Splošni pregled.
511
macedonski Slovani, etnografsko ime, dalje na popolnoma nekritičnih tujih etnografskih kartah in statističnih tabelah. Cvijičeva znanstvena misel je torej: Macedonski Slovani v svoji masi nimajo nikakega narodnega čuta, ne bolgarskega, ne srbskega, pač pa imajo predispozicije, da sprejmo bolgarski ali srbski narodni čut in da se brzo izpremene v Bolgare ali Srbe. Ali pa more ta znanstvena kon-stelacija služiti za osnovo politične rešitve macedonskega vprašanja? Bo pač zopet tako: masa ne bo dala pravca politiki, marveč politika masi. — Določeno slovansko čuvstvovanje, a nedoločeno nacijonalno čuvstvovanje in nedostatek narodne zavesti pri Macedoncih primerja Cvijič čuvstvovanju tako zvanih „Kranjcev" ali „Kajkavcev" v Hrvatski, ki baje kolebajo med Srbi in Hrvati, ali so v bistvu postali Hrvati radi vere in drž. organizacije   — ali misli tu Cvijič na  zagorske Hrvate?
Dr. Fr. Ilešič.
Milan Begovič: Venus victrix. Komedija u jednom činu. Spljet 1906.
Šestinpetdeset let star, suhoparen starinoslovec ima petindvajsetletno lepo ženo, ki ji je tridesetleten junak ljubši nego njen mož — to je naposled mogoče in včasi verjetno in za burko navadno potrebno. Neverjetno in nepotrebno pa je, da ta mož apostrofira ženko, ki je prečitala ž njim vse pesnike grške in rimske, tako-le: „Bolje je imeti najgršo, a pametno ženo. nego stvor, ki je sicer prekrasen, a glup in neveden". — Ako ta šestinpetdesetletni mož pove v obraz te besede svoji lepi mladi ženi zato, ker ona nima zmisla za vrednost nekega starega novca, in mu ona na take in podobne besede ne ve nič drugega odgovoriti kakor cinični stavek: „Žene niso redke kakor stari novci", ne da bi se morda zavedala, kako visoko ceni s tem svojo vrednost, potem ne uvidimo, čemu je treba koncem igre zapaliti hišo, kjer stanuje ta ljubeznivi parček, zapaliti v to svrho, da dobi ljubček priliko, javno ugrabiti to ženko starega lažiučenjaka, a očitnega suroveža. Zakaj ni prišel ljubček n. pr. lepo po obedu po svojo ljubico, ki se mu itak šiloma obeša na vrat? Njen mož bi se je, ako uvažujemo njegovo vedenje, gotovo rad iznebil; saj sploh ne vemo, zakaj se je navezal na to žensko. Vsekakor mu mora biti ljubo, da bo sam s svojim kipom „Venere zmagovalke" (Venus victrix), ki je dal komediji" naslov.
Vsebina je torej dokaj čudna, a zasnova je spretna, razvoj živahen in igra učinkuje v ustih dobrih igralcev, kolikor nam je znano, dokaj dobro. Igrala se je v pretekli sezoni i v Zagrebu i v Ljubljani.
Dr. Jos. Tominšek.
Prevodi iz tujih jezikov. Gospod Fr. V i ran t nam naznanja, da prevaja iz poljščine roman B. Prusa: Placowka (Straža) in K. Prezerwa - Tetmajerja zbirko črtic in novel: „Melancholia".
Hrvati — Srbi. Prikazujuči moju knjigu: „Das serbische Volkslied in der deutschen Literatur" u „Ljubljanskom Zvonu" (VI. sv. 1906), zamerio mi je g. Janko Bratina, sto narodne pesme, o kojima je onde reč, nazivam samo srpskima, ne i hrvatskima. Buduči da mi je mnogo do toga stalo, da se takav naziv ne tumači krivo,   molim poštovano uredništvo,  da mi dopusti objasniti stvar u svome listu.