OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrsine tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), NOVEMBER 10, 1947
številka' (number) 219
Novi grobovi
JOHN GLAVICH
Po dolgi bolezni je preminil v soboto večer ob 10.30 uri John Glavich, star 72 let, nahajajoč se v Wellington, O., kjer je imel farmo, obsegajoče nad 200 akrov. Zapušča soprogo Frances, rojeno Znidaršič, štiri sinove: John, (katerega žena je hči Trčkove družine iz E. 64 St.), Henry a, Stan-leya in Andrewa, tri hčere: Mrs. Mary Kovar, redovnico Demares pri redu Notre Dame, in Louise, dva brata Josepha in Franka. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 10. uri iz Andrews pogrebnega zavoda in v cerkev sv.
Patrika v Wellington, O.
#
MARTIN SMEY
Po dvo-mesečni bolezni je umrl v petek zjutraj ob 11.20 Martin Smey, star 70 let. Stanoval je^ pri družini Mike Zimmerman na 1300 E. 17 St. Doma je bil iz Andrijanci v Prekmurju, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Delal je pri National Terminal Co. Tukaj zapušča brata Michaela, v stari domovini pa ženo Kato, sina, brata in sestro. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob dveh iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St.,
na Whitehaven pokopališče.
#
STEVE SIMEK
Včeraj popoldne ob 1.05 je preminil na svojemu domu Steve Simek, stanujoč na 570.0 Prosser Ave. Bolehal je okrog 18 mesecev. Doma je bil iz sela Paga-nec p. Verbovec, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Do leta 1945, ko je šel v pokoj, je delal pri Patterson Leitch Co. Bil je član društva sv. Josipa št. 99 HBZ. Tukaj zapušča soprogo Rose, rojeno Fumic, hčer Catherine, pastorko Mrs. Stanley Shin-sky, in dva vnuka, v stari domovini pa dva brata in dve sestri ter več sorodnikov. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod.
#
NICHOLAS MILANIČ
V mestni bolnišnici je preminil v nedeljo zjutraj Nicholas Milanič, star 62 let. Rodom je bil Hrvat in je stanoval na 4008 E. 86 St. Bil je član društva sv. Nikola št. 22 HBZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Helen, rojeno Predovič, sinove: Nick, John, Mike in Daniel, hčer Mrs. Mary Angey, ter vnuke. Pogreb se bo Vršil v sredo zjutraj ob 8.30 uri iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda na 9116 Union Ave., v cerkev sv. Nikola na E. 36 St. in Superior Ave. ob 9. uri.
Rusija predlaga, da se ustanovi nemška vlada
Na konferenci zastopnikov zunanjih ministrov pa so Anglija, Amerika in Francija ruski predlog zavrgle
LONDON, 8. nov.—Zedinjene državd, Anglija In Francija so danes na konferenci zastopnikov zunanjih ministrov zavrgle ruski predlog, da se ustanovi centralna nemška vlada, kot predpogoj za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo.
Današnja seja, ki je trajala*'
dve in pol ure, je bila že druga seja zastopnikov, ki pripravljajo osnovo za mirovno pogodbo z Nemčijo, na podlagi katere bodo zunanji ministri velikih sil poskušali sestaviti končno mirovno pogodbo. Toda tudi druga seja je končala z nesporazumom.
Seja se bo nadaljevala v ponedeljek, cela konferenca pa bo trajala do 25. novembra.
Nesoglasje glede tolmačenja potsdamskega sporazuma
Vlada preklicala | "četrtke brez kokoši";
Ustrelil dva moška in odpeljal ženo
Na ta način se upa prihraniti žito; toda "brezmesni torki" so še nadalje v veljavi
Mesto mora dobiti milijon več dohodkov
Mestni finančni direktor Fr. H. Hanrahan je naznanil, da bo Mriestna vlada morala prihodnje leto dobiti najmanj milijon dolarjev dodatnih dohodkov, ako bo hotela prebivalstvu nuditi enako postrežbo kot jo dobiva v tekočem letu. Edina druga pot bi bila slabša postrežba in Zmanjšanje delovnega osobja.
Po najboljših proračunih bo ^esto v prihodnjem letu potrebovalo $27,000,000, če bo hotelo obdržati standard javne postrežbe na sedanji stopnji. To-® dohodki, ki so na vidiku, ra-ako bi se našlo kako pot, da , jih zviša, ne bodo znašali več $26,700,000.
Iz ameriških virov poročajo, da doslej ni bil dosežen noben sporazum, ampak, da se je s konferenco nazadovalo.
Ameriška delegacija smatra, da bi sprejetje ruskega predloga za ustanovitev nemške vlade odložilo sporazum glede sklenitve mirovne pogodbe. Ameriški ambasador in politični svetnik vojaškega governerja v _ ameriški okupacijski zoni Nemčije Robert Murphy je predlagal na mesto ruskega predloga, da se omogoči nemškim odgovornim predstavnikom, da na mirovni konferenci predložijo svoje stališče.
Sovjetski zastopnik Andrej A. Smimov pa je vztrajal pri svojem predlogu za sestavo centralne nemške vlade, češ, da so velike sile na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen v Potsda-"lu, obvezne, da ustanovijo takšno vlado. Ameriški, francoski in angleški delegati pa so mišljenja, da potsdamski sporazum tega ne določa.
Nesporazum glede vloge ostalih držav
Na današnji seji se poleg ostalega zastopniki zunanjih ministrov niso mogli sporazumeti tudi glede vloge, ki bi jo imele ostale države pri sklenitvi mirovne pogodbe za Nemčijo.
Zedinjene države predlagajo, <Ja naj nemške sosedne države in 55 držav, ki so napovedale vojno Nemčiji, imajo isti delež pri sestavi mirovne pogodbe, dočim Sovjetska zveza predlaga, da bi o tem morale odločiti le velike sile in 18 ostalih držav, med katerimi se nahaja tudi Albanija.
Poleg velikih sil je Rusija predlagala, naj imajo pri sestavi mirovne pogodbe delež sledeče države:	'
Albanija, Avstrija, Belgija, Belorusija, Brazilija, Kanada, češkoslovaška. Danska, Grčija, Indija, Jugoslavija, Luksem-burg. Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Ukrajina in Južna Afrika.
DomaČe vesti
Na operaciji
Poznani Mr. George Julylio, soprog Mrs. Frances Julylio, 832 E. 209 St., se nahaja v Glen-ville bolnišnici, kjer se bo danes moral podvreči dvema težkima operacijama. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo mu, da bi se kmalu zdrav vrnil na svoj dom!
Filmski pisatelj bo govoril na shodu Wallacea
Na shodu, ki se bo vršil v sredo v Music Hallu, bo poleg Henry A. Wallacea govoril tudi filmski pisatelj Albert Maltz, ki je ob priliki nedavnih zasliševanj glede komunizma v Hollywoodu bil obtožen zaradi "preziranja" kongresnega odbora za ne-ame-riške aktivnosti.
Med ostaliMU govorniki bodo filmski igralec Canada Lee in A. F. Whitney, predsednik Bratstva žefezničarskih delavcev.
Pokroviteljstvo nad shodom je prevzela organizacija Progressive Citizens of America, ki ima svoj sedež za Ohio v Cleve-landu.
rojenice
Vile rojenice so se oglasile P^i družini Mr. in Mrs. Antho-^KMnc, 19280 Pasnow Ave,, Potile v spomin zalo hčer. Hm »• ' Ogrinc je iz poznane
Prvorojenka
Pri družini Mr. in Mrs. John Hegler, 1124 E. 77 St., so se zglasile vile rojenice in pustile v spomin zalo hčerkico-prvoro-jenko, ki je tehtala sedem funtov in 1 unčo. Dekliško ime matere je bilo Jennie Levstek, ter je hči Mr. in Mrs. Joe Levstek iz 1169 E. 76 St., ki sta sedaj prvič postala stari oče in stara mati. Naše čestitke!
WASHINGTON, 7. nov,—Nocoj je predsednikov odbor za štednjo hrane v svrho pomoči za zapadno Evropo nenadoma preklical odredbo za "brezkokošne četrtke," ker se je dognalo, da je bila ta odredba v nasprotju s ciljem programa, ker so kokoši po-zobale več žita, kakor pa se ga je prihranilo.
Ta del "hranilnega programa" je trajal samo pet tednov in je bil med farmer j i skrajno nepopularen.
Preklic je postal nemudoma polnomočen in od danes naprej je, vsem Američanom dovoljeno, da uživajo toliko kokoši, puranov in druge perutnine, kolikor jim je drago, oziroma kolikor zmore njih denarnica.'
"Brezmesni torki," ki so bili odrejeni istočasno, pa ostanejo še nadalje, v kolikor jih javnost želi prostovoljno upoštevati, in na narod je bil tudi izdan apel, da se nadaljuje štednja jajčjih jedi ob četrtkih.
Kot se je zvedelo, se je predsednikov odbor podal na zahtevo poljedelskega tajnika Ander-sona, ki je od vsega začetka kritiziral "brezperutninske četrtke" kot "velikega kozla," enkrat pa je celo celokupni program označil kot "isto kot obiskovanje cerkve ob nedeljah "
Zadnje dni se je v Washingto-nu čul rastoči krik od strani farmer j ev, ki so poudarjali, da ne vedo, kaj bi počdli s kokošmi, ker jih ne smejo prodati in obenem pa jim je prepovedano, da bi jih sami pojedli.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
ROCKFORD, 111., 8. nov. — Snoči je 28-letni Glenn Marsh prišel v hišo svojega soseda, 28-letnega Vernona Andersona, ko se je družina baš pripravljala k večerji in začel streljati kot ponorel, pri čemur sta padla smrtno zadeta Anderson in njegov tast, 52-letni Grant Muhrlain, potem pa je pograbil Andersonovo ženo, ki je mati treh malih otrok, in jo odpeljal v svojem avtomobilu.
! Odpeljana ženska je čez nekaj ur telefonirala z neke farme, da je Marshu ušla.
Policijski načelnik Folke Be-goston je izjavil, da je iz pripovedovanja sorodnikov zvedel, da je Marsh že dalj časa dvoril An-dersonovi ženi in da se je Anderson vsled tega nameraval v kratkem seliti iz okolice Rock-forda.
Marsh je oženj en in oče več malih otrok.
Ko seje Anderson ova vdova, 26 let stara črnolaska, čez več ur vrnila na dom, je rekla, da je Marshu ušla po divji 100-miljski avtni vožnji v severni Illinois. Policiji je priznala, da je imela razmerje z Marshom, da pa je po "ugrabljenju" prišla do zaključ-ča, "da ga pravzaprav nima rada"
Na lovu za Marshom se nahaja policija štirih držav, ter se bo moral zagovarjati radi dvojnega umora, kadar pade v roke pravici.
BOMBA UNIČILA UHADE ARABSKEGA ČASOPISA
JERUZALEM, 9. nov.—V četrtek je v uradih arabskega tednika v Jaffi eksplodirala bomba, ki je povzročila veliko škodo. Policija veruje, da so bombo vrgli Arabci sami, ker je tednik kritiziral uradno arabsko politiko.
v RUSIJI SE JE VRŠILA SVEČANA PROSLAVA 30-LETNICE REVOLUCIJE
Dve ladji v stiski
Preko sobote sta klicali na pomoč dve tovorni ladje, ki sta se vsled snežnih viharjev na jezeru Michigan znašli v resni stiski. Z enega parnika se je rešilo 28 mož posadke.
V bolnišnici
Mr. John Kaušek, st., ki je vodil grocerijo in mesnico na 19513 Kewanee Ave., se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer se je podvrgel operaciji.. Sorodniki in, prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim preje popolnoma okreval!
Himen
V soboto 15. novembra se bosta poročila Miss Jennie Jalovec, hčerka Mr. in Mrs. John Jalovec iz Geneva, O., in Mr. Albin Virant, sin Mr. in Mrs. Joseph Virant iz 19605 Kildeer Ave. Poroka se bo vršila v cerkvi Immaculate Conception v Geneva, O., poročna slavnost pa na domu nevestinih staršev. Novoporočencema naše čestitke!
Tolpa oropala hotel
Včeraj zgodaj zjutraj je prišla v hotel Lake Shore, ki se nahaja na 12506 Edgewater Drive, peto-rica roparjev, ki je resno pretepla stanovalca, ki sta se bandi-tom postavila v bran, potem pa zbežala s $100 gotovine, katero sta iztrgala hotelskemu nadzor niku in njegovemu pomočniku. Označeni hotel je eden najbolj znanih rezidenčnih hotelov v Clevelandu.
LONDON, 9. nov.—V petek je bila z velikimi paradami v Moskvi proslavljena 30-letnica ruske revolucije, ki je postavila ,te-melje današnji Sovjetski zvezi.
Na tisoče in tisoče vojakov, letalcev, mornarjev in civilistov je paradiralo mimo masoleje Nikolaja Lenina na moskovskem Rdečem trgu. Visoki vladni uradniki in vojaški voditelji so motrili parade, toda generalisi-mo Stalin ni bil prisoten pri proslavi. Veruje se, da se Stalin nahaja v letovišču ob Črnem morju, kjer so ga pred kratkim po-setili laboritski člani angleškega parlamenta, ki so izjavili, da se nahaja pri odličnem zdravju.
Glavna osebnost na proslavah je bil maršal Nikolaj A. Bulga-nin, zastopnik premierja, ki je imel glavni govpr.
"Zemeljska obla je v 30 letih spremenjena"
Neki uradni komentator je izjavil, da je "obstoj Sovjetske zveze v 30 letih spremenil eno šestino zemeljske oble tako, da bi je ne bilo moč spoznati."
Pri radio komentarjih, ki so bili delno podani v angleščini, je stalno bilo poudarjeno, da je Sovjetska zveza budni čuvaj miru in da "intervencionisti" in "imperialisti" pripravljajo novo vpjno. Posebno se je omenjalo ime Winston Churchilla.
Sovjetski komentator, ki je govoril o vlogi Sovjetske zveze v vojni o njeni vojaški sili, je na enem mestu izjavil;
BLIZU 6 MILIJARD DOLARJEV PREDLAGANIH L. 1948 ZA BOJ PROTI KOMUNIZMU V EVROPI
Trumanov odbor za zunanje zadeve pravi, da je "hladna vojna" za oblast v Evropi že v polnem razmahu.
WASHINGTON, 8. nov.—Posebni odbor predsednika Trurnana za zunanje zadeve je danes obelodanil poročilo, V katerem se urgira kongres, da dovoli za prihodnje leto 5 milijard in 180 milijonov dolarjev v svrho "hladne vojne" z Rusijo na "ideoloških bojiščih zapadne Evrope." Poročilo med ostalim ugotav-^-----—-
Ija, da bodo skupni izdatki Mar- sednik Studebaker Corporation, shallovega načrta za gospodar- South Benti, Ind.
Calvin B. Hoover, ravnatelj
sko okrevanje zapadne Evrope eventualno znašali med 12 in 17 univerze Duke; Robert Koening, milijard dolarjev.
Ideološka borba za Evropo že v polnem razmahu
predsednik Ayrshire Collerles Co., Indianapolis; Robert M. La Follette, bivši senator iz Wiscon-sina; Edward S. Mason, ravna-Posebni odbor 19 prominent- telj šole za javno administracijo
nih državljanov direktno veže pomoč Zedinjenih držav zapadni
Evropi z ideološko borbo med ške delavske federacije; Harold
"Sovjetska sila je strašno opozorilo vsem"tistim, ki želijo pahniti svet v novo, strašno vojno. Sovjetsko ljudstvo čuva mir in bo mir tudi branilo.
"Vojni podpihovalci bi si morali zapomniti, kaj se je zgodilo s Churchillovo proti-sovjetsko intervencijo in z nemškim poskusom, da se razbije Sovjetsko zvezo. Sovjetsko ljudstvo se ne da strahovati. Naša sila bo brez dvoma povzročila, da bodo vse mahinacije propadle. Kar smo mi ustvarili, bo ohranjeno za večnost."
*
Truman in Attlee poslala pozdrave
LONDON, 9. nov. — I^adio Moskva je v petek oddal besedilo pozdravnih brzojavk predsednika Trumana in angleškega premierja Attleeja.
Predsednik Truman je brzo-jako naslovil na predsednika sovjetskega presidiuma Nikolaja Švernikova. Brzojavka se glasi;
"V zvezi s proslavo obletnice Sovjetske zveze vas prosim, da izročite iskrene čestitke ameriškega ljudstva sovjetskemu ljudstvu."
Angleški premier pa je poslal svojo brzojavko generalisimu Stalinu:
"Ob priliki 50-letni,ce ustanovitve Sovjetske zveze pošiljam moje pozdrave in čestitke vam in sovjetskemu ljudstvu," je rečeno v brzojavki angleškega premier-'ja.
zapadnimi demokracijami in ko munističnimi državami. V svojem poročilu pravi:
"Totalitarni narodi in njih sateliti so že proglasili odprto ideološko vojno proti vsem drugim narodom in ljudstvom, ki verujejo v osebno svob'odo. To se imenuje 'hladna vojna.' Prva velika bitka v tej 'hladni vojni' se bije sedaj v zapadni Evropi.
Hladna je samo v tem smislu, da se še ne kadi iz topovskih cevi in da še ne pokajo bombe in dirigirana napadalna orožja.
"V vsakem drugem smislu je ideološka vojna komunistov enako brezobzirna in odločna kampanja za svetovno vlado, kakor bi mogla biti vroča vojna."
Zahteve zapadne Evrope bile nekoliko reducirane
Ta odbor, ki je bil na delu izza junija, je zahteve zapadne Evrope znatno, dasiravno ne drastično, znižal. Pariška konferenca evropskih narodov j^ za prvo leto zahtevala 7 milijard in 130 milijonov dolarjev, za dobo štirih let pa 19 milijard in 310 milijonov dolarjev.
Poročilo odbora, kateremu je stal na čelu trgovinski tajnik W.
Averrell Harriman, predstavlja zadnje raziskovalno delo, predno bo administracija predložila Marshallov načrt izrednemu zasedanju kongresa, ki se snide prihodnji ponedeljek.
Predsednik Truman je poročilo obelodanil z izjavo, da bi "moralo biti v veliko pomoč kongresu pri njegovem delu za ne-odlašano formiranje, programa za zdravo pomoč zapadni Evropi."
Člani posebnega odbora,
ki je sestavil poročilo
V odboru, ki je sestavil poročilo, so se poleg Harrimana nahajali sledeči;
Hiland Batcheller, predsednik Allegeny-Ludlum Steel Corporation, Pittsburgh, Pa.; Robert Earle Buchanan, ravnatelj kole-
criin	T/mito* \\T C	USTRELJENIH V GRčlcJI
gija države Iowa; W. Randolph Burgess, podpredsednik Nation
B. Carey, tajnik-blagajnik CIO John L. Collyer, predsednik B. F. Goodrich Co., Akron; Granville Conway, predsednik Cosmopolitan Shipping Co., New York; Chester C. Davis, predsed
na univerzi Harvard; George Meany, tajnik-blagajnik Ameri-
G. Moulton, predsednik Brookings Institute, Washington, D. C.; William I. Myers, ravnatelj poljedelske fakultete na univerzi Cornell; Robt. Gordon Sproul, predsednik Californijske univerze; Owen D. Young, častni predsednik General Electric Co., Van Hornesville, ,N. Y.
Pomoč se mora kriti z davki in ne s posojili
Odbor v svojem poročilu posebno naglasa, da se mora predlagana pomoč kriti z davki in ne s posojili in da naj se ista nudi od leta do leta in ne v eni vsoti za štiri leta skupaj. Dalje, da se organizira posebna vladna agencija, ki bo nadzirala celotno pomožno akcijo, in da se bo prvo leto moralo tri do tri in pol milijone enostavno darovati, ako se bo hotelo zadostiti nujnim zahtevam za živež, kurivo in umetna gnojila.
Odbor tudi smatra, da se bo za uspešnost programa moralo iznova upeljati nekatere gospodarske kontrole, ki so obstojale med vojno, in da morajo Zedinjene države "skrbno nadzirati vse eksporte, ker zaloge te dežele tudi niso brezmejne."
Končno odbor poudarja, da nobena darežljivost Zedinjenih držav ne bo Evrope postavila na noge, ako se tamkajšnji narodi ne primejo trdega dela, kajti bodočnost zapadne Evrope se v veliki meri nahaja v njenih lastnih rokah."
v KAŠMIRJU SE ŠE VEDNO VRŠIJO BORBE
new delhi, 9. nov.—Petkova poročila pravijo, da so indijske čete, podprte z zračno silo ,v šestih urah horb prisilile v državi Kašmir muslimanske upornike na umik. Prvič je v poročilu omenjeno, da so indijska letala Bombardirala vasi okrog prestolnice Kašmirja.
atene, 9. nov.—Grška čas-
al City Bank, New York; James nikarska poročila pravijo, da je
p reki sod obsodil na smrt užtrelitvijo 12 gerilcev.
Zaroka
Zaročila sta se Miss Lucille nik Federal Reserve Bank, St. Hrovat, hči Mr. Jqhn J. Hro-Louis; R. H. Deupress, predsed- j vat, in Mr. Eddie Terlep, sin nik Proctor & Qamble Co., Cin-1 Mr. in Mrs. John Terlep, 15501 cinnati; Paul G. Hoffman, pred-'Lucknow Ave. Bilo srečno!
)
/
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) —
For Six Months—(Za šest mesecev)
For Three Months—(Za tri mesece)
UREDNIKOVA POŠTA
—$8.50
—	5.00
—	3.00
For Cauda, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo ii\ druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) -—-
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) --
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3; 1879.
NEVARNA ŽIVČNA VOJNA
Kot pravijo poročila iz Nemčije, se je tudi tam začela voditi odprta propagandna vojna med anglo-ameriškimi okupacijskimi z ene in sovjetskimi oblastmi z druge strani. Te propagandne vojne se seveda največ veselijo tisti Nemci, ki še vedno verujejo v nezmotljivost nacizma in vidijo še vedno v Hitlerju odrešnika "velike nemške nacije." To je za njih zadnja nada, ista nada, ki jo je gojil Hitler do samega konca vojne, da bo prišlo do vojne med zapadnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo.
Ni seveda nič novega, da se pri tej propagandni vojni zapadni zavezniki, kot na glavni adut, opirajo na takozvani sovjetsko-nemški pakt o nenapadanju iz leta 1939. Vsi, ki danes največ grmijo proti Sovjetski zvezi, pa enostavno prezirajo dejstvo, da se dejansko nacistična agresija ni začela s tem "rusko-nemškim" paktom o nenapadanju, pa celo ne z letom 1938 ko so zapadni zavezniki sklenili sramotni pakt, s katerim so Češkoslovaško izročili Hitlerju. Zgodovinsko je dejstvo, da je takrat bila Rusija pripravljena izpolniti svoje obveze napram Češkoslovaški, toda da so baš zapadni zavezniki, Daladierova Francija in Cham-berlainova Anglija, v verjetnem prepričanju, da bo Hitler krenil v križarskem pohodu proti "boljševizmu," obvestili Beneša, da naj ne pričakuje nobene pomoči od svojih angleških in francoskih zaveznikov. Vsakemu je znano, da v Monako vem, pri ustvarjanju tega Chamber-lainovega "miru našega časa," ni sodelovala Rusija.
Objektivna zgodovina ne bo seveda zavračala nobene odgovornosti za jzbruh druge svetovne vojne na Sovjetsko zvezo. Kajti baš'Sovjel^&a zveza je pokazala največ želje, da se resnično ohrani mir in da se prepreči nemško agresijo. Da so zapadni zavezniki zavzeli drugačno stališče napram Sovjetski zvezi, da so upoštevali tedanjo sovjetsko zunanjo politiko o "kolektivni varnosti malih držav," je zelo dvomljivo, da bi bilo prišlo bodisi do nemškega vdora v Avstrijo ali pa do Monakovega.
Ce se vpošteva tudi številne druge dogodke, ki so odločilno vphvali na izbruh druge svetovne vojne, bi ,seveda bilo potrebno omeniti italijansko agresijo v Abesiniji, sramotno "neintervencijo" v španski civilni vojni, ki je samo omogočila Hitlerju in Mussoliniju, da sta špansko ljudstvo osedlala s fašizmom.
Prikazovati zgodovino druge svetovne vojne na sedanji propagandni, način in izrabljati rusko-nemški pakt o nenapadanju za propagandne namene, je ena zelo brezupna zadeva, ki stvari miru ne more prispevati, pač'pa lahko prispeva samo za poostritev že itak sovražnih odnosa j ev med zapadom in vzhodom. Ni dvoma, da je zelo dosti zakletih sovražnikov Sovjetske zveze, ki bi najrajši videli, da bi se novo, preurejeno sv. pismo glasilo: "Najprej je bil kaos, potem je Bog ustvaril rusko-nemški pakt o nenapadanju in izbruhnila je vojna." Seveda Monakovo, "anšlus," imperijalistična vojna Italije v Abesiniji, španska civilna vojna, intervencija tujih sil v civilni vojni Rusije, pa končno tudi vatikansko-nemški pakt o nenapadanju (takozvani konkordat), pri kateremu se podpis sedanjega papeža in tedanjega kardinala Pacellija nahaja poleg podpisa nacističnega diplomatskega lisjaka von Pap-pena—vse to bi naj spadalo v "kaos."
Danes je vsem narodom,na svetu potrebna ena edina propaganda. To je propaganda za mir. Ko se je vodila v drugi svetovni vojni borba proti naci-fašizmu so zavezniki dokazali, da je sodelovanje za zmago nad skupnim sovražnikom mogoče. Danes lahko svetu dokažejo, da je mogoče tudi zavezništvo v borbi za dosego trajnega miru.
Ni dvoma, da največ teh bajk o "neizogibnosti" tretje svetovne vojne izvira iz popolnoma zgrešene filozofije, da je nemogoče, da bi dva tako nasprotna sistema, kot sta socijalizem in kapitalizem živela eden poleg drugega. Stalin je že v več slučajih izjavil, da se za sodelovanje ne zahteva, da bi imeli narodi enak sistem. "Treba je spoštovati sisteme, ki jih je odobrilo ljudstvo. Samo pod tem pogojem je možno sodelovanje."
Ameriški businessmen! so dokazali, da se da kupčevati tudi s Sovjetsko zvezo, ki kapitalizem ne pripozna. Toda pri temu kupčevanju je potrebno, da obe strani pokažejo dobro voljo, poštenost in medsebojno spoštovanje. To je dokaz, da kapitalizem in socijalizem lahko živita eden poleg drugega, če res obstoja obojestranska dobra volja.
Sedaj po drugi svetovni vojni, dežele po'd temi različnimi sistemi imajo svoje peroče probleme. Sovjetska zve-
REV. HEWLETT JOHNSON PRIDE V CLEVELAND
Pismo iz La Combelle, Francija
Spoštovana Mrs. Frances Lun-ka, bivajoča na Hibbing-u, Minnesota, je pred nekaj tedni pce-jela pismo od sVojega nečaka Valdo Rok, ki živi s svojo materjo v rudniškem okrožju La Combelle v Franciji. Pisec pisma je odšel iz svoje rojstne vasi Že-rovnice pri Cerknici še kot mlad deček, toda kljub temu goji toplo ljubezen do svoje rojstne domovine. Mrs. Lunka (Živca Francka) nam je poslala pismo za priobčitev. Pismo se glasi: "La Combelle, 15. oktobra 1947. "Draga tetka!
"Po dolgem, zelo dolgem času sem se vendar spomnil, da imam tam v daljni deželi Ameriki teti-ko, ki sem ji še dolžan odgovora na njeno pismo. '
"Vem, da me boš malo pograjala (to si tudi seveda zaslužim). Pa kaj hočeš, če se tako težko pripravim k pisanju, da je strah in groza.
"Menda Ti je tudi že mama sporočila, da sem odšel v Jugoslavijo na mladinsko progo Ša-mac-Sarajevo. Sedaj sem že zopet nazaj, toda če bi bilo zaradi mene, se ne bi nikdar več vrnil v to umazano deželo.
"Proga bo dolga 247 kilometrov, končana bo okoli 7. oktobra, okoli 20 dni pred določenim časom. To bo zelo velikega pomena za našo novo Jugoslavijo, ki jo tako črnijo zapadne države, to pa samo zaradi bojazni in lastnega interesa in dobička, ker ne bodo mogli več izkoriščati našega delovnega ljudstva, ker sedaj je že zadosti zrelo, da bo izkoriščalo samo svoje ogromno bogastvo.
"Na progi sem delal v brigadi 'Vili Pepeljnak,' ki je izseljeni-ška brigada iz Francije. Delali smo od šeste do dvanajste ure, potem smo južinali in imeli dve uri odmora. Imeli smo tudi športne in učne kulturne ure. Tam se mi je zelo dopadlo in sem se zredil kar za šest kilogramov.
"Seznanil sem se z brigadami raznih narodnosti, na primer Amerikanci, Canadčani, Angleži, Francozi, Italijani in tudi vseh slovanskih narodov. Vsi ti mladinci iz demokratičnih dežel so pridno pomagali graditi progo in našo neodvisnost. V naši deželi se gradijo proge in tvornice, posebno pa* nova bodočnost.
"Res, da tam še ni vsega v izobilju kakor eni mislijo, da se dobro živi brez dela, ampak to ne gre. Pregovor pravi: 'Kdor ne dela, naj tudi ne je!' In mislim, da je tako tudi čisto prav.
"Ko smo skojičali naše delo, smo dobili 15 dni dopufeta in je lahko vsak šel, kamor mu je srce želelo, pa lahko tudi po celi Jugoslaviji in vse brezplačno.
"Jaz sem šel seveda v Žerovni-co in ko sem se bližal rojstni vasi in hiši, toliko bolj burno mi je srce utripalo. Ko sem zagledal
potok, sem se spomnil, kako sem lovil ribice, kako sem tekal čez polja, hrib cerkev in še vse drugo. To so bili prelepi spomini iz nojih otroških let.
"Rokovo (živčo) hišo sem našel brez težave, samo ko sem notri vstopil, nisem nikogar spoznal, kakor tudi oni ne mene. S stricom Mihom sva se naj prvo seznanila, potem seveda je šlo | kar samo in je kmalu vsa Žerov-nica vedela, da sem prišel iz francije.
"Stric Miha je še cel korenjak, skoraj še mladenič. Cisto nas* protno z mojim ubogim pokojnim papanom. No, saj je bil tudi on močan in čil, pa kaj hočeš, ta prokleta jama Combelle ne prizanese nikomur, pa če je še močnejši.
"Bil sem tudi pri vseh sorodnikih, na Lipsenju pri Joškovi teti, pri Gričerjevih, Živčih in še povsod drugod. Ampak to je bilo najhujše, kamor sem prišel, sem moral jesti, drugače so bili pa jezni. Včasih sem se tako najedel, da bi kmalu počil.
"Kar sem imel prostega časa, sem najraje hodil na lov in ribe. To je bila,moja največja zabava. Veš, imam ravno isto žilco kakor jo je imel papa, da sem v gozdu s puško v roki, pa sem srečen. Največkrat sva šla s stricem Mihom, ker je tudi on strasten lovec.
"Kako se imate pa kaj pri Vas? V Vaši deveti deželi, čeprav vem, da je tam zelo dobro, najboljše na svetu, je treba menda vseeno prijeti trdo za delo, ker mislim, da tudi tam ne dajo nič zastonj.
"Cez pet let, mislim, da bo že bolje v Jugoslaviji kakor pa tam, takrat upam, da boste nazaj prišli, čeprav ^ste Amerikanci in mislim, da se bomo še enkrat srečali v naši lepi Sloveniji.
"Pri koncu Vas vse tri prav prisrčno pozdravljam, svaka Andreja, sestrično Frances, posebno pa Tebe, draga tetika. Vaš nečak in bratranec,
"Valdo Rok."
ANGLEŠKI ČASOPIS O TRPINČENJU ZAJETIH GRŠKIH GERILCEV
LONDON, 10. nov.—Angleški časopis Daily Mirror, ki ima veliko naklado, je danes na prvi strani priobčil dve sliki, ki ka-žeti grške monarhistične vojake na konjih, kako držijo za lase odsekane glave grških gerilcev.
Časopis pravi, da so angleške čete stale poleg grških monarhi-stičnih vojakov, ko so se uporabljale "gestapovske metode proti gerilcem."
Chicago. — Dne 11. okt. je umrl po daljši bolezni John Stare, doma iz Goriče vasi pri Ribnici, v Ameriki od 1903, v Chicagu od 1917. Zapušča ženo in hčer.
za in dežele vzhodne Evrope, v katerih predstavljajo slovanske, dežele vodilno silo, so se že vrgle z vso vnemo na delo za obnovo. Dveletni, triletni in petletni načrti teh dežel niso mala stvar. To so ogromni projekti v sistemu soci-jalistične ekonomije, ki se jih lahko uspešno izvede edino v miru. Pa tudi v naših Zedinjenih državah imamo naše notranje probleme. Problem depresije, brezposelnosti,'stalno naraščajočih cen in k temu tudi druga vprašanja, ki jih srečujemo v našem dnevnem življenju, vse to je dovolj obsežno polje delovanja za vse tiste, ki pravijo, da jim je blaginja naše dežele prva skrb.
Ne smemo se vdati vplivu propagande o neizogibnosti nove vojne, pa naj prihaja ta propaganda s katerekoli strani. Pri vsaki takšni propagandi, katere namen je, da prikazuje sodobna vprašanja enostransko, moramo vedno gledati tudi na drugo plat. Ko gre za dosego trajnega miru med vsemi narodi ne smemo stati ob strani, ampak razumeti moramo, dajeta mir odvisen v veliki meri kako bomo znali tolmačiti in spodbiti tisto vrsto propagande, katere namen je, da nas potom "živčne vojne" pripravi za vseuničujočo novo vojno,, katero si gotovi elementi brez vsakega dvoma srčno želijo.	, .
Ugledni Dean of Canterbury Rev. Hewlett Johnson, ki se je pred kratkim povrnil s ture po osvobod-jenih deželah vzhodne Evrope bo 18. novembra ob 9. uri zvečer govorih v Clevelandu in sicer v Masonic avditoriju.
Pokroviteljstvo nad govorom in shodom je prevzela clevelandska podružnica Council of American-Soviet Friendship (Svet za ameriš-ko-sovjetsko prijateljstvo).
Dean of Cantenbury je pisec knjige "Soviet Power," ki je bila prevedena na 18 jezikov in tiskana v več kot 3 milijone izvodov. Rev. Johnson je dolgo proučeval Sovjetsko zvezo in se je med ostalim nahajal tudi v Jugoslaviji. Obiskal je Sovjetsko zvezo pred in za časa vojne in je posebno priljubljen pri sovjetskemu narodu. Od vseh pisateljev in časnikarjev je baš Dean of Canterbury imel največ prilike, da opazuje povojno obnovo Sovjetske zveze. O temu bo pisal v svoji knjigi "The Soviet Union Since The War," ki bo izšla v začetku tekočega meseca.
Dr. Johnson je bil imenovan za dekana Canterburške pokrajine v Angliji leta 1931 in je istega leta ustanovil angleško društvo za kulturne odnošaje s Sovjetsko zvezo.
Rev. Johnson bo na svoji govorniški turi po Zedinjenih državah imel svoj prvi govor v New Yorku 9. novembra. Govoril pa bo v vseh večjih ameriških mestih in v Torontu, Kanadi.
Vstopnice za shod dobite tudi v našem uredništvu, ali pa v uradu clevelandske podružnice Council of American-Soviet Friendship na 1975 East 61 Street, tel. stevika HE 0197. Vstopnice so po 70 centov in po $1.10 (vključno davekj.
Rev. Hewlett Johnson Dean of Canterbury
Drobne vesti iz Jugoslavije
Drobilec za najtrše kamenje, razdejali. Obnovitvena dela so izdelan v guštanjski železarni, gg začela že leta 1945. Letoš-— Doslej smo morali uvažati nja delaj so na splošno že kon-'celjusti" za drobljenje kame- čana. Razen stalno zaposlenih nja in zadnje čase je že grozila delavcev sodeluje s prostovolj-nevarnost, da se bo moralo usta- nim delom tudi prebivalstvo viti delo na cestah, ker so stari drobilci izrabljeni. Delovni kolektiv guštanjske železarne se je lotil naloge, da izdela čeljusti, ki bodo dovolj trde, rešil jo je zgledno, tako da smo dobili drobilec- domačega izdelka za najtrše kamenje.
Začetek graditve moderne sarajevske železniške postaje. — Zgradili ,jo bodo na površini 4000 kvadratnih metrov. Vsa dela morajo biti končana prihodnje leto. Sarajevska postaja bo ena najlepših in največjih v naši državi.
*
Velika melioracijska dela na otoku Krku. — Ob jezeru Njivice je bilo doslej mnogo zemlje zamočvirjene. Že pred vojno so razmišljali o načrtu, da bi Za osušitev jezera skopali prekop do morja. Razen jezera, ki ima 50 ha površine, zdaj osu-šujejo tudi prostrana polja. Me-liorirana polja bodo lahko po potrebi tudi namakali. Doslej, neizkoriščena zemlja se bo spremenila v rodovitne vrtove in njive. Pridelovali bodo predvsem povrtnino in z njo zalagali Re-ko-Sušak.
#
Premogovniki prevzema-jo večje naloge. — Skoraj vsi večji premogovniki imajo v drugem polletju večji proizvodni načrt kakor v prvem. Tudi v premogovnikih k-ostolškega premogovnega bazena pri Poža-revcu, Starem in Novem Ko-stelcu ter Klenovniku so prevzeli v drugem polletju za 18rf večjo proizvodno nalogo. V prvem polletju so izpolnili proizvodni načrt povprečno za 118 odstotkov.
«
V Bosni in Hercegovini gradijo številne veterinarske ambulante. — Letos bodo zgradili 30 poslopij za veterinarske ambulante, tako da bo imel vsak okraj svojo ambulanto. V ta namen je bil okrajnim ljudskim odborom dodeljen kredit po 200,000 din.
#
Graditev pristanišča v Ma-karski. — To pristanišče je bilo pred vojno eno največjih na Jadranu. V njem so lahko pristajale tudi večje ladje. Zdaj obnavljajo pristanišče, ki so ga Nemci ob umiku skoraj povsem
Novi mornarski tehnikam v Kotoru. — Dosedanja mornariška trgovska akademija je bila preorganizirana v mornariški tehnikum za izobrazbo oficirjev trgovske mornarice. Pouk bo trajal tri leta.
#
Pridelovanje zdravniških zelišč na Hrvatskem. — V stari Jugoslaviji so na Hrvatskem pridelovali zdravilna zelišča le na površini 8 do 10 oralov. Ljudske oblasti so zdaj posvetile primerno pozornost sistematičnemu pridelovanju zdravilnih zelišč. V ta namen je bil ustanovljen pri institutu za pridelovanje in požlahtnjevanje rastlin odsek za zdravilna zeli
ŠKRAT
Drug drugega nadkriljuje
Gašper, Miha in Boltežar, vsi trije jagri — najraje v tujih revirjih — so se zabavali s pripovedovanjem čudnih zgodbic.
"V svojih mladih letih sem bil tako hiter," je pripovedoval Gašper, "da sem videl, ko sem tekel okrog drevesa, samega sebe v hrbet."
"To ni nič novega", je menil Miha. "V moji rojstni vasi so ljudje nekoč tako stradali, da sta po dve osebi skupaj dali komaj eno senco."	.
"Kaj bosta vidva", se je za-repenčil Boltežar. "Moj pokojni oče se je nekoč vračal okrog polnoči iz gostilne in je tako imenitno in pristno zakikirikal, da je takoj pogledalo solnce izza gore v domnevi, da je ura že štiri ..."
#
Mesporazum
Mlada športnica Vera zajaše konja kar brez športne obleke. Konj se spotakne in Vera te-lekne na tla v položaj, ki bi mu moralisti imeli kaj pripomniti. Hitro se zopet dvigne in že je na konju.
"Ali ste videli mojo energi-reče v svesti si svoje moči hlapcu, ki prikoraka izza oglov.
Hlapec zardi in reče: "O, videl, videl! Toda pri nas ne pravimo tem,^ energija ..."
*
Med otroci
Lizika: "Tonček, dajva se igrati očeta in mamo."
Tonček: "Dobro, samo iric ne smeš preveč tepsti!"
jo?
RUSKE SLIKE, ODGOVOR NA AMERIŠKE SLIKE O RUSKO NEMŠKEM PAKTU
BERLIN, 6. nov. — Berlinski časopis "Berlin am Mittag" je včeraj priobčil serijo slik, ki kažejo pokojnega angleškega ministrskega predsednika Neville Chamberlaina in druge angleške uradnike v družbi Hitlerja in ostalih nacističnih voditeljev. Slike so bile posnete na konfe-sča z nalogo, da pospešuje pri- ^enci v Monakovem, ko so za-delovanje zelišč na kmetijskih p^dne sile izročile Češkoslova-postajah. Letos je bilo poseja- g^o nacistični Nemčiji.
no 140 oralov zemlje z zdravil nimi zelišči. Ob koncu petletke
Slike so ruski odgovor na ameriško propagando proti Ru-
površina za zdravilna gjjj pred tem je nemški časopis zelišča povečati na 2000 oralov, j ameriško kontrolo "Abend"
priobčil slike, ki kažejo sovjet-
FRAQICOSKO MESTO SPREMENILO IME TRGA
skega zunanjega ministra Molo-
tova v družbi z Ribbentropom
r, • ■	| in sicer ob priliki sklenitve rus-
BOURGES Francija, 9-	pakta o nenapada-
-Tukajsnj, glavm trg je bil na '	je bil sklenjen eno leto
predlog komunisti«.,h	konferenci v Monakovem.
mestne zbornice prekrščen v "Stalingradov trg."
Tako je
On: "Strašno! Vsak dan naj-1niko\ dem kakšen tvoj las v j,uhi!"
Ona: "Ti me več ne ljubiš! Ko sva bila zaročena, si imel tako rad moje lase!"
'Berlin am Mittag" je priobčil slike pod naslovom "Razstava slik iz Monakova iz dobe velikega snubljenja fašističnih nasil-
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o do-godkih po svetu in doma!
J. Jauch:
'TtJIAMENT"
(V Euclid Beach parku ob jezeru Erie)
Na tvoje obrežje rad sem zahajal:
Se v družbi veseli po njemu sprehajal,
Pod drevjem košatim se v senci hladil,
Si duh in telo spokojno krepil.
Gledal sem sonca veličastni zaton,
Ko v barvah prelestnih se je v vodo potapljalo
Po dnevnem obhodu od nas se poslavljalo
Ko zemeljska pota se bodo iztekla,
Naj željo se mojo bi izpolnilo Telesne ostanke valovom izročilo,
Da jih poneso čez Niagara slapove Po naravnih zakonih v večne preosnove.
10. novembra 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
F. A. Vider, predsednik SANSa:
S SEJE IN BANKETA AMERIŠKEGA SLOVANSKEGA KONGRESA
Ameriški slovanski kongres I bila pripraviti potreben načrt je 12. oktobra priredil slavnost-: in ga predložiti seji naslednji no večerjo v počast progresiv- dan. Odsek je drugi dan pred
nemu senatorju Pepperju iz Floride v hotelu Pennsylvania v New Yorku. Podpisani sem imel čast udeležiti se ga kot predsednik SANSa. ^Ker pa je tajništvo SANSa nekaj dni prej dobilo sporočilo, da se ima obenem vršiti važna seja slovanskih zastopnikov, na katero smo bili SANSovi zastopniki vabljeni, sem se tudi seje udeležil.
Reči moram, da je bila seja irredno dobro obiskana po zastopnikih slovanskih narodnosti in Slovenci nismo bili zadnji; tudi tu rojena mladina slovanskega porekla je bila zastopana.
Zlatko Balokovič, predsednik Ameriškega komiteja za jugoslovansko pomoč, je v kratkih besedah odprl zborovanje ip je posebno povdaril dejstvo, da danes ta dežela in z njo kot ameriški državljani tudi mi stojimo na pragu resnih časov, ki so povprečnemu državljanu sko-ro nezapopadljivi. In vsled tega je potrebno, da bomo liberalno misleči državljani trajno čuječi. Naznanil je, da bodo na dnevnem redu tri važne točke ali vprašanja, katere ima seja rešiti, in sicer; 1. Pospešitev našega gibanja in dobava potrebnih finančnih sredstev za borbo proti reakciji; 2. kako zainteresirati našo mladino za delo v tej napredno orientirani organizaciji, in 3. razprava o novi reviji in političnih vprašanjih.
Leo Krzycki, predsednik ASK, se je od nas kmalu poslovil, ker je imei biti isti dan na konvenciji CIO v Bostonu. Pred odhodom je v govoru izrekel par precej značilnih besed, ki so važne tudi za one slovenske delavce, ki spadajo v krog strokovnih unij. Rekel je namreč, da gre s težkim srcem na konvencijo strokovno organiziranega delavstva, pred kojega delegacijo se ne more tako jasno in odprto izraziti, kot je to niogoče na našem zborovanju. Naše delavske unije so še daleč od prave demokracije, ker večina delavstva je sama ne razume. To jg baš demonstrirala konvencija AFL v San Frančišku, ki dela odprto štafažo reakciji.
Nato so sledila poročila ekse-kutivnih uradnikov, tajnika in blagajnika, v katerih je bil obširno pojasnjen naš stari problem, vprašanje financ. Razprave o tem so bile dolge, po mojem mišljenju predolge, ker bi se bil porabljen čas lahko posvetil bolj koristnim namenom. Ker ni bilo v tem oziru
ložil načrt za zbiranje fonda v znesku $120,000 in ta vsota je razdeljena na večja naselišča ameriških Slovanov.
Nato se je prešlo na predmet, kot že omenjeno, kako zainteresirati za Ameriški slovanski kongres našo tu rojeno mladino. V to debato je dobro posegala tudi mladina in je povedala svoje razloge, zakaj ni pred njo večjega zanimanja za naše napredne ustanove. Izmed važnih vzrokov je bil povdar-jan eden, češ, da se na naših sejah preveč govori v slovanskih jezikih, katere mladina po večini ne razume, in tako seje zanjo niso atraktivne. Bilo je kajpada izraženega tudi nekaj šovinizma, katerega pa hi nihče jemal resno ali štel mladini v zlo, ker upoštevati je treba tukajšnje razmere, kakor tudi šolsko vzgojo.
Seje se je tudi udeležila mlada članica American Slav Youth Councila Irena Vlahov, ki se je baš vrnila iz mladinskega festivala v Pragi in nam je opisala svoje potovanje, kakor tudi kaj vse je videla, tako dramatično, da je bilo res prav-zanimivo jo poslušati. Kot smo že čuli, tako je tudi ona potrdila, so prvenstvo iz omenjenega festivala odnesli Rusi in Jugoslovani. Med svojim izvajanjem je tudi omenila, da če bi tukajšnja mladina imela tako vzpodbudo za zanimanje za politična ter ekonomska vprašanja, kot jo ima mladina pod novo demokracijo na Češkem, v Jugoslaviji itd., tedaj bi se tudi ona bolj zainteresirala v domača socialna vprašanja. Povedala je tudi, da ni nikjer opa-zila kakšnega "železnega za-grinjala", o katerem se v tej deželi toliko govori in piše in kar je le potvarjanje resnice.
Organizacija ASYC je zbrala vsoto $3,000 in poslala na proslavo v Prago njo in mladega Franka Ilčuka, kateri se pa še ni vrnil, kajti obiskati je šel porušeno Ukrajino, da se bo tako sam prepričal o nemški civilizaciji na ruskih tleh. Povedala je tiidi, da sta imela že vse pripravljeno za potovanje, kakor tudi rezervacijo na ameriški ladji, toda zadnjo minuto je bila rezervacija preklicana, da ni prostora. Tedaj sta se odpeljala v Kanado in od tam v Cehoslovaško.
Za tem je podala precej obširno poročilo urednica revije The Slavic American, katera je posebno naglašala potrebo zbiranja fonda, ker draginja v tiskarni in tudi na papirju je v teh časih silna in če se hoče
George Pirinsky je odprl pro gram ter v kratkih besedah predstavil brilijantnega stolo-ravnatelja v osebi liberalnega Raymonda E. Walsha, ki je vodil program posebno mojstrsko. Reči je treba, da bolj sposobnega človeka za ta posel niso mogli izbrati.
V pričetnem govoru — pomešanem s humorjem — je rekel, da kdor je zasledoval zasedanje delegacije Združenih narodov in govor našega državnega tajnika Marshalla, ta je moral dobiti vtis — vsaj takega je dobil on, ki ga pa nikomur ne vsiljuje — da se je naša vlada odločila razbiti organizacijo Združenih narodov. "Jaz ne morem razumeti tistih naših državljanov, brez razlike na njihovo profesijo, pa bi bila ista tudi pokrita z duhovniško haljo, ki se navdušujejo za novo vojfto, da ne pomislijo, kaj ista tudi zanje pomeni. Ne samo to, da bo človeštvo v novi vojni po-meteno s površja te zemeljske oble, ampak tudi če bi se slučajno kdo rešil, bo zemlja tako požgana in opustošena, da ne bo rodila desetletja in bo poginil od lakote."
Prvega govornika je predstavil Zlatko Balokovič, katerega govor je bil zelo pomemben in le škoda, ker ga nimam pri rokah za celotno priobčitev. Med drugim je rekel tudi to: Naš namen ni graditi svet za An-glo-saksonce in tudi ne za Slovane, ampak za splošno človeštvo.
Henry Wallace, kateri je bil tudi navzoč, je govoril za Balo-kovičem in se je zelo lepo izrazil o ameriških Slovanih ter njihovi lojalnosti za časa zadnje vojne in rekel, da ga boli, ker se nas je tako hitro pozabilo. Za Amerikance slovanskega porekla se pripravljajo težki časi, je rekel, in te razmere se ne spremenijo toliko časa, dokler ne pride v Washington na krmilo demokratična ljudska vlada. -Končno je tudi citiral iz knjige slavnega španskega filozofa, ki je pred več leti prerokoval, da bo anglo-saška demokracija zatonila, ker bazira pa preveč ozkosrčni podlagi, le v interesu svojega naroda, silno malo pa za druge. Nasledila pa jo bo slovanska s svojo velikodušnostjo, ker ona pozna demokracijo v širokem obsegu in sicer kruh za vse, delo vsem, kakor tudi splošna enakopravnost in pravica. Bodočnost je zmaga slovanske demokracije in jaz sem z vami zanjo, je zaključil.
George Wuchinich iz Pitts-burgha je napravil govor za finančne prispevke. Kolekta je prinesla, kot so poročali, štiri tisoč dolarjev.
Leo Krzycki, slovenski javnosti dobro poznani stari delavski boritelj, je tudi govoril in njegove besede so marsikomu globoko segle v srce. Ome-
mednarodne sprave in prijateljstva ter odpravo nadaljnih vojn.
Dodam naj še to, da so bili na tej večerji navzoči tudi ljudski zastopniki Jugoslavije, Rusije, Čehoslovaške, Poljske in Bolgarije. Nastopil je tudi operni pevec Petroff in lokalni ruski pevski zbor, kakor tudi nekaj veščih plesalcev v ruskih narodnih nošah.
Duh napredne ideje, ki nas je pritegnil v to demonstracijo za ohranitev prave demokracije v Ameriki, bo živel in nobena sila ga ne uniči, ker tak je vendar zakon narave, in to prepričanje mora v nas ostati neomajeno.
SANS.
Naturailzdcljska vprašanja m odgovori
nobenega konkretnega predlo- revija obdržati, bo treba poleg nil je, kako je bila v času zad-
ga, je bil končno izvoljen poseben odsek, katerega naloga je
Uncle Sam Says
SHOP EARLY
naročnine tudi posebnih sub vencij od strani onih, ki jim je mogoče kaj več žrtvovati v to svrho. O političnem vprašanju pa ni bilo" razprave, ker ni čas dopuščal.
V nedeljo zvečer, kot že omenjeno, se je pa vršil banket, kateri je sijajno izpadel in brez vsakega pretiravanja se lahko reče, da je bil v ponos ameriškim Slovanom. Rasi je bila vstopnina $7.50 od osebe, je bi-Ja dvorana ob sedmih že popolnoma zasedena. Program se je
nje vojne ob marsikaterih važnih prireditvah od vladnih funkcijonarjev pohvaljena lojalnost da te republike državljanov slovanskega porekla, kakor tudi junaštvo naših bratov in sester onkraj morja na bojnih poljanah. Dokler se je Slovane rabilo za klapce in izkoriščalo po privatnih interesih, toliko časa je bilo prijateljstvo tu in tam, toda sedaj je naenkrat vse dobro pozabljeno, da-si uradni rekordi govorijo, da je bilo v času zadnje vojne v
pričel ob 8. uri in je trajal do težkih industrijah 51% delav
četrt do dvanajst. Navzočih je
bilo do šest sto ljudi in le žal,
ker ni televizija tako razvita,
da bi bilo vam doma mogoče
videti pestro družbo in slišati
eaWy	govore, kakršnih se v sedanjih
'crn"^ to take on meaning which will časlh ne sliši posebno pogosto
v tej deieli. Priznati je treba,
at tht^Y	savings bonds da SO vsi govorniki govorili ta-
nti. 1 p your gift list for some- , , ,	, , ,
dea f »wn family circle or a ko, kot Jim je Svetoval zdrav
are'truiT'^the^ gift that"b	' razum In srce, namreč, da sto-
Riven, when it jl danes Ijudstvo tega kontl-
evMv	"th^ratrofirtM |	P^ed krlzo, kakršne še nI
investe^ _	nikdar poznalo in ga je treba
_ ^'^'7reasuryDcparimtHt ,	,
------zdramiti prej ko bo prepozno.
cev slovanskega porekla, kateri so največ doprinesli za poraz fašizma ,in nacizma od naše strani. Toda vseh dni še ni konec in tudi naša zvezda bo še posijala, je poudaril.
Poslednji govor je imel kajpada gost senator Pepper, ki je tudi obširno poudarjal in nas državljane opozarjal na nevarnost reakcijonarnega vala, ki je objel deželo vsled zavožene politike vladne administracije. Sugeriral je tudi program, potom katerega bi se dalo priti do
Vprašanje: Prejel sem pismo od svojega strica v starem kraju, ki se je rodil v Italiji, kjer še živi. Rad bi, da bi mu pomagal priti v to deželo. Jaz pa sem medtem dognal da je italijanska kvota, kot one večine evropskih dežel izčrpana oziroma zapolnjena za več let naprej. Ali je resnica, da bi moj stric mogel priti semkaj preje ako bi šel v kako deželo, katere kvota še ni zapolnjena, ter bi tam zaprosil za vizo? Povedano mi je bilo, da angleška in irska kvota ni zdaleka zapolnjena.
Odgovor: Res je, da kvoti Anglije in Irske nista zapolnjeni. Toda vašemu stricu to ne more biti v pomoč. Izseljenec se prišteva h kvoti one dežele, v kateri je bil rojen in ne one, v kateri znabiti sedaj biva ali kjer je sedaj državljan. Prav malo je izjem v tem pogledu, torej iste navajajo: Recimo da potuje s starši v Ameriko mladoleten otrok, se v njegovem slučaju napravi izjemo, tudi ako ni bil rojen v deželi, v kateri sta se rodila starša in pod katere kvoto sta dobila dovoljenje za vstop. Istotako lahko pride v Ameriko pod kvoto moževe dežele žena imigranta, ako je kvota njeno rojstne domovine izčrpana, ona dežele njenega moža pa niti zdaleka zapolnjena. V slučaju vašega strica seveda ni izjeme — čakati bo moral na italijansko kvoto.
Vprašanje: Ko sem zadnjič hotel napraviti prošnjo za državno delo, sem bil vprašan naj prinesem državljanski papir. Na žalost sem odkril, da sem ga zgubil. Zelo sem v zadregi. Kaj naj napravim?
Odgovor: bobite lahko du-plikat vašega "drugega papirja" ako izpolnite tiskovino N-565, katero dobite pri vsakem uradu naseljeniške in naturali-zacijske službe. Zaeno z aplikacijo ali prošnjo morate predložiti svojo sliko v treh izvodih ter temu dodati nakaznico za en dolar — ako pošljete po pošti, napravite Money Order, katerega naslovite na: Commissioner of Immigration and Naturalization Service v Washing ton, D. C. Potem pa tiskovino (Forn N-565), Money Order in tri slike pošljite na: Immigration and Naturalization Service V vašem pristojnem kraju. Vaš duplikat drugega papirja boste kmalu po vložitvi te prošnje prejeli.
Vprašanje: Moj nečak je vojni ujetnik britanske armade v Angliji. Rad bi prišel v to deželo. Kaj morem zanj v tem pogledu storiti?
Odgovor: Dokler je vaš nečak smatran za vojnega ujetnika, tako dolgo ne more zaprositi za ameriško vizo, da bi prišel v Zed. države. Kakor hitro pa je spuščen na prosto mu lahko pomagate, da pride k vam v Ameriko. Takrat mu lahko pošljete izjavo jamščine Ko to prejme, naj gre k najbliž jemu ameriškemu konzulatu in vloži prošnjo za ameriško vizo. Ako ste vi najbližji sorodnik
tega nečaka v Zed. državah, tedaj bo uvrščen v kvoto. Ravno sedaj je mnogo prošenj za vstop v Ameriko, radi tega bo vzelo nemara dokaj časa preden pride na vrsto. Njegova pripustitev v to deželo pa seveda ni zavisna le od kvote — zadostiti mora tudi vsem drugim predpisom in zakonom naseljevanja v Zed. države. Najboljše bo ako skušate dobiti nadaljne nasvete in podatke, ko bo vaš nečak spuščen na prosto ter ne bo več imel statusa vojnega ujetnika.
F.L.I.S.
Društveni koledar
NOVEMBRA
14.	novembra, petek. — Independent Veterans Club. — Ples v avditoriju SND.
15.	novembra, sobota. — Društvo Lipa štev. 129 SNPJ — Ples v avditoriju SND.
16.	novembra, nedelja. — Blaue Donau — Koncert v avditoriju SND.
16. novembra, nedelja. — Ples društva Strugglers SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v Slov. društ. domu na Recher Ave.
21.	novembra, petek. — St. Vitus Cadets SZZ. — Ples v avditoriju SND.
22.	novembra, sobota. — Društvo Lunder-Adamič št. 28 SNPJ — Ples v avditoriju SND.
23.	novembra, nedelja. — Pevski zbor "Abraševič" — Koncert v avditoriju SND.
28.	novembra, petek. — Athletic League SNPJ. — Ples v avditoriju SND.
23. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
27. novembra, četrtek — Koncert pevskega zbora "Zarja" v Slov. nar. domu na St. Ciair Ave.
27. decembra, sobota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ — Ples y avditoriju SND.
29.	novembra, sobota. — Loška dolina — Ples v avditoriju SND.
30.	novembra, nedelja. — Croatian Cultural Club. — Koncert v avditoriju SND.
30.	novembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
31.	decembra, sreda. — Silve-
99
Zastopniki
"Enakopravnosti •k
Za St. claiisko okrožja:
JOHN RENKO
1016 E. 76th St.
★
Za collinwoodsko in euclidsko okroije:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 .
*
Za nawburiko okrožja:
FRANK RENKO , 11101 Revere Ave. Diamond 8029
strov večer Slov, nar. doma in Kluba društev SND—Ples v obeh dvoranah SND.
DECEMBRA
5.	decembra, petek.—Veterans Blaškovič Post 5275—Ples v avditoriju SND,
6.	decembra, sobota. — Croatian Pioneers štev. 663 CFU — Ples v avditoriju SND.
7.	decembra, nedelja. — Hrv. Narodno Vi ječe—Koncert v avditoriju SND.
7. decembra, nedelja. — Koncert pev, zbora Slovan v Slov. društ. domu na Recher Ave, ob 3:30 pop,
7. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje št. 26 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd,
12.	decembra, petek. — Rich-man Memorial Post No, 661 —Ples v avditoriju SND,
13.	decembra, sobota. — Comrades No, 566 SNPJ—Ples v avditoriju SND.
14.	decembra, nedelja.—Young Clevelanders Club — Ples v avditoriju SND.
14. decembr^ nedelja — Ples Kluba slov, žena v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd,
19. decembra, petek.^Veterans
Club—Ples v avditoriju SND,
20.	decembra, sobota — Spartans No. 576 SNPJ—Ples v avditoriju SND.
21.	decembra, nedelja — Ples Ženskega odseka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd,
25. decembra, četrtek — Ples Soc, kluba št, 49 JSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
28. decembra, nedelja — Ples Podr, štev, 41 SZZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd,
31. decembra, sreda — Silve-strova zabava zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd,
JANARJA - 1948
3. januarja, sobota. — Društvo Napredne Slovenke št. 137— Ples v avditoriju SND.
9.	januarja, petek. — Veterans Club št. 2—Pies' v avditoriju SND.
10.	januarja, sobota. — Glasbena Matica—Ples v avditoriju SND.
11 januarja, nedelja. — Ples društva "Vipavski raj" šttev. 312 SNPJ v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
m




TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 82 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Zupnilč še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vara je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 BT. CLAIR AVE. Togal E. 62nd St.; vhod samo na E. S2 St.
Ur^d je odprt od 9.30 zj. do 3. zv.
Tal.: EN 5013
SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5
■

i
m
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
10. novembra «1947

BORIS GORBATOV
NEUKROČEM
TARASOVA DRUŽINA
(Nadaljevanje )
"Berači! Slabši od beračev!"
—	je pomislil in zmajal z glavo, ko je ogledoval dom in gospodarstvo. Vse je bilo vegasto . . Šupa se je zgrbila kakor starka, hiša komaj še diha, treba jo je popraviti, a kako bi zdaj! . . . človeka žre tuga, kovino — rja, drevo — Črvi. Taka je stvar. Vse se spremeni v prah. Čas je, da naredim krste za vso družino. Pa še za krste — se je bridko nasmehnil — ni lesa. — Vsega imam še tri jelove deske pri hiši."
4
Tri jelove deske ... Iz njih Se krste ne narediš! A Taras ni mislil, da bi sebi tesal krsto. Ni še hotel umreti, ni še izgubil vere.
Iz jelovih desk je stesal skrinjo. Vdelal ji je kolo. Pribil ročaje. Tako je nastala samokol-nica.
Babica Jevfrozinja je nemirno opazovala moževo početje.
—	Ali se pripravljaš na odhod, Taras?
Ni odgovoril.
—	Morda pa le ne bo treba?
—	je neodločno dejala. Nestrp no je skomizgnil z rameni.
—	Ej, prazne marnje!
—	Pojdeš sam?
—	Pa kdo še? Drugega ni.
—	Pač, Andrej ? je obzirno vprašala.
—	Andrej nas ne briga! — je naježen zamahnil starček. Babica Jevfrozinja je žalostrto odkimala s sivo glavo.
—	Ni, da bi hodil, v tvojih le tih, Taras ... — je vzdihnila.
—	Da, — se je bolno nasmehnil Taras. — Nisem zaslužil takšne starosti za moj trud na zemlji. A kaj bi besedičil? Nismo znali braniti svojih pravic, svojih sinov nismo znali vzgojiti, — na koga naj se zdaj jezimo?
Zvečer sta babica Jevfrozinja in Nastja odpravljali Tarasa za dolgo pot. Iz starih skrinj sta vlačili ženske in moške obleke, perilo, iztppali naftalin, ogledovali stvari proti svetlobi; ali jih bodo na vasi vzeli, kaj bodo dali zanje? O vsaki stvari, ki sta jo potegnili iz skrinje, bi bila mogla pripovedovati babica Jevfrozinja celo povest: koliko so stavili na stran denarja od plače, kako dolgo so se ženske posvetovale in kako je nato vsa družina šla kupovati. A bolje, da se tega ne spominjaš, babica Jevfrozinja se raje ni vdajala spominom, le vzdihnila je kdaj na kriva j, da bi ne videl Taras, in skladala stvari v samokolnico.
Dolgo se je obotavljala, preden je odprla še eno skrinjo. Vrtela se je okoli nje in spet se je vračala k nji.
—	Tu je Nastjina dota, — je nazadnje rekla.
—	Zares? — se je začudila Nastja. Tudi doto sem imela?
—	Kaj pa misli? — se je užalila mati. — Mar smo slabši od drugih ljudi?
—	Še vedela nisem! — se je zasmejala Nastja. — Le odprite, mati! Ženina ni od nikoder. Snubci ne prihajajo, ostali, so onstran Dona. Odprite!
Jevfrozinja Karpova je odprla skrinjo, se vrgla na stvari in zajokala.
Tudi Nastjina dota je šla v samokolnico.
Ponoči sta Tarasu iz zadnje moke napekli ponvičnikov za popotnico.
—	Pojdeš ob zori, Taras? — je plaho vprašala žena.
—	Kaj pa! — je prisluhnil
t'aras. Sam je nameraval oditi ob zori. —
—Zdi se mi, da bi ne bilo lepo, če greš podnevi s samokolnico . . . razkazovati ljudem našo bedo.
—	Nimam se česa sramovati!
—	je zavpil Taras.
—	Včasih te je bilo uboštva sram . . .
—	Včasih! — je zagodmjal.
—	Včasih je bil siromak, kdor ni maral delati. Zdaj pa se nimam česa sramovati. Podnevi pojdem! — je jezno zavpil. — Sredi poldneva. Naj vse vidi mojo samokolnico! — Tako se je poslovil od družine, ne da bi se zmenil za Andreja, in odšel z doma točno opoldne.
Visoko je dvignil glavo, raz-pihnil sive brke, in šel, potiskava je samokolnico, skozi ves Kameni Brod, skozi vse mesto, po najbolj obljudenih ulicah. Znanci so molče gledali za njim.
On pa je stopal, ne da bi se za koga zmenil. Dostojanstven in žalosten, ves mračen od bolečine, ki ga je žgala.
Tako je prehodil vse mesto in prišel do glavne ceste. Na križišču se je ustavil, da bi se pretegnil. A spričo tega, kar je zagledal na vesti, je na vse pozabil.
Samokolnice, samokolnice, sa-mokolnice — do koder je segalo oko, — samokolnice in hrbti, sklonjeni nad njimi. Hrbti in samokolnice — nič drugega ni bilo' videti, ko da pelje tod pot kaznjencev, škripaje in ropota-je so se kotalile samokolnice po kamenju in vlekle sa sabo izmučene, znojne ljudi, črne od prahu. Videti je bilo, ko da tod ne hodijo ljudje, marveč samokolnice s prikovanimi človeškimi rokami.
Kakor da na svetu še ni bilo ne železnice ne avtomobila ne pare ne elektrike, in da človek še ni bil udomačil konja; kakor da na svetu še ni bilo trgovine in da hodijo ljudje še vedno po žito tja, kjer ga se jejo, kakor da na svetu še ni bilo ničesar — samo samokolnice in grbasti hrbti ter pralna cesta pred njimi . . .
Zraven samokolnic so trudno in brezupno korakali ljudje. Starci, ženske Tudi cele družine. Mož in žena sta izmenoma potiskala samokolnico. Osemletna deklica je nosila na rokah manjšega bratca in ga stiskala k sebi, skrbno in nežno kakor mati. V samokolnici je sedel malček in hlipaje jokal ter si s prsti otiral od prahu otekle
oči. Ta družina ni imela niče sar več na svetu — ne rojstne ga kraja, ne doma, ne svoje strehe.
Zanje ni bilo ne visokega neba ne krilatih oblakov na njem ne zelenih kroženj dreves. Kos prašne ceste pred njimi — to je bilo vse. Preklinjali so cesto. Sonce so čutili samo na tilniku, neusmiljeno hudobno sonce, -in so preklinjali sonce. Ramena so jim drhtela in se jezila pod nenadnimi plohami, — in so preklinjali plohe. Njih okrvavljene, zdelane roke niso mogle več po tiskati samokolnice, — in preklinjali ' so roke. Tistega, ki je bil edini kriv njihove nesreče, niso smeli preklinjati na glas. In, izmučeni od ceste in samokolnice, so preklinjali Nemce z vsakim dihom svojih izčrpanih prs, z vsakim pljunkom iz ust, okoli katerih sta se nabirala znoj in prah, z vsakim otroškim stokom . . .
Taras je stal na križišču in ves zmeden gledal po cesti. — "Moj Bog! Moj Bog!" — je po navijal in majal z glavo. Dotlej ni imel pojma, koliko je obubožalo ljudstvo. "Moj Bog! Moj Bog!" Spričo tega morja ljudskega gorja se mu je zazdelo njegovo lastno gorje majhno in ničevo.
In kakor se potoček — naj je pritekel od koder koli — na zadnje vedno izlije v morje, tako se je tudi stari Taras izlil v morje ljudskega gorja — ter utonil v njem . . .
Človeška reka ga je sprejela pritegnila, sklonila nad samokolnico in odnesla. Zdaj je imel tudi on samo še samokolnico in kos ceste pred seboj. Tudi zanj že ni bilo več neba, ne gozda. Vse ljudstvo je šlo, prikovano k samokolnici, in tudi Taras je šel.
Po nekaj urah se je zavedel svoje utrujenosti. V križu ga je neznosno tiščalo, od lesa ožulje-ne roke so mu gorele. "Nisem še vajen," — se je nasmehnil Taras in krenil s ceste. V jarku so počivali ljudje. Živahen, osivel človek veselih oči je takoj povprašal Tarasa:
— Od kod?
Taras je povedal.

Trgovine naprodaj
Delikatesna irgoviHa
se proda. $1,000 tedenskega dohodka. 7-letni "lease;" gorkola na plin; najemnina $55 mesečno. Lastnik mora prodati radi bolezni.
LO 8710 '
Razno
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419St.CIairAve. •
POŠILJA DENAR v Ju-
goslayijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri KoIIanderJn boste vedno dobro postreienL
MOŽ IN ŽENA
SREDNJE STAROSTI, ŽELITA dobiti v najem . anje s 4 sobami in koi,_»iiiCo; od E. 55 St. naprej. Oba zaposlena. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
Električno kuhinjsko peč
SE pkODA ZA SAMO $129. JE KOT NOVA.
Vpraša se na
819 E. 185 St.
Poslopje s 15 sobi
za "rooming house." Oddaja se po 2-3 sobe v najem. Mesečni dohodek $325; severno od Euclida.
SW 6204
POŠTENIMA FANTOMA
se odda v najem sobo zgoraj in eno sobo spodaj.
Vpraša se na 1019 EAST 63 ST.
POHIŠTVO
popravimo in nanovo tapetiramo na vašemu domu. Damo nove tri-vrstne vzmeti in dobro napolnjene sedeže, itd. Pokličite SW 6890 1142 E. 66 St.
Kupite SI lastno trgovino
Zahteva se le majhno investicijo: oprema, blago, in jamCen trg; da bi vodili trgovino z izdelovanjem novelite v vašemu domu ali garaži. Polni ali delni čas MU 8471
—	Kam pa hočete? — je živahni človek tlesnil z rokama.
—	Kako, kam? — je skomizgnil z rameni Taras. — V Dnje-propetrovsko . . .
—	Čemu neki?
To vprašanje je Tarasa ujezilo, da ni odgovoril.
(Dalje prihodnjič)
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
fm	BBHVV
Zemilisca
Pozor, G.I.*s
E. 14th-Scovill okolica. Hiša za 2 družini: 6 in 6 sob, nov fornez na plin, vse udobnosti; sedaj v najemu: tudi hiša s 6 sobami, zadaj, se lahko proda posebej ali skupno. Velika lota do stranske ulice. YE 7603
Restavracija na glavni cesti v Chagrin Falls; se lahko servira od 50 do 60 oseb hkrati; vsa moderna oprema in zaloga: spalne sobe: 3-letni "lease" po $50 mesečno. Zelo dober biznes. Lastnik prodaja ker gre v pokoj. Imamo farme, domove, zemljišča in lote.—"C" Silvernail, 11 E. Orange St., Chagrin Falls 7268
Moderen dom na Heights blizu St Ann's bolnišnice: običajne sobe stranišče in zajtrkovalna soba na 1 nadst.. 4 spalnice in "tile" kopalnica na 2. nadst., zgotovljeno 3. nadst. Parna gorkota s stoker jem; velika lota.
NEFF BARNES, Realtor 2180 Taylor Rd., blizu Cedar FA 7070
PRINAŠA DOHODEK
Na Scovill Ave. v bližini E. 12 St. Zidana hiša s 6 sobami; ena majhna lesena hiša—obe na eni loti. Cena $4,200. Vam se pokaže po dogovoru.—YE 7603
LASTNIK ŽRTVUJE
krasen zidan bungalow, star eno leto; 41/2 sobe, od Schaaf Rd. Oprema v družabni sobi se dobi na željo.
SH 4900
Dober nakup
Za eno družino, 7 sob, vzhodno od E. 55 St., severno od St. Clair Ave.
Vpraša se na 5815 St. Clair Ave.. HE 8161
IZVRSTNA PRILIKA
Da se uredi zapuščino, se proda zi dano in leseno poslopje; trgovina in dvoje stanovanj; 5 sob in kopalnica zgoraj, 4 in kopalnica spodaj; 2 garaži, cementiran dovoz. $15,000. Takojšnji prevzem.—GA 5215
Snow Rd.
Velika lota 50x511, blizu W. 54 St. Ima vse izboljšave. Proda se zelo poceni—$1,500. Pokličite last nika
RA 7903
12332 Ashbury Ave.
Za eno družino, 5 sob; popolnoma prenovljeno znotraj; novo barvano znotraj in zunaj; plinska gorkota kontrola na termostat; zavese, preproge, beneški zastori. Cena $8,000. GA 6544
6 LET STAR BUNGALOW na lepi loti 50x200; preproge, zimska okna beneški zastori, bakrene mreže, zamrežen porč, fornez na plin. Sobe in klet so velike in lepo vrejene. Ni hiša zgrajena v vojnem času ali po načrtu projekta. Zunaj prostor za pečenje in pikniška miza. Dajte ponudbo. 615 E. 260 St., RE 0816
Dobra hiša za 2 družini
5 sob zgoraj, 5 spodaj; velika lota. Na Euclid Beach poulični. Izpod $11,000.
GL 9545
Za eno družino 6 sob
v primernem kraju; blizu trans-portacije, šol in trgovin. Se izpra-zne čim se proda. V bližini Five Points.
GL 9545
SEVERNO OD ST. CLAIR AVE. NA E. 97 ST.
Lesena hiša za 2 druž., 5-5 sob, 2 forneza, hrastovi podi; kombinacij-ska vrata in okni. Takojšnji prevzem. $11,500.
Južno od Suerior, na E. 66 St.
5-5 sob, zgotovljeno 3. nadst., lijak in voda; 2 veliki garaži, hrastovi podi. $9,950.
HOFFMAN REALTY
991 E. 79 St., HE 9896
NAPRODAJ JE HIŠA NA 18014 NOTTINGHAM RD.
Lastnik se bo selil v drugo državo in je primoran prodati svoj dom. Hiša s 7 sobami, "tile" kopalnica, 2 garaži, lep gozd, 70 vrtnic. Proda se po zmerni ceni.
Za podrobnosti pokličite
ED KOVAČ 960 E. 185 St. KE 5030
Dela za moške
INŽENIR
(STATIONARY); 48 UR TEDENSKO. STALNO; PLAČA OD URE.
Morton Salt Co.
E. 65th & N. Y. C. proga
Hišnik,
da bi pomagal s snaženjem in zgla-jat pode. Stalno delo. 44 ur tedensko. Zglasite se v Personnel Office ST, LUKE'S HOSPITAL 11311 Shaker Blvd.
Barvar
prvovrsten, ki je zmožen mešati barve. Izvrstna delavnica. 40 ur tedensko: na razpolago je hospita-lizacija. Vprašajte za Mr. Fuller CENTRAL CADILLAC CO. 2040 E. 71 St.
Platers & Platers' Helpers
Cadmium, nikel in krom. Dobra prilika za stanovitne delavce; dobra plača in dobre delovne razmere.
1725 E. 27 St.
AVTNI MEHANIKI
Unijska plača: čas in pol nad 40 ur; delo na majhnih trukih.
Wagner Baking Corp.
910 E. 70 St.
KURJAČ
LICENCIRAN; VISOK PRITISK. 48 ur tedensko. Stalno. Dobra plača od ure.
Morton Salt Co.
E> 65th St. & N. Y. C. proga
Delavci
za nakladanje tovora. 18 do 35 let starosti. Stalno delo. Plača od ure. Zglasite se med 9. in 11. zj.
CAMPUS SWEATER CO. 234 W. St. Clair
Boring Mill operator
Horizontal; visoka plača od ure za prvovrstnega delavca. Stalno. 50 ur tedensko.
LEE TOOL CO. 4151 Broadway
Pomočniki - težaki
Press operatorji in spot varilci. Plača od ure. — Stalno delo.
THE CUYAHOGA STAMPING CO. 10201 Harvard
Avtna mehanika (2)
Umivalec avtov — Porter
RUDY FICK,'prodajalec,Ford avtov, nudi stalno delo izurjenim moškim. če ste pri .volji delati in hočete. zaslužite več kot pa so povprečne plače: Določena plača z jamstvom. Pokličite ali se zglasite pri Mr. J. Arnost.
Rudy Fičk Inc.
5310 ST. CLAIR AVE.
HE 1103
LUBRIKATOR
DOLOČENA PLAČA
40 ur tedensko.
Hospitalizacija in zavarovalnina na razpolago. Dovolj dela na avtih General Motors izdelka. Mr. Fuller.
CENTRAL CADILLAC 2040 E. 71 St. EN 2400
Posluga
KOMPLETNI MOTOR REBUILT od $97.50 naprej
ZAMENJAVA Vprašajte za Ralph ali Bill Brooklyn Engine Rebuilders Co. 4541 W. 35 St. (State Rd.)
med Cypress in Hlllcrest
PRENOVIMO—POPRAVIMO
F O R N E Z E
Novi fornexi na premog, olj«, plin, gorico vodo ali paro. Resetting $15—«ličenje $5; premenjamo tiare na olje. Thermostat.
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
FEDERAL TRUCK! IN TRAKTORJI
Za takojšnjo dostavo
Lahko preskrbimo stalno delo za več skupin. Pokličite
MR. DARLING SK 2000
Dela za ženske
—---
Ženska ali dekle
izurjena za snaženje po 2 dni v tednu. Tudi pranje. Stalno. Pokličite
REdwood 5400
CAFETERIA — COUNTER GIRL izurjena - stara 21 do 40 let
Podnevno delo. Izvrstne delovne razmere. Dobra plača od ure. Zglasite se med 8.30 in 5.30 pop.
TELLING BELLE VERNON CO. 3740 Carnegie Ave.
Blue Boar Cafeteria
nudi delo ženskam od 18 do 35 let starosti; snažna, prijazna okolica.
Food Checkers
Floor Girls Counter Girls
Prijetno, zanimivo delo; plača, obedi in uniforme.
643 EUCLID AVE.
Dela za moške
SPLOŠNI MAŠINISTI
menjajoči se šift; plača od ure. Prednost imajo moški pod 40. letom. Vprašajte za Mr. Gillespie.
The Brush Beryllium Co.
3714 Chester
POLISHER and BUFFERS Izurjeni, plača od komada. TSEVDOS PLATING 7502 Carnegie
TOVORNI NAKLADALCI
stalno, delo skozi celo leto z dobro plačo.
Commercial Motor Freight
3825 Perkins Ave., EN 0011
Splošni tovarniški delavci
STALNO — DOBRE DELOVNE RAZMERE
Ultrametl Mfg. Co.
2800 E. 55 St.
MOŠKI
nekoliko izurjeni" za razdrtje raznih delov na opremi. Visoka plača od ure. Stalno delo.
10309 Harvard
MOŠKI
EP popravljanje Hoover čistilcev. Damo priporočila.. Dobri in pripravni delavci lahko zaslužijo $400 na mesec.
THE HOOVER CO. 10324 Lorain Ave., CL 3360

Dela za ženske
FANNY FARMER
IŠČE ŽENSKO ZA SNAŽENJE ZA POLNI ČAS.
Zglasite se pri FANNY FARMER CANDY SHOP 1923 E. 19 St.
Ženska za splošna hišna dela
Prijetna odrasla družina. Dobra plača. Nič kuhe in ob večerih gre domov. 5'/^ dni tedensko.
FA 3424
Starejša ženska
dobi delo, da bi na privatnemu domu v prijazni okolici krpala in popravljala perilo. Pokličite Mrs. Brown
LAKEWOOD NURSERY 18240 Detroit Ave., LA 1957
Registrirane bolničarke
IN POMOČNICE BOLNIČARKAM Tedenska plača. Za dogovor pokličite
Doctor's Hospital
GA 1800
DEKLETA
ZA LAHKO ASSEMBLY DELO. Plača od ure. 40 ur tedensko.
Electric Neon Mfg. Co.
2480 E. 22 St.
DEKLETA
ZA PAKIRANJE SLAŠČIC; PLAČA OD URE.
Shoot Chocolate Co.
1270 Ontario St.
KLERKINJA v starosti od 18 do 20 let; za splošno pisarniško delo; izkušnja ni potrebna; mora imeti visoko šolsko izobrazbo, znanje navadnega računstva; stalno delo; dobra prilika. Tedenska plača.
NATIONAL BISCUIT CO.
8226 Woodland Ave.
Gospodinja
za dom v predmestju; 2 odrasli osebi, 1 otrok; nič pranja. Zahteva se priporočila. Ima sobo, hrano in tedensko plaCo. Pokličite
'	Brecksville 6301
MAŠINISTI
2. ŠIFT
Da si sami vzpostavijo delo in operirajo radial drill press, boring mills, milling machines, lo-swing lathes, external grinders in turret lathes. Plača od ure.
THE OLIVER CORP.
preje The Cleveland Tractor Co.
19300 Euclid Ave.
SPLOŠNO UTILITETNO DELO
Menjajoči se šifti z razliko v plači. Zavarovalnina in podpora; visoka začetna plača; nekaj težkega dela. Tovarna je na južni strani; vsa dela v naprej določena V tej tovarni so narejena od utilitetne skupine. Izvrstne delovne razmere.
MI 8580;
vprašajte za Mr. Frank
VAJENCI.
da bi se naučili lesnega dela "wood finishing."
Sanders, Shading, Spraying & Polishers.
Dobra plača od ure, ko se vadite, plača od komada, ko se naučite.
F. ZIMMERMAN CO. 2040 W. 110 St.
FANTJE IN MOŠKI
18 DO 50 LET STARI
DOBIJO DELO TAKOJ
NOVA ZAČETNA PLAČA $1.09 NA URO IZVRSTNA PRILIKA ZA DOBRO BODOČNOST PRI ŽELEZNICI Vprašajte za MR. GEORGE J. WULF
Nickel Plate Railroad Co.
E. 9th & BROADWAY Cleveland, O.
STREŽNICE za majhno restavracijo
obedi in uniforme.
CLEVELAND AIRPORT _OR 0108
STENOGRAFKA
5 dni, 40-urni tednik; prijetne delovne razmere; tedenska plača. Zglasite se osebno. R. K. O. RADIO PICTURES 2340 Payne Ave.
PRODAJALKE V PEKARIJI
prijazne; z znanjem prodajanja; damo uniforme, unij-sko plačo, počitnice s plačo. 44 ur tedensko. Službe na vzhodni strani in downtown.
Smayda's Home Bakery 14325 Euclid
KAŠIRKA-TIPKARICA
Izkušnja v osebnih posojilih koristna; downtown ali na zapadni strani; tedenska plača; dobra bodočnost.
Ohio Loan & Discount Co. MAin 4368 Mr. Gourley
PRODAJALKE
za delo y raznih oddelkih z darili, knjigami, pisalnimi potrebščinami, pisalnimi peresi in kartami. V predmestju in "downtown." Stalno in za praznike.
Tedenska plača in razne podpore. Intervuj med 10. in 12. ter 2 in 4.
BURROWS . 633 Euclid Ave.
KAŠIRKE TIPKARICE
Graduantinje visoke šoie. Zahtevo se znanje "shorthand." Prijetji* okolica. Fina prilika in stalno deio^ Tedenska plača. Priglasite se osebno.
PUBLIC LOAN CORP. 423 EucUd Ave. ali 2407 Clark Ave.