$tey. 336,_
lzt«afi vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, Ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulic« Sv. Fra*čiSfc* Astftega žt 20, L nadstr. — Vsi do^.i naj se poSflj«!® u*<1n?Stvu lista. Nefranklrana pisma sc ne ^refaaajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj lista .Edinost". — Tisk tiskarne „Edinosti-, vpisane zadruge« omejenim poroštvom v Trstu, uHca Sv. Frančiška A»Skega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24,—
Za pol leta . . . -............ ž*
za tri mesece............ • . . • a--
z • nedeljsko izdajo za celo leto...... • jJ-Jv
za poi leta.................2 60
V Trstu, v soboto, 13. đicćMiftra 1918,

Pmlsfl Mino&S-ii đogođHov.
Grof Czernln ~ n©vi minister : a vnanje stvari, fearon Buriati —
novi skupni finančni minister.
Wifisofcovo nota voiuječim se
* ♦ *
Na bojiščih nobenih večjih in nobenih važnih dogodkov.
Grof Czernin - minister zn unanje stusrl Baron Bur£an — skupni finančni minister.
DUNAJ, 28. (Kor.) Jutršnja AViener Zeitung« objavi sledeča Najvišja lastnoročna pisma:
Ljubi princ Hotoenlohe! V smislu Vaše prošnje Vas odpuščam milostno kot Mojega skupnega finančnega ministra in Vam izrekam tem povodom za Vaše v izvrševanju tega urada razvijano požrtvovalno delovanje in domoljubno vdanost MoJo najtoplejšo zahvalo in Moje popolno priznanje. Pridržujem si Vašo zoipctno uporabo v službi.
Dunaj, 22. dec. 1916. Karel K r.
Burian I. r.
Ljubi baron Burian! V smislu Vaše prošnje, da se Vas odpusti kot ministra Mojc hiše in ministra za vnanje stvari, sprejemam milostno od Vas zaprošeno odpustitev. Pri tej priliki Vam izrekam za sijajno in požrtvovalno službovanje ob težkih razmerah MoJe popolno priznanje in Mojo posebno zahvalo.
Upoštevajoč Vaše vedno dobro in uspešno delovanje na vodilnih mestih, Vas ime-nujom za Mojega skupnega finančnega ministra in Vam podeljujem v znamenje MoJe naklonjenost! brlljante k velikemu Križcu Mojega reda sv. Štefana.
D u n a j, 22. dec. 1916. Karel I. r.
Czernin I. r.
Ljubi groi Czernin! Imenujem Vas za ministra Mofe hiše in vnanjih stvari in Vam poverim predsedstvo v skupsiem ministrskem svetu.
13 u n a i, 22. dec. 1916. Karel I. r.
Czernin 1. r.
Ljubi grof Czernin! Odpuščajoč milostno Mojega skupnega finančnega ministra, Konrada princa Hohenlohe - Schillhigs-ftirsta, na njegovo prošnjo, kar se Vam naznanja v prepisu Najvišjega lastnoročnega pisma, imenujem t£j. svet. Štefana barona Buriana p!. Raiecz za MoJega skupnega finančnega ministra.
i) u n a j, 22. dec. 1916. Karel L r.
Czernin 1. r.
Austrijsko uredno poročile.
DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. decembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Nobenih važnih dogodkov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Na obeh straneh doline Trotu?a brezuspešne sovražne akcije; — Fronta princa Leopolda Bav.: Nemške čete so prodrle preko dveh sovražnih postojank pri Zvičinu in ss vrnile s plenom in ujetniki.
Italijansko In jugovzhodno bojišče. — Nobenih bistvenih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
fMKe mim poročile.
BEROLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan,
22. decembra 1916.
Zapadno bojišče. — V obiižju obaie, v ozemlju Somme in na vzhodnem bregu Moze je bilo topovsko delovanje v ponočnih urah povišano. Ob Yseri je bila ena belgijska predstraža zajeta.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Ob Dvlni in ob Stohodu je trajal rusk? topovski ogenj dalje časa. Sunek dveh sovražnih stotnij jugovzhodno Rige je bil odbit. Severozapadtio Zalošč so vdrle nemške napadne skupine v dve prednji postojank! Rusov in v vas Zvičin In so se po razstrelitvi 4 metalcev min vrnile s 34 ujetniki in 2 strojnima puška* ma —Fronta nadvojvode Jožefa: Po-
PODLISTEK,
fUm&ov žas.
Roman. Iz^ angleškega.
.lack je bil popolnoma njegovega mnenja. Z njegovega stališča sta bila pri vožnji v štirih dva vedno odveč. Grofica Olga in on, to zadostuje popolnoma. Tako je torej prav iz dna srca pritrdil tej odredbi, in kmalu nato, ko sta, kadeč cigarete, stala na stoptijlcah pred vhodom, so že prišle sani z rjavci.
Gricko je šel po Olgo in ji je pojasnil, da morajo zaradi pretečega snežnega viharja voziti hitreje in zato olajšati sani konjem ter se voziti po dva. Olga je bila seveda zelo vesela tega združenja dobrote , napram ubogim konjem z njeno lastno i zabavo,	se Je z Jackom v kožuhe,
nočni napad nasprotnika pri Csuellemerju (severno doline Trotusu) se je Izjalovil. Dobruška armada je napredovala In odvzela Rusom 900 ujetnikov. — Macedon-»ka fronta: Ob Struml praske med patruljami.
BEROLIN. 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. decembra 1916, zvečer.
Z nobene fronte niso dospela dosedaj poročila o kakih posebnih dogodkih.
Prvi generalni Tcvartlrmojster: pl. Ludendorff.
na
BEROLIN, 22. (Kor.) Po semkal došlih poročilih Je bil nemški podvodnik »46« po sovražnih pomorskih silah v Biskajskem zalivu potopljen. Uradnega poročila še ni.
Bolgarsko uradno poročilo.
SOFIJA, 21. (Kor.) Macedonska fronta: V ozemlju Bltolja posamičen topovski ogenj. V kolenu Čeme srdito topovsko streljanje. Sovražen napad na višine zapadno kote 1G50 so odbtte nemške čete z zapornim ognjem in ročnimi granatami. Vzhodno Cer ne živahen obojestranski topovski ogenj. Na obeh straneh Vardarfa in na fronti Betašice posamičen topovski ogenj. Ob Struml topovsko delovanje in patruljni boji. Sovražni pehotni oddelki, ki so se hoteli ustaliti južno Seresa, so bili razpršeni po našem ognju. — Romunska fronta: V Dobrudžl poizvedovalni boji na vsej fronti. V vzhodni Valahijl nič novega.
Turiko uradno poročilo.
CARIGRAD, 21. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tlgrisu: Včeraj smo pognali sovražno konjenico, ki je hotela prodirati proti Kutelamarl, nazaj. V ozemlju Vana smo odbili napad sovražnika z izgubami zanj. Na ostalih frontah nič važnega.	______
M/ilson za mir.
AMSTERDAM, 22. ob 3'25 zjutraj. (Kor.) Angleški tiskovni urad objavlja na vse vojujoče se države naslovljeno noto predsednika Wilsona, v kateri se nasve-tuje, da naj bi se čim preje ponudila priložnost, da bi se od vojujočih se držav izr-vedeli njihovi nameni o pogojih, pod katerimi bi se mogla vojna končati, in o ukrepih, ki naj bi dajali poroštvo, da se ne zbudi zopet podoben spor. Predsednik pravi, da je nekoliko v zadregi, da naj bi v sedanjem trenutku daja! nasvete, ker bi sc moglo dozdevati, kot da jih je izzvala pred kratkim podana ponudba osrednjih vlasti. Dejanski njegov nasvet ni na noben način v zvezi s tem. Predsednik Wil-son opozarja, da so cilji, ki jih imajo vojujoče se države na obeh straneh v mislih, pravzaprav isti, namreč, da bi se zavarovale pravice in privilegiji slabejših narodov in malih držav. Vsak želi za bodočnost varnosti proti ponovitvi take vojne, vsak bi bil čuječ napram stvarjaniu na-sprotniških zvez, ki predstavljajo nevarnost za ravnotežje sil, toda vsak je tudi pripravljen, razmišljati o stvoritvi lige držav, ki bi zagotavljala mir. Zedinjene države so najgloblje interesirane na ukrepih, ki naj bi zavarovali bodoči svetovni mir. Wilson nasvetuje, da naj bi se primerjala mnenja o pogojih, ki bi se morala ugotoviti pred končnimi pogodbami za svetovni mir. Nobena obeh strani ni naznačila doslej natančnih ciljev, ki bi zadovoljili nje sami in njune narode. Predsednik ne predlaga miru, temveč samo sondira, da bi izvedel svet, kako blizu je neki že mir. Predsednik bo srečen, če bo pomagal pri tej stvari in celo podal inicijativo. — Nota je bila v četrtek zjutraj objavljena v amerikanskih listih.
LONDON, 21. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz Washingtona: Državni tajnik Lansing je podal izjavo, v kateri je sporočil, da se nota predsednika Wilsona ni odposlala zaradi materijalnih ameriških koristi, temveč zato, ker so amerikanske pravice vedno bolj prizadete z obeh strani vojujočih se držav, tako da postaja položaj vedno kritičnejši. »Mi sami plavamo vedno bliže robu vojne,« je dejal državni tajnik, »in zato imamo pravico, da izvemo, kaj hočejo vojujoče se države, da moremo določiti svoje bodoče ravnanje. Oziralo se
ne da bi bila kaj sporočila Tamari. Ker se je zdelo Gričku vse tako umljivo samo po sebi, se je odpeljala, ne da bi jo grizla
vest.
—V desetih minutah vaju dohitiva, — jima je še zaklical, — vranci so daleč boljši kot pa rjavci.
Gricko ju je še videl, kako sta mu veselo mahala z rokami in potem izginila za drevjem. Nato je zapovedai svojemu zvestemu Ivanu, naj v četrt ure pride z vranci, in zopet so se mu oči nekako po zverinsko lesketale, ko je zrl v padajoči sneg.
V tem je Tainara sedela pri peči v salonu in postajalo ji je skoraj neprijetno, ker so Jo pustili tako dolgo samo. Kaj je bilo vendar Olgi, da je ostala toliko Časa zunaj!
Tedaj so se odprla vrata in vstopil Je knez.
ni pri tem niti na nemško ponudbo niti na LIoyd Georgeov govor,« Pozneje je Lansing po razgovoru z Wilsonom podal na-daljno izjavo, s katero je, kakor je dejal, hotel pojasniti nad vsak dvom, da v nev-tralnostni politiki Zedlnjenih držav ni nastopila nikakršna izprememba.
BEROLIN, 22. (Kor.) Noto predsednika \ViIsona vojujočim se državam, je včeraj zvečer poslovodja ameriškega veleposlaništva Grew izročil uradu za vnanje stvari.
BEROLIN, 22. (Kor.) Vsi listi trezno presojajo Wilsonovo noto. »Lokalanzel-ger« naglasa veliki politični pomen. Wil-sonove inicijative in poudarja, da Nemčija in njeni zavezniki ne morejo napram njej zavzeti stališča poprej, dokler ne pride definitivni odgovor entente na mirovno noto osrednjih vlasti. »Berliner Tageblatt« odobruje WiIsonov korak, kakor vsak korak, ki se izvrši v svrho dosege miru. List z odkritosrčnim priznanjem Wilsonovega sodelovanja konstatira, da se je razprava o miru pričela in ne bo nikdar prenehala. Konservativna »Deutsche Tageszeitung« smatra \Vilsonovo noto in Lansingovo izjavo kot grožnjo nemški državi, da se bo Amerika udeležila vojne ob strani naših nasprotnikov, ako Nemčija ne predloži Britaniji svojih pogojev in se ne udeleži pogajanj ob vsakih okoliščinah, ampak misli z vsemi sredstvi nadaljevati pomorsko vojno proti Angliji in s tem tudi proti anglo-amerlški stvari.^
NOVA NOTA ENTENTE GRŠKI.
LONDON, 21. (Kor.) Kakor poroča Reu-terjev urad, je pričakovati, da bo nova nota aliirancev Grški izročena grški vladi danes. Ni še gotovo, aH bo vsebovala časovni termin. Glavne zahteve aliirancev bodo: preprečenje zborovanj rezervistov v Stari Grški, kontrola nad pošto in železnico, izpustitev aretiranih Venizelistov in preiskava glede nemirov dne l. in 2. decembra potom mešane komisije.
Zapriseženje novega kabineta.
DUNAJ, 22. (Kor.) Cesar je danes ob lA\2 dopoldne zaprisegel v Schonbrunnu ministrskega predsednika grofa Clam-Martinica in nato člane kabineta.
Pomanjkanje premoga na Francoskem.
BERN, 21. (Kor.) Po uradnih francoskih podatkih je dospelo prvi teden v decembru le 287.000 ton premoga iz Anglije v Francijo. Uvoz v zadnjem mesecu novembru je dosegel višino 358.00U ton. Tedenska potreba znaša sedaj 500.000 ton.
Potopljeni parniki.
BERN, 21. (Kor.) »Petit Parisien« poroča iz Marseilla: Posadki potopljenega italijanskega parnika »Giustizia« in grškega parnika »Fofo« ste bili Izkrcani. Isti list poroča iz Bresta, da je bil potopljen angleški parnik »Flemston«. Kapitan in strojnik sta ujeta. Ostanek posadke je bil izkrcan. Japonski parnik »Fakimaru« je bil potopljen v istem vodovju; istotako neka jadrnica. »Matin« poroča iz Bor-deauxa: Trojadrnigi »Immaculee Con-ception« in »Saint Veves« ste bili -potopljeni.	______
Novo ministrstvo.
Vsi v fronto v zaledju!
Sestavljeno je. Tudi svoj program je že razglasilo vsaj v glavnih obrisih, v principijelnih smereh.
Predvčerajšnjim so krožile tudi po našem mestu različne govorice o novi vladi, o značaju nje sestave ln o nje namenih, v kolikor se da sklepati po narodnosti in do-mnevanem političnem mišljenju nje članov. In priznati moramo, da so med na-šinci tvorili večino — pesimisti
— Odpeljati se morava, — je dejal vljudno, a hladna — Sneži vedno bolj. Štiri osebe so bile prevefc za ene sani, zato sta se k>rd Courtray in Olga že odpeljala.
Tamarino srce je obstalo za hip, toda njegov obraz je bil miren in čitati ni bilo v njem nič izrednega, tako da se je polegla njena hipna bojazen. Z najprlsiljenejšo vljudnostjo jI je pomagal, da je stopila v sani. Vsedel se je, kolikor je pač bilo mogoče, daleč od nje. Govoril nI nič in tudi ni nikakor izpremenil svojega vedenja, ko so drvele sani skoraj po bllskovo po snegu. Stiskala sta se v kožuhe, da bi se obvarovala snega, ki ga je jima zanaSal veter v obraz. Ce bi Tamara ne bila ravno tako zaposlena s svojim volnenim šalom, da ga ji ni odnesel veter z glave, bi bila pa£ opazil«, da sosui prt vratih it marka
Tako naši pesimisti. In priznati moramo, da njihovim argumentom ni kar odrekati podlage. Ali tudi oni ne morejo oporekati, da je — ako hladno, sine ira et studiov brez predsodkov, sicer opravičenih po izkušnjah iz vse minolosti v političnem življenju naše države — tudi argumentov, ki govore proti takemu črnogledstvu.
Takih argumentov nahajamo v kratkih obrisih programa nove vlade. Pred vsem bi opozorili tu na zaključek, kjer nova vlada proglaša kot vodilno načelo: pravičnost vsem narodom, naglašuječ, da potrebuje »razumevanja in sodelovanja vseh onih, ki jim je na srcu bodočnost Avstrije.«
_ Ali fu je odločilno vprašanje, kako kdo razumeva pojm pravičnosti, kako vsebino irna njegovo tolmačenje, in kako hoče praktično izvajati to načelo?! Kakov nemški radikalec si povsem drugače tolmači pojm pravičnosti, nego drugi ljudje. Kar drugi občutijo kot največjo krivico, smatra on kot sveto, jasno neoporečno pravico ne le nemškega naroda, ampak tudi države same z ozirom na nje najvišje interese. Pojm pravičnosti je še posebno pri nas v Avstriji, kaj relativen, elastičen pojm. Po svojem tolmačenju pravičnosti si lahko vzoren patrijot, ali pa — veleizdajalec, destruktiven element, panslavist, ki ga treba držati na uzdi z železno roko. Odvisno je le od tega, s kakega gledišča te gleda oni, ki te presoja! P:
Štojimo torej pred odprtim vprašanjem: kakov koncept ima nova vlada o pojmu pravičnost! napram vsem? Nu, z ozirom na to vprašanje bomo morali že potrpeti in čakati na dejanja nove vlade, ko bo ob konkretnih vprašanjih s praktičnim postopanjem morala pokazati, kako umeva enako pravico. Na kratko torej: za sedaj še ne bi hoteli graditi nikakih posebnih nad na zagotovitev v vladnem programu, da bo vsetn enako pravična!
Drugače pa stoji stvar, po našem nazi-ranju, s slovesno obljubo, da bo vladala parlamentarnim potom, da je nje veliki cilj ta, da vzpostavi ustavno Življenje, ustavne razmere, da bodo torej zastopniki vseh narodov imeli besedo pri reševanju vseh važnih problemov, pri določanju usode — vseh narodov. Nam vsaj se zdi neverjetno, da bi bila nova vlada dala to slovesno obljubo le tako za parado, da bi se ob svojem nastopu kar čim najlepše — kakor se pravi — inscenirala! Neverjetno se nam zdi, ker bodo tu lepi besedi morala neposredno slediti dejanja! Ob vprašanju: ali s parlamentom, ali preko njega — sta hrbet in palica preblizu skupaj. Težko si je misliti, da bi se hotela vlada eksponirati s slovesno besedo, ki jo hoče že jutri z dejanjem postaviti na laž. In to še ob vprašanju tolikega pomena, — ali hoče spoštovati ustavne zakone — ob vprašanju, ki bo odločilno za sodbo narodov, milijonov, večine prebivalstva o njej! Ne. to se nam zdi neverjetno. Tn naj smo še taki skeptiki in naj je naš skepticizem že opravičen ne le po vseh grenkih izkustvih, ki jih imaino za seboj, ampak tudi po sestavi — ne ravno simpatični nam, kar bodi po-
Posumce«; Številke .Efliaosfi* sc prodajaj« po « vtn«ftr, zastarele Stevflke po 10 vl«arjev.
Oglasi se računajo na ml! itn etre v Strokosti ene kolone1
Gene! Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm pa 10 fin-
Osmrtnice, zahvnTe, posianlce, oglasi denarnih za-
vtiđov.............. . mm po 23 vlo.
Otjiasl v tekstu Usta do pet vrst . « r • • . . . K
Vsaka nadaljna vrsta............. i.—
Mali ogiasl po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnini Ifn reklamacije se pošiljajo upravi lista. PiaJJujs se izključno te upravi .Edinosti" — PlaCa ir» toži sc v Trstu.
Uprava in tnseratui oddelek sc nahajata v ulici Sv. TrauČiSka Asllfreg« H 20. — PattnohranitaiCnt račun SL 841.652
veđano z vso odkritostjo — nove vfader za sedaj moramo misliti, da nova vlada resno misli s svojo slovesno izjavo da bo s parlamentom vladala in reševala vse probleme.
S tem pa bi bil odpravljen glavni vzrok za tisti skrajni pesimizem, za bojazen, ki se sicer zdi opravičena. V obstanku parlamenta v funkcijcTiiranju parlamentarnega življenja, ob odprti in zastopnikom narodov dostopni parlamentarni tribuni, ob moči, ki jo dajejo zastopnikom narodov parlamentarne prerogative in svoboščine, vidimo mi jamstvo, da izvestna nemško-radikalna drevesa ne bodo rastla do neba. Naj bi tudi — kar pa je še vedno odprto vprašanje — izločili zastopnike iz Galicije, ostane še vedno moč parlamentarnega zastopstva nenemšklh narodov tako velika, da je izključeno, da bi se nemško-radikal-ni program mogel udejstvitl parlamentarnim potom.
V tem dejstvu je za nas moment velikega pomirjenja. In če bi vendar prišlo, v kar danes ne moremo verovati, da bi namreč vlada neiskreno mislila s svojo besedo za vzpostavo parlamentarizma, za reševanje problemov parlamentarnim potom, če bi hotela biti na uslugo nemškemu radikalizmu, bi že vsak tak poizkus izzval viharje in pretresi jaje širom države, ki jih ne morejo hoteti tisti višji faktorji, ki jim je poverjena usoda države in nje bodočnost. Pri tem ne smemo še prezirati dejstva, da se rečena obljuba nove vlade krije s cesarjevo besedo v manifestu. Vsako kršenje dane besede bi bil torej afront proti monarhovi besedi do narodov. Vlada da bi hotela rizkirati to?!
Zato le mirno kri! Kakor bi bil hud greh, ako bi se udajali lahkomišljenemu optimizmu, tako nevaren bi bil absoluten pesimizem, ki že hoče videti konec vseh koncev. A, kar je neizogibna potreba v teh usodnih trenotkih, je: da se naši zastopniki zavedaie velike naloge, pred katero stoje, in ogromne odgovornosti, ki je spojena žnjo, a narodi da se zavedajo velike dolžnosti, da v sklenjenih vrstah stoje za svojimi zastopniki in Jim dajejo vse podpore in potrebne avtoritete. S tisto odločnostjo, s katero njihovi sinovi pokia-dajo na frontah žrtve za domovino in pišejo s svojo srčno krvjo dokument o njihovih pravicah in kujeio ščit za hrambo njihove pravice do — življenja proti vsem navalom od katerejkoli strani, se moramo vsi postaviti v fronto v zaledju! Narodi in njihovi zastopniki naj se zavedajo v teh velikih časih, da so — ako bomo imeli parlamentarno in ustavilo življenje — oprti na ustavne pravice tudi oni sami kovači bodoče sreče aH nesreče!
krenile na desno, naravnost v snežni metež, namesto na levo, koder je vodila pregažena pot v smeri, odkoder so prišli včeraj.
Knez je zaklical kočijažu nekaj besedi po rusko, in možakar je zmajal z glavo.... vožnja je pač bila težavna in voziti so morali očividno na celo po nepregaženein globokem snegu.
—	Štefan pravi, da ne moremo več dalje, da bi bilo torej bolje, da poiščemo zavetja v lovski koči, — je pojasnjeval Gricko resno, in Tamaro je obšla zopet hipna bojazen.
—	Kaj se je pa zgodilo z ostalimi? — je vprašala, — saj ni čisto nič videti njihovega sledu?
—	Sled je v petih minutah zameten. Vi še ne razumete ruskega snežnega viharja.
(Dalje.)
ŠŠ
»Arbeiter - Zeitung« o novem ministrstvu. Četrtkova »A. Z.« imenuje novo ministrstvo »koalicijocc desnice gosposke zbornice z nemškim »National verban-dom«, in pravi, da je nova vlada izber nebirokratov, mož takoirnenovanega praktičnega življenja in birokracija se jim bo podpirajoč jih podrejala; socijalno je vlada strogo nasprotje Stiirgkhove vlade, politično popolnoma drugačna, kot jo je hotel Spitzmuller, nacijonaiuo pa tudi nasprotje onega, kar se je govorilo, da namerava Spitzmiiller. O novem trgovinskem ministru dr. Urbanu pravi list: Pravo presenečenje je vstop gospoda dr. Karla Urbana v Clam-Martiničevo ministrstvo, posebno zato, ker je gospod Urban odklonil vstop v Spitzmiiilerjev kabinet, torej v kabinet takorekoč meščanskega Nemca. Gospod Urban je pred nemškimi meščanskimi poslanci iz Češke gotovo eden naj razumnejših in najpoučenejših, morda edhii med njimi, ki s stvarnim znanjem spaja neki minimum politične preud&r nostl. Prizadeval se je tudi vedno pošteno za narodnostno spravo; zaradi kratkovidne zakrknjenosti svojih tovarišev iz nemške Če$ke je pač v svoji notranjosti večkrat zdihoval. Da bi postal mož, kot je on, minister, bi samo po sebi ne bilo zlo in bi moglo v gotovih okoliščinah biti tudi koristno; toda ali je bil gospod Urban poklican za ministra, ker razume nekaj in bi mogel izpolnjevati tako nalogo? Poklican je bil izključno iz političnih vzrokov, in ti vzroki, ki so že znani, če se ve vzrok iz-premembe vlade, so taki, da zajamčujejo vse drugo, samo ne uspešnega stvarnega delovanja. Gospod Urban vstopa v Clam-Martiničevo ministrstvo nekako tako. kot je svoj čas vstopil v Franc Thunovo mhii-strstvo gospod Baernreither: zgodovina nam pripoveduje, kaj nastane tako iz moža in stvari. Morda nemškonacljonalni vo-lilci niti ne počakajo, da postane Urbanovo ministrovanje zgodovina, temveč izreko že prej svojo sodbo. Čudno je tudi, da se je pl. Spitzmtlller odrekel trgovinskemu ministrstvu. Njega so vendar, kot je znano, proglasili za moža položaja, češ, ker najbolje, da, edini pozna dogovore z Ogrsko; nagodba, tako se je zagotavljalo, sloni takorekoč na njegovih ramah. In sedaj so pa ministrstvo, v katerem je ukoreninjena nagodba, odvzeli gospodu pl. Spitz-miillerju in postal je finančni minister, ki v svoji stroki nima prav nič opraviti z na* godbo. Nasprotno pa prevzema nagodbo, ki je, kakor se pravi, napredovala že toli*
srraa ji.
»EDINOST* Stev. 358.
V Trstu, dne 23. decembra 1916.
ko, da je le še treba formalno zaključiti, gospod Urban, ki je torej moral pristati na to, da sprejme dedščino, ki je niti ne pozna! Da ima nova vlada, če se stvar premotriva stvarno, obenem tri trgovinske ministre: Urbana, Spitzmullerja in Bae nreitherja, se ji menda ne bo ravno šteio za bogastvo. NajoriK'malnejša figura v Clam-Martimčevi vladi je dr. Baernrei-tiier. Kakor se pravi, naj bi v vladi »zastopal nemškonacijonalne zahteve. Pripomnili bi čisto skromno, da se nam gosp. Baernreitlier zdi za zastopanje nacionalnih zahtev prav tako neprimeren, kot je neprimeren sploh zato, da bi zastopal kaj. Mjegov vstop, ki podčrtuje nemško misijo Clam-Martiničeve vlade, naj bi pač opravičeval Urbanov vstop. — Končno pa pravi A. Z.«: Odgovornost napram ljudstvu je za novo vhido prevzel nemški National-verband in jo tudi nosi: to hočemo ugotoviti in tega se bomo držali.*
Kako je prišlo do ponudbe za mir? Bu-dimpeštanskeinu »Est Ujsagu« poročajo z Dunaja: Neki visok uradnik v ministrstvu za vnanjc stvari je priobčil našemu poročevalcu: Sedanja forma ponudbe za mir je drugačna, nego je bila prvotno zamišljena. Poprej je bila sestavljena v formi proglasa na nevtralne dežele. Baron Bu-rian je hote1, po zrnati pri Goriicah izdati ta proglas, ali to je bilo preprečeno po zamotanih odnošajih s Turčijo in po napetosti med monarhijo in Italijo. V drugič je bil proglas sestavljen po našem napredovanju v Italiji. Nu, tudi tedaj se ni nič storilo in to vsted prvotnih uspehov ruske ofenzive in vsled angleške izjave, da se bo vsako posredovanje za mir smatralo kot sovražen čin. Ob teli razmerah ne bi se bil dosegel nikak uspeh. Zato so državniki centralnih vlasti odnehali od predloga za mir s posredovanjem nevtral-cev. Tedaj je po inicijativi barona Buria-na, došlo do sedanje ponudbe za mir. — Burian je svoj načrt predložil pokojnemu vladarju, ki ga je popolnoma odobril. Tudi vladarji zveznih držav so privolili v tak predlog. Izvedenje pa se je zakasnilo, ker se je čakalo na ugoden psihološki moment.
O nemško-radikalnih zahtevah, pišejo v praško »Union« od »posebne strani« med drugim: »Vlada in njeni organi imajo vse roke polne posla, da bi zadostili neodložljivim silnim nalogam, ki jim jih nalaga vojna. A tu se od njih zahteva direktno, naj preobrnejo vse obstoječe. Vrhu tega bi hoteli še, da se rešiti obe vprašanji (posebni položaj Galicije in okrožna opredelitev na Češkem) ne da bi soudeleženega faktorja niti zaslišali. Stranke, ki se oglašajo s takimi klici, se enostavno stavljajo nad ustavo in nad cesarjev manifest, ki vsebuje svečano zagotovitev, da bo monarh visoko drža! ustavne svoboščine in druge pravice. Pod te svoboščine in pravice spadajo tudi pravice jezikov in druge zakonito zajamčene pravice. Ali ni to drznost brez primere, ako se zahteva, da bi se ta manifest, ki se je neizbrisno vtisnil v srca narodov, z naredbami po § 14. enostavno anuliral in izpremenil v nasprot-nost? To bi pomenjalo stavljati najgolejo samovoljo nad zakone in direktno zastrupljanje javne morale, če bi hoteli | uresničiti take zahteve, bijoče v obraz vsaki pravici. V svojem prestolnem govoru z dne 19. junija 1907 je izjavil blagopokojni cesar Franc Josip: »Moja najgoreč-neja želja je, da bi nekoč ostavil svojim narodom kot dragoceno dedščino zagotovljen obstanek njih narodnih imetkov in da bi s tein zajamčil skupnosti naroden mir, ki bi bil skupna posest vseh prijate-1 Ijev domovine!« — A še ni minol niti poln j mesec po smrti velikodušnega monarha in že pritiskajo na merodajne kroge, da bi se našemu narodu odvzeli narodni imetki. Uverjeni smo, da se ta poizkus ne posreči in da se ta dedščina po cesarju Franu Josipu nikdar in nikoli ne izroči podžigoval-cem narodnega spora. — »Venkov« pa se v svojem zavračanju nemško-radikaJne zahteve, naj bi nenemške narode, večino prebivalstva za vse njih junaštvo in požrtvovalnost nagradili s kakim oktroa nemškega državnega jezika, — sklicuje na avtoriteto kancelarja Bethmann - fiolIwe-ga. Ta je nedavno temu v svojem govoru obljubljal vsem malim tvorbam zaščito centralnih vlasti in je pri dodal, da se bodo dela onih malih narodov, ki žive v zveznih državah, vsikdar cenila. In sedaj naj bi kar hkratu to cenjenje došlo v obliki — oktroiranega nemškega državnega jezika!! S kakim škodoželjem in roganjem bi sovražno inozemstvo pozdravljalo tako plačilo malim narodom! Rečeni list ne veruje, da bi v bližnjih dneh — kakor napovedujejo nemški radikalci — prišlo do iznenadnih prevratov v notranjih razmerah. Taka politika bi naletela na mogočen odpor \seh razumnih strank — in nova vlada gotovo ne bo na tak način izzivala opozicije proti sebi!
KORUZNA MOKA.
V4 kg koruzne moke	po K 0'80 kg.
PŠENIČNI ZDROB. V* kg pšeničnega zdroba po K 0 90 kg.
SUHE ČEŠPLJE. Ve kg suhih češpelj	po K 272 kg.
POLEMENTALSKI SIR.
60 gramov (6 dkg) polementalskega sira do K b kg. - Največ ga je mogoče dobiti 48 dkg brozira na število odmerkov izkaznice za živila.
OLJE.
Na rumeno-črne izkaznice komisije se bo moglo dobiti do vštetega 30. decembra t. 1. v običajnih prodajalnah po V« litra navadnega olja po K 10 liter i1 U litra K 125), oziroma po V« Htra najfinejšega olja po K 20 liter (7s litra K 2'50), toda to poslednje samo v trgovini Maksimilijana Robba, ul. Largo Santorio št. 2.
SLANINA.
Za ostale tri odrezke oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo od 25. do 31. t. m., se izroči proti izkazu izkaznice za živila ena izkaznica komisije (vijoličasto-črne barve) za nabavo slanine ter se bo moglo dobiti nanjo do vštete sobote, 6. januarja 1917. v običajnih prodajalnah vo 60 gramov (6 dkg) slanine (na osebo, oziroma na izkaznico), in sicer po K 9'60 kg.
SUROVO MASLO.
Za vsake tri odrezke oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo od 1. do 7. jan. 1917., se bo moglo v vseh prodajalnah, kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, obenem z drugimi živili dobiti (60 g) 6 dkg surovega masla na osebo, in sicer po K 976 kg.
KOLERABE.
Tekom tega razdeljevanja se izroče odjemalcem tudi zeleno-črne izkaznice za kolerabe in sicer dobi vsaka oseba eno izkaznico s številko 12. — Na eno izkaznico se bo moglo dobiti 2 (dva) kg kolerab po 24 vin. kg.
VSOLJENE SARDELE.
Od danes, 23. t. m., dalje se bodo prodajale na ribjem trgu tudi velike vsoljene
sardele po 14 vin. komad.
* » ♦
KOŠTRUNJE MESO.
Jutri, 24. t. m., se bo prodajalo zopet koštrunje mosa proti izkaznici za živila, ki se preščipne na notranjem delu štev. 32. Na vsak odmerek izkaznice se bo moglo dobiti mesa, ali vsega skupaj ne več kot 1 k«. — Prodaja se prične ob 6 zjutraj.
CENA:
Prednji deli s priklado zadnji deli s priklado	.
Dobivalo se bo to meso v naslednjiii
mesnicah:	^ ... .
Bin, Rojan 9; Pellis. ul. Ceciha de Rit-tmever 9; Cadorini, ul. nadvojvode Josipa 11, Borgnolo, ul. Lazzaretto vecchio 52, Rocchelli, ul. Piazza Piccola 2 <^a11mag,r stratom), Vosak, Cererria 6; Rodella, ul. Beccherie 11; Dettore, ul. Beccherie 2/ ; Rumetz, ul. Largo Santorio 2; Stem ul. Barriera vecchia 31; Pontoni, ul. Fontana 22: Carniel, ul. Istituto 22, Jenko ul. Ri-gutti 5; Godina. Skedenj 138; Gatzmg, Skedenj 50; Cau, ul. S. Marco 34._
po K 3.68 kg, po K 4.40 kg.
AprevIzacSisSte stvari«
Poslovanje prodajalen aprov. kom. med prazniki.
Aprov. komisija naznanja: V pondeljek, na prvi božični praznik, bodo prodajalne aprovizacijske komisije cel dan zaprte. Oni odjemalci, ki bi bili ta dan na vrsti za nakupovanje, nakupijo odmerjena jim živila lahko ali jutri, v nedeljo, v času od 8 dop. do 1 pop. ali pa v torek, na drugi božični praznik, istotako v času od 8 zjutraj tio 1 pop. — Prodajalne za kruh in mlekarne bodo odprte: Jutri, v nedeljo, do 1 pop.; v pondeljek, na prvi bo-žični praznik, do 10 dop.; v torek, na drugi božični praznik, do 1 pop.
* * *
KAJ DOBIMO PRIHODNJI TEDEN?
Ta teden, od 24. do 30. t. m., (36. razdeljevanje). se bodo proti preščipljenju št.
36. izkaznice za živila dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na
JilO OS^bu"
Pomaže vesti.
»EDINOST« izide Jutri, v nedeljo na štirih straneh. V ponedeljek, na božič, izide navaden list, v torek, na sv. Štefana dan, list ne izide. V sredo izide zopet redno.
Odlikovanje. G. Viktor Sonc, ravnatelj
tržaške podružnice »Glasbene Matice«, ie bil na italijanski fronti odlikovan z malo srebrno hrabrostno kolajno. To je že drugo odlikovanje, kajti že prej je bil g. Sonc odlikovan z železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje. Izbornemu glasbeniloi in hrabremu vojščaku čestitamo iz srca!
Odlikovanje. Za izredno hrabrost pred sovražnikom je bil vdrugič odlikovan bivši urednik »Jutra« in »Dneva« Milan Plut, praporščak 97. pešpolka, z veliko srebrno hrabrostno kolajno. Odlikovanec je bil nedavno že v drugič ranjen in je tudi lastnik male srebrne hrabrostne kolajne.
Naslov cesarskega svetnika je podelil cesar nadzorniku južne železnice, inž. Ignaciju Šegi v priznanje uspešnega službovanja med vojno. Odlikovanec je svoj čas služil v Trstu in je bil zelo čislan v našem socijalnem življenju.
Oddajanje kave v kavarnah. C. kr. na-mestništveno predsedništvo naznanja: Na prošnio zadruge kavarnarjev je nainestni-štvo, uvažajoč posebne razmere v Trstu, dovolilo za to mesto in njegovo okolico izpremembo za točenje kave določenega Časa v tem smislu, da se oddajanje kave same ali pomešane z mlekom ter prodaja takih pijač čez ulico dovoljuje do preklica mesto, kakor dosedaj, v Času od 8 do 10 zvečer za naprej od 6 do 8 zvečer. Čas prodaje v jutranjih, oziroma dopoldanskih urali od 5 do 10 se s tem ne izpremžnja.
Razsvetljava v javnih lokalih in policijska ura. V smislu ministrske naredbe izdajo politične okrajne oblasti in v krajih, za katere obstoje posebne deželnoknežje policijske oblasti, le-te naiog, da se mora notranja razsvetljava v gostilniških in to-čilniših prostorih, kavarnah, gledališčih in drugih zabavnih lokalih po možnosti skrčiti na polovico, ali pa, če bi to ne bilo priporočljivo iz policijskih ozirov, na dve tretjini dosedanje normalne izmere. Z ozi-rom na to pričakovano prištedenje luči se obenem policijska ura za gostilne in kavarne ublaži toliko, da se pooblaščajo politične in policijske oblasti, da smejo policijsko uro za gostilne, ki je določena ob 11, iz upoštevanja vrednih razlogov splošno ali od slučaja do slučaja podaljšati do 12 ponoči in tri dni v letu dovoliti, da smejo biti gostilne in kavarne odprte do 1 popoln oči. Ta pogodnost se bo mogla, ne glede na one tri dni v letu, dovoljevati posebno v bližini kolodvorov ali gledališč se nahajajočim gostilniškim lokalom, potem z ozirom na goste, ki prihajajo z nočnimi vlaki, hotelom z gostilniškim obratom ter gostilniškim lokalom, ki obratujejo izrecno zvečer, ter zabavnim lokalom, da se prepreči materijalno oškodovanje teh obratov zaradi policijske ure ob 11 zvečer.
Božične počitnice bodo na vseh tržaških šolah trajale od danes. 23. t. m., pa do vštete srede, 3. januarja 1917, torej 12 dni.
V nedeljo bodo trgovine, na kar se opozarja občinstvo, odprte do ene popoldne.
Boiezen sarajevskega nadškofa Stad-lerja mora biti zelo resna, kajti deli so ga v sveto olje. Sveti zakrament mu je podelil škof dr. Ivan Šarič.
Majhno običajno božičnico priredi otroški vrtec v Rocolu jutri, v nedeljo ob 4 pop. v konsumnem društvu istotam.
Obrezovanje drevja. V torek, 26. t. m., drugi božični praznik, se bo na občinskem vrtu pri Sv. Justu, vhod v ul. della Catte-drale št. 15, vršil praktičen pouk v obrezovanju sadnega drevja. Cesarski komisar vabi poljedelce, da se v velikem številu udeleže tega pouka.
Božičnlca mestnega slovenskega otr. vrtca v Vrdeli—Sv. Ivanu bo v ponedeljek, 25. t. 111., ob 4 pop. v prostorih Gospodarskega društva pri cerkvi. Prireditev bo v proslavo naših hrabrih soških braniteljev in v korist »Organizaciji vojnih sirot v Trstu«. Vse točke, ki so otrokom in času primerne, bodo proizvajali otroci sami. Vstopnina 40 vin.; sedeži 20 vin.
Miklavžev večer v Rojanu, ki ga je priredila tamkajšnja C. M. podružnica, je uspel prav dobro. Miklavž je obdaroval mnogo otrok z igračami, jedili in oblekami in izročil tudi za podružnico 34 K 1 v. — Na večeru se je dalje namesto venca na krsto ljubke Zlatke Gržina nabralo 28 K za podružnico.
Šentjakobska podružnica CMD v Trstu tuiredi v nedeljo, dne 24. decembra t* 16., božičnico v dvoraui »Del. kons. društva« pri Sv. Jakobu. Spored: 1. Cesarska pesem. 2.* »Božična«, deklamacija. 3. »Petero se zbralo«, prizor. 4. »Sklepaj dete ljubo«, molitev. 5. »Nada riše«, prizor. 6. »O mol preljubi dom«, pesem. 7. »Punčka«, prizorček. 8. »Božičnih dni«, deklamacija. 9. »Cigani«, prizor. 10. »Ubožec«, igrica. 11. »Nocoj sto luči«, pesem. 12. Obdarovanje otrok z običajnimi darovi. Nastopajo otroci otroškega vrtca, na glasovir svira iz prijaznosti g. Josip Lah ml. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina 40 start., sedeži 20 stot. Preplavila se hvaležno sprejmejo. Obilne udeležbe pričakuje odbor.
Besede in dejanja. Italijanski minister za vnanje stvari Sonnino je v svojem govoru v seji komore dne 19. t. m. — govoreč o ponudbi za mir, oziroma o odgovoru, ki g^ dado države ejitente — med drugim zatrjal bombastično, da on, Sonnino, razume pod trajnim rmrom uredbo razmer katere trajnost ne bo odvisna^ od odločnosti,1 s katero je kak narod drugemu skoval podjarmjjajoče verige, marveč od »pravičnega ravnotežja med državami od spošto vanja narodnega principa, norm mednarodnega prava, kakor tudi pravic .človeštva in kulture.« — Ali znajo ta gospoda govoriti — lepe besede. Ali še večja, nego je njih zgovornost v tepih besedah, je njihova drznost in brezčutnost v dejanjih, ki so v kričečem nasprotstvu z besedami. Mari ni ravno Italija, ki je že davno skovala podjarmljajoče verige svojim državljanom slovenske narodnosti, verige, ki oklepajo nele vse javno življeje tistih sirot, marveč tudi prag domaČe hiše in celo tudi življenje v — cerkvi? In minister iste Italije govori o spoštovanju narodnostnega principa, ki so ga nesrainnovpogazili ravno v — Italiji. Pa ne le tam. marveč povsod — in tudi v naših deželah — kamor-koli so segali zveze in vplivi rimske diplomacije Mari niso nie tukajšnji enrisarji skozi leta neusmiljeno gazili ta princip celo proti večini prebivalstva v teh deželah. Spoštovanje do narodnostnega principa so tukajšnji mogotci pod rimskimi vplivi in po rimskih navodilih praktično Izvajali na tako brutalen način, da so drugi, od stoletij tu živeči, avtohtoni narodnosti enostavno odrekali celo pravico domaćinstva, goneč
M argon
T*!
f ffclffl ▼s&ke vrste kupnje Jakob LUIUJC Solitario št. 21.
Ha debelo ^šomo Tn prepSlm
Nogavice, suk»ne«, pipe, milo, gmm^eve podpornike, razni gnmbi, danarsioo, mazilo sa čerH«t •laktrična»Tatiijk®, baterije, pieatki papir ko*
Kat sTinfiniki, zaponka, prstani rdečega krlž», ma za brado, ilica, razaa rezila, rob«, mreiiof za brke, pletenine, »rajce, spodnje hlaSa, ogUd*K ustnika, razna glavnike, imponka .Patent Knopfe5 in drugo prodaja JAJtOB IJtVl. ulica S. Sleelo Hct. 19
jo iz dežele! Ande a Lubiana! Altroche obsojanje »verig in spoštovanje narodnostnega principa!
Razpis dosmrtne rente iz ustanove Valentina Staniča. Razpisuje se natečaj za podelitev dosmrtne rente v letnem znesku 128 K iz ustanove kapitularnega školasti ka, mons. Valentina Staniča, kakor določeno v ustanovnem pismu z dne 16. julija 1844. Do te rente ima v prvi vrsti pravico najstarejši zakonski potomec moškega spola iz prvega kolena po Antonu Staniču, umrlem v Trstu dne 8. avgusta 1815. V slučaju, da bi takega potomca ne bilo, preide pravica na najbližjega moškega sorodnika Antona Staniča iz stranskega kolena. Ako pa bi bil ta rod izumrl, ima pravico do te rente najbližji moški sorodnik iz stranskega kolena prednikov, in sicer od ustavnikovega. očeta Andreja Stanič-a navzdol. Tozadevne prošnje, opremljene s krstnim listom in spričevalom o sorodstvenem razmerju, odnosno potomstvu po prvem dedu Andreju Staniču, naj s-e predložijo tekom šestih tednov deželnemu odboru goriškemu, sedaj na Dunaju I. Parlament. — Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. Deželni glavar: dr. Faidutti.
Božični pozdrav pošiljamo znancem in prijateljem ranjenci iz bolnišnice Rožmital (Češko) desetnik Leopold Totoš, infante-risti Jos. Pečjak, Mihael Zavadlal, Fran 2igard, Jos. Verteli, Anton Ferluga in Ivan Kocbek. Prosimo za božične praznike kakega čtiva. Vsako malenkost sprejmemo hvaležno.
Podpisi m V. volno posojilo. -19. Izkaz.
Riunione Adriatica di Sicurtž K 8,000.000; Bratje Brunner. dr. Evgen Brunner po K 200.000; Adolt Brunner K 120.000; trboveljska premogokopna družba 100.000; lesna eksportna družba grof Tnurn <5t C. K 100.000; občinski zavod za mala stanovanja K 30.000; Fric Egel K 15.000; c. kr. nam. svet. Edmund Fabiani K 12.000; Ing. Evgen Comel, odv. grof Sordina. N. N., Moric Wolf, nadaljni podpis;, R. Schuchardt, Alfred Kriger & Co., tvrdka Dem. Marco (nadaljen podpis) po K 10.000; župna cerkev v Bazovici K 7.000; Peter Masera, Succ. P. Revoltella, baron Anton Burlo. G. Machne, Arnold Ditz, Vito Milella, N. N. po K 5.000; N. N. 4.000; Jakob Cozzio, Rudolf Machnich po K 3.000; tvrdka E. Vidich K 2.500; P. & F. Tropeani, ing. Franc Buttoraz. Teodor Oiannacopulo, P. Oaugl, Antonija Pasutti, Ana Himmel. N. N.. A. O. Nagy po K 2 000; Leopold Vianello (delen podpj, u. Vidali, dr. Julij Winckel, nemški generalni konzuK (K 1.500 na ogrsko vojno pos.) po K 1-500; B. Bever & Co. Succ. Fratelli Guastalla. R. Rleger. Anton Wessek & sin, Leonda Melingo, Alberta Machnich, Aurelija Machnich, Ferdinand Zanetti,
Vinc. Vidorno, Anton Milano, N. R, AntonlOrion, A. Tosoratti, Karel Clemente, N. N., N. R, Iv. Crismancich, dr. Jos. Ferfolia. A. Feriolla&Oo., I eon Fano, Erna Malalan, Opčine, Rudolf Mala-1 a n? Opčine, Dragica Malalan, Opčine. Anton Ruz-zier, Marija Rauber, Gospodarsko društvo Skc-den , A. Palme & Co., Klotilda pl. Karg po K 1.000, Mar ia Verčon K 600; Mo. Ernest Kosovitz, kpn-SV^afa^v likerjev po K 500; Marta S.m-
š^m^^mom MUZI
Novak po K 400; prof. Teodor Massefc Lud\iK	w
ScSrev, AurellJ Bin, Jos. Cavalicrl, T. Stokel, *v-1
K Bottesaro! dr. Kan Lutrari, Ferdmand Oe,-
zafcek po K 300; Samuel Dccoik K	raz
5h nnfetov v skupnem incsku K 382.500-
IzSel ie
t zalelM Knjigarne J. STOKA i Trsti bL Melisa pitate 19
„VEDEŽ"
s?loInl Z«pni koladar s notesom zrn lato
sar 1917
VSEBINA :
Raznovrstni koledarski, statsteni, narodopisni' zomljepsn , zgodovinski in tehnični podatki, fcfc-ETaioi o življenski dobi, naraščanju prebivalstva, umrljivosti, o izseljevanju prebivalstva v Bvropi, o najvažnejših pridelkih in izvozih. — Podatki o Avst-o-Ogrski, vojne napovedi in dragi valni pa vsakdanje življenje praktični podatki Ud. itd. itd
Cena v litni vezavi K 1.—
Da se prihranijo r&zmerno previsoki stroški po povzetju, naj izvolijo p. a. naročniki priložiti (to^i v zBfmkah) poleg cen« K 1,— še 10 vin. za poštnino Kdor jih naroč! 12, dobi enega po vrhu. POZOR!	POZOR!
Založništvo „Vedeža- je odločilo naslednjih 12
krasnih dok likovi
1.	dobitek. Originalna oljnata slika Marina a
okvirjem v vrednosti K 60.
2.	Oliografija (tihožitje) v Okvirju v vrednosti K 25.
3	„ Pisalna garnitura.
4	„ Fina pipa iz morske pene.
5.	,, Elegantna usnjata listnica.
6.	„ Krasen album za razglednice.
7.	„ Kaseta f:neg» p:semskoga papirja.
8.	„ Prakt čen žepni nož č.
>t „Dom in Svet" Letnik 27. (1914). 10. „ „Slovan" letnik 9. (1911). U. „ 50 Činih umetniških razglednic. 12. ,, 100 elegan. viz.tk »z imenom po želji)
Ki bodo itfr!b?Q> dne 31. mana leta 1917 pred zaupniki.
Izžrebane številke bod > objavljene v glavnih slovenskih listih v Velikonočni Številki. V to svrho je naznačen vsak ,.Yede?." na prvi strani s tekufco 5?e ilko. — Dobitki se dvignejo p oti izkazu deža" z dotično izžrebano Številko do 1. maja
Založništvo „VICBiA".
ZDRAVNIK
M. Dr. Karo! Pernlčlč
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 8 do 4 pop. za notranjo, nervozno In otroik« bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
na Opilnah
Poziv za novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene inserente. čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v
našem listu novoletiio voščilo za dan novega leta, naj se pravočajno avijo ustme-no ali pismeno podpisanemu ker prekrasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu.
Inseratni oddelek »EDINOSTI«.
CESKO - BUDJFVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul!ci delle Poste štev. 14. vhod v ulici OJorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski Jedilni listi. ____
DAROVI.
Za božičnico šentjakobske podružnice CDM sta darovala g. Fran Ferfolja m Na-zarij Grižon vsak K 10. Odbor se jima najprisrčnejše zahvaljuje.___
kupuje
teleta in pitane prašiče.
m
Svoj! h svojim!
Priporočam si. občinstvu svojo
trgovino zlatnine, srebrnine in ur
(Lastna delavnica) Popravila se dobro in hitro izvršujejo.
%u\m zlate in srelro p§ Hajvlfjih [ml
Slovenska postrežba. MIHAEL ZITRIN. TRST, Corso 47.	TRST, Corso 47.
Movrstne žaKlje
iakljev G. Stebel, ul. Torrente 36._
flnfo verižice, uhane in druge predme1 e, >e ilUlU« proda po primerni ceni. Perojević, Via Tor S. Lorcnzo 10 (8. Michelej vtata 13. 813
Mmc-bmaInvIn 7 zabojib po V) kg je naprodaj narmgmaa	Množina PO K 5.2'). Mle-
karska zveza ulioa Taldirivo '29
Trsi - Via Stadion 10 - Trst
Odprt od 8*2 zvečer niiprej
Cena: I. orste K 2. II. vrste K t
Za lzuežbanje u portierski službi
n h&if%lu ^e nudi prilika kaki ffospid, ali vdovi
V mim brez otrok, eventuelno tudi takemu \ ojnemu invalidu Reflektant mora biti izuljen v pisanju in poznati slovenski, i alijan ki in nemški jezik Breaplarna brana in stanovanie, oziroma odčlrodnina v denarju Vse drugo po dogovoru — Zglasiti se je v našem uredništvu od sobote do vStetega torka (isvzenr,Si ponedeljek;._
S?M»MM*Aiii*«fKiA vcščo hrvatskega, nOmPIUnSllilJO iovenskega, nem škega, italijanskega jezika in pisalnega stroja išče tukajšnji denarni zavod. Pismene ponudbe s referencami na Inser. od A »Edinosti« pod »Št. 15.«	3030
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermšk
v Trstu, ul. Poste vecchio 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez :-: bolečine. 2-:
Plombiranje« UMETNI ZOSJE.
ROLINnRodie
Se ttab) r /etrams*
S
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenć8
Kdo nđj jemlje Sirolin ?
1 Vaduiljivi,kafer»fnSirolin
olehča naduho-
Skrofu^ni otroci,pri katerih
z. ugodnim vspaho^ na«P'ošm po^ufek.
t Vsak. ki »rpi na frajnem kaliju
laiie ia oOvarpvafi »a boie*m.n«go Jo uirmvtfi. Oseb« s kroničnim kdferom t>ronkiJ«v,
X
ki a SIrolinom ©rdrava.
4M«fl