debelina
debelina
debelina
debelina
debelina
Dih	8-20
Din	7-80
Din	7-70
Din	7-60
Din	13-—
Din	13—
Din	13-—
Din	13'—
Bakrena pločevina, plošče 1000X2000 debelina 0-45	mm	per	kg	Din	31-—	na	drobno
debelina 0-50	mm	per	kg	Din	30-—	na	drobno
debelina 0-60	mm	per	kg	Din	29'—	na	drobno
Banka cin v blokih per kg Din 44-—	na debelo, na drobno per kg
Din 60-—.
Oglje per kg Din 0 90 na debelo, na drobno per kg Din 2-—. Pocinkane vodovodne cevi 3/8" per meter Din 12-—
1/2" per meter Din 15 60 3/4" per meter Din 19-80 1" per meter Din 27 —
Litoželezne škotske cevi 2" per meter Din 34-—.
Svinčene cevi per kg Din 1140 na debelo, na drobno per kg Din 14 50. Litoželezne, znotraj v ognju belo emajlirane, zunaj pleskane kopalne banje po velikosti per komad od Din 1300-— do Din 1500-—.
Jeklene, zunaj in znotraj emajlirane kopalne banje so za ca. Din 200-— per komad dražje.
Umivalniki iz fajančevine po velikosti od Din 500-— do 900-—. Litoželezne zidne školjke po velikosti od Din 180-— do 240*—. Bakrena kopalna peč na litoželeznem podstavku z poniklano mešalno katerijo, povprečna cena Din 1650-—.
Angleško stranišče (školjka Panama in visoki rezervar), povprečno Din 650—.
IZ ORGANIZACIJ.
Veliko obrtniško zborovanje v Središču ob Dravi. Opozarjamo in popravljamo, da se ne vrši obrtniški shod v Središču ob 10. uri predpol-dan, ampak ob 3. uri popoldan. Zato, da imajo udeleženci priliko, da se poslužijo jutranjega, oziroma pred-poldanskega vlaka, ki vozi iz Ljubljane, Brežic, Celja, Maribora, Murske Sobote in Ljutomera. Odhod z čevernim vlakom ob pol 9. uri iz Središča. Za Ljutomerčane je preskrbljen k vlaku ob 7. uri zvečer avtobus v Ormož.
0 delu Kolektivne obrtne zadruge ua Bledu. Kolektivna obrtna zadruga na Bledu je priredila dva tečaja in sicer tečaj za nemščino in tečaj za knjigovodstvo, katerih stroške bo krila kraljevska banska uprava v Ljubljani, oziroma Urad za pospeševanje obrti kraljevske banske uprave. Tečaji se bodo vršili štiri mesece, t. j. do konca meseca marca 1931. Obiskuje jih okoli 120 obrtnikov vseh strok obojega spola. Tečaji se bodo po možnosti prihodnje leto nadaljevali. Poučujejo jih domači uči-I telji z veliko vnemo, za kar jim gre j najiskrenejša zahvala. Dalje je ustanovila zadruga tudi odseke vseh važnejših strok. Pekovski odsek deluje zelo živahno. Imel je že več sestankov. Zelo važni sklepi so se napravili na sestanku dne 14. t. m. Navzočih je bilo 20 pekovskih mojstrov ter 5 pekov domačega kruha. Sklenilo se je enoglasno, da se uvede že itak po zakonu urejen nedeljski počitek in sicer od nedelje opoldan do ponedeljska opoldan. Sklep stopi v veljavo s 1. januarjem 1931. Kdor bi ta sklep kršil, bo najstrožje kaznovan. Nadalje se je sklenilo, da je vsaka prodaja pod določeno ceno in težo iz konkurenčnih ozirov nedopustna in zabranjene nagrade ali darila. Procenti se dovolijo samo preprodajalcem. Vsak navedeni prestopek bo zadruga oziroma pekovski odsek kaznoval po zadružnih pravilih. Mizarski odsek tudi deluje, vendar pa bi bilo želeti več živahnosti. Kovinar* ski odsek je istotako stopil v akcijo in je upati, da bo razvil zaželjeno in potrebno delavnost. Potrebna bi bila še ustanovitev odseka mlinarjev in žagarjev. S tem bi bile vse glavne stroke združene, da lahko stvarno napredujejo. V nedeljo, dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne je Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredila vajensko predavanje v Ljudskem domu. Predaval je g. Puhar, uradnik Higi-jenskega zavoda v Ljubljani, o alkoholizmu. Udeležba je bila jako lepa.
Nj. Vel. kralj Aleksander I. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XI. mednarodnega vzorčnega velesejma, ki se vrši v Ljubljani od 30. maja do 8. junija 1931.
Tovarišu Lovru Potočniku v spomin! Pozen jesenski dan je bil, podoben že popolnoma zimi, ko se je za krsto pomikal po ulicah Slovenjgrad-ca dolg sprevod. Z belimi krizantemami okrašena krsta večni dom, v katerem je spal tovariš Lovro Potočnik svoje nezdramno spanje. Kruta usoda ga je iztrgala iz naše srede v najlepši moški dobi. Kako zelo je bil priljubljen pri ljudeh, nam priča njegova zadnja pot k večnemu počitku, katere se je udeležilo mnogobroj-no ljudstvo. Ganljiva govora v zadnji pozdrav ob odprtem grobu sta orosila marsikatero oko. Z blagim pokojnikom nam je neizprosna usoda vzela odbornika in blagajnika »Obrtnega društva« in odbornika »Oblačilne stroke« v Slovenjgradcu, kar je bil pokojni mož dolgo vrsto let. Kot tak je pokojni nenadomestna izguba. Zato slava njegovemu spominu, njegovim trudnim zemeljskim ostankom pa bodi zemljica lahka!
XI. dražba kož divjadi se vrši dne Ljubljani. Kdor hoče svoj lovski plen prodati, naj pošlje svoje kože čim-preje na »Divjo kožo«, Ljubljana, velesejem, kjer se dobe tudi vsa pojasnila brezplačno.
DOBAVE.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 31. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 bukovih pragov. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 31. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg eilinderskega olja, 1500 komadov hrastovih pragov ter glede dobave 50 kg aluminijeve tekočine. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. januarja 1931 ponudbe glede dobave 1 brzovrtalnega stroja, raznega železa, 1000 m žičnih vrvi, 40 plošč železne in cinkove pločevine in 300 m3 jamskega lesa. -■ Dir. drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 5. jan. ponudbe glede dobave 1 prevoznega transporterja. Dne 2. jan. se bo vršila pr Komandi Bregalničke div. oblasti v Štipu ofer-talna licitacija glede dobave pisarniškega materijala. Oglasi so v pisarni Zborn. za TOI v Ljubljani na vpogled.
Železnina
orodje, okovjeitd.
Porcelan
f!
BOGDAN
teklenina
ŽILIC
LJUBLJANA, Dunajska c. It
(poleg Figovca)
m-
UNDERWOOD
pisalni stroji
preko 4,000.000 v rabi
zato
najboljši in naj cenejši!
Ludv. Baraga
Ljubljana
Šelenburgova ul. O Telefon 29-80
N«
£ . s
• ? S b
15 ft
a
® 8
fa H*
e
tl
K
PIl&RNA
TURPIJAC®
IVAN H@AR
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta. Vošnjakova ul. 3.
(v bližini restavracije j Novi Svet«)
Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust.
Plačam enostransko tovomino.
Ljubljana, dne 5. novembra 1930.
Twd.Ua Kcrner d ^fleiderer
Dunaj
Na Vaše vprašanje Vam morem samo odgovoriti, da sem z nazadnje dobavljeno «VIEN-NARA» vdevalno parno pečjo prav tako zadovoljen, kakor z ono, ki je bila zgrajena leta 192 A. Vaše peči so ravno iz izbornega materijala, se
grade skrbno in se more potem na to tudi zanesti. Obe peči delujeta dobro in izdelujeta lepo pecivo. Nikdar ni motenj in dragih popravil.
Tudi z dobavljenimi stroji (stroj za tolčenje snega in «Columna» mesilni stroj na vrtilno dvigalo) sem jako zadovoljen.
Za Vašo ustrežljivo postrežbo se Vam najlepše zahvaljujem in bodem Vašo tvrdko v krogih svojih prijateljev vedno kar najtopleje priporočal.
Z odličnim spoštovanjem
Tranc Dolinar
parna pekarna, Ejubljana
MERIC-ZAMKL
Ivornice olja, Hirneža, lekov la barv (boja)
d. SB O. Si.
Centrala v Ljubljani * Lasbuli isVanJo Medič Tovarne: Ljubljana-Medvode - Domžale
Podružnice in skiadiSča: Maribor, Novisad
Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vso v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnico, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRUŠICE LJUBU
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem cm kredita zmožnim osebam in tvrdkam
računu
Mihelčič. — Urednik Ivan Lombar. — Tiskarna Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan »Merkur«, trg. ind. d. d. (predstavnik O. Mihalek). Vsi v Ljubljani.