¿¿•/M / if*,. Zt. „72äi Jipi "' /1979/80 10012642 COBISS s m n tu\t* ; 10012642 Rí ¿mizo ? /Í2. ¿¡t¿ //92o 1. 00 ZSMS Lahko da smo sprejeli malo sklepov, toda važno je, da smo vse uresničili 2. 00 ZSMS 3. 00 ZSMS 4. 00 ZSMS 4. letniki pohvaljeni za dežurstvo na plesu. Je še kdo kje, ki pravi, da nismo disciplinirani? Čudo vseh čudes! Uredniški odbor Izvira se zbira tako kot je treba (prispevkov pa še vedno ni) Za nami sta. dve proslavi: 4»b proslava dneva OZN 4.a proslava 7. novembra dneva oktobrske revolucije INFORMACIJA O INFORMACIJI (obveščanju) Na Bledu je bil tridnevni seminar mladih, ki ga je organiziral center za obveščanje in propagando pri. republiški konferenci ZSMS. .v Že prvi dan je bil izredno zanimiv. Predstavili so se nam novinarji posameznih javnih občil: Živa Pavlin in Anton Rupnik (ČGP Delo), Miha Mohor (revija Mentor), Jože Vari (urednik jeseniškega Železarja), Gojko Brvar (mladinska redakcija RTV Ljubljana),Mir jam Križman (Radio Študent), Vili Pšeničny (tednik Mladina) in drugi dopisniki tednika Mladina, Posredovali so nam izkušnje „iz njihovega novinarskega dela. Udeležrnci so se pritožili nad prevelikim vplivom mentorjev, kar jih moti in onemogoča uspešno de]o^ Marsikje se še uporablja neke vrste cenzurae -« ^ # Naslednji dan smo govorili, kako naj bi učence najbolje informirali. Oblike informiranja so stenčasi, glasila, oglasne deske in oddaje šolskega radia, saj smo jim posvetili največ časa in pozornosti. Razdelili -smo se v tri skupine in vsaka je pod vodstvom mentorja pripravila gradivo za snemanje radijske oddaje "kot ga"je potrebno pripraviti "".a šolski radio. Dve oddaji smo posneli na magnetofon Š3 isti dan, tretja je šla "v živo". "Ta tema je žgečkljiva"... se je začela ena izmed oddaj. Spoprijeli smo se z vsemi težavami, ki nas spremljajo na šolah: pojavi nesamoupravljanja, nezainteresiranost učencev in pedagogov za iz-venšolsko dejavnost in tudi veliko drugega, kar lahko marsikoga požgečka v nos, po podplatih ali pa še kje..-. In po vsem tem sva se vprašali,kakšno naj bo glasilo Izvir. In kakšno naj bo glasilo? Izhajalo naj bi vsak mesec in ne le 4-krat letno - kot "Izvir", Z mesečnim izhajanjem pa bi se morali odpovedati 'pinky" ovitku in se zadovoljiti le z "nepokvarjeno" in kvalitetno vsebino konzerve. Informacije z raznih področji naj bi se stekale v novinarski krožek, ki bi se mirne duše oblikoval v literarnem krožku ali iz njega. Glasila naj he bi bila samo litararna, kar se mnogokrat dodaja (naše običajno ni), temveč bi ce morali vključiti tudi drugi krožki - novinarski, likovni, fotografski,... Tako bi postala glasila zanimiva tudi za tiste, ki ne živijo sam« za "črke" Ines in Ingrid Hedi v hribe! Plavaj! Uči se! Zakaj trohniš v kccvar*i? Zakaj kadiš? Ne hodi na plese v telovadnico! '^akuni se ljubavi....." In midva pleševa. Pleševa, a je prepovedan«. No, ni ravn« prepovedano, je nepriporočljivo. "Zakoni se....." In oni pijejo pivo. Tudi pitje ni povsem prepovedano, pitje sokov je celo koristno. Povprečna starost obiskovalcev je šestnajst let, «b p«ln*-* či je povprečna starost prisotnih petnajst let. Skupna povprečna starost torej petnajst let in pol. Sami ^jladi smo ta, če izuzame-mo besnečo populacijo pred vrati katerih povprečna - »tarnat je 4* let. Čakajo svoje sinove in hčerke. "Zakuni se....." Se zadnji vzdih in konec. Luči se prižgejo in gremo domov, Eni dokaj normalno, drugi, kot bi pozabili, da so tudi noge p*»emben del človeškega telesa, da o glavi sploh ne govorimo. Brez ritg se sicer lahko živi, kot biološko zanimivost lahko zaupam, da nekateri -tudi brea glave rinejo naprej. Noč smo prespali. Prišla je nedelja. Ljudje se že "zbirajo» na kup". "Ali ste slišali?! Ja, saj pravim, mladinaf " "Ko smo bili mi mladi...." • "Ja, pa vsi so bili pijani..." "Oh, ko bi bili le pijani, kaj pa druge* drug»..." "Vsi so enaki! " t- Nad vso "vesol.no mladino pade črn madež. Nihče ni ne brljši, ne slabši. Toda midva sva ls plesala..... Taši MPP3 1979 (Mladinska poletna politična šela) Ko sem pripravljala potovalko, sem se spraševala, zakaj sem se odločila za udeležba na MPPŠ. Po vseh slabih izkušnjah .'. iz ostalih seminarjev ZSM od nje ne bi mogla kaj dosti pričakovati. Spet jse bo govorilo, razpravljalo o problemu mladih z nepravilnega stališča, saj ne bo konkretnih primerov iz delovnih organizacij in šnl. Kako naj rešujejo položaj mladih v'delovni organizaciji tisti, ki precedijo osem delovnih ur v pisarnah občinske konference ZSM ob kovici, klepetu o nas, mladih? Vsi sprejeti sklepi in rešitve so le papirnati, sklepi za papirnato mladina. Niso del našega življenja. Mladi jih sprejmejo kot jp.ujno zlo, a izvajamo bore malo, saj so- nam tuje tiste visoke besede. Kje so naši lastni programi? V aktivnost nas spravi lastna potreba, ki pa .je malokrat nujna. Iz tega sledi, da mladi spimo podnevi in ponoči. Kakšno spremembo sem pričakovala?, TACEN, 2o. avgust. Dodeljena se^bila skupini za idejnopoli-tično delo in kulturo (IPD). Najprej so nas seznanili s tehnik* vodenja sestankov, nato pa smo se posvetili problemu kulture in kulturnih ustanov pri nas. Naše sodelovanje je bilo pdvisno od predavatelja, saj so nekateri v nas vzbudili zanimanje in nam dovolili razpravo, drugi pa so hoteli govoriti in so na nas pozabili. Od teh naukov in govoričenja sem odnesla bore malo. Najbolj aktivno se je skupina vključila v razpravo z Lev->m Kreftom, ki nam je bil že po letih bliže in je skušal razumeti naše zahteve. Vprašali smo se, kaj je pravzaprav kultura in kje je mesto mladih v njej. Znanstvenega dela mladih skoraj ni. Mladi imamo v svobodni menjavi dela zelo majhen vpliv. Naše institucije so Preveč zaprte, premalo je samostojnega dela mladih. Sveže, prodorne ideje se v njih ne morejo uresničevati. Mladi raziskovalci in ustvarjalci ustanavljaj» svoje protiinstitucije. Amaterizem, ki daje podlago za razvoj množične kulture, omejujejo slabi materialni pogoji. Amaterji se svojega dela počasi naveličajo in tako kulturna dejavnost zamre. Umetnost postane zaprta sama vase in sama sebi namen. Ljudska kultura je pojmovana le kot kultura zabave, užitka in veselja. Kultura kot sektor je zakonitost razredne družbe, ki se še vedno ohranja. Nizko kulturno stopnjo pogojuje ločenost umetnosti od dela. Zanimala nas je Naša beseda, ki ne prinaša nič novega, širina repertoarja je stalna. Zakaj? Odguvorni so zopet materialni pogoji za dejavnosti, ki jih sprožajo mladi. Govorili smo in razpravljali, a konkretnega napotka za nadaljnje del* nisem zapisala. Ugotavljali smo le dejansko stanje, kar pa je pre- malo, da bi ga tudi rešili, debato je izzvalo tudi predavanje Romana Ogrina na temo zgodovina KPS. Zanimalo nas je, zakaj se pri predmeta STM mladi ne seananimo tudi z razkoli in spori v partiji. Je to potrebno skrivati? Zakaj, se tak» težko dobi primerna literatura o tem? Najde se jo le v gradivih za kongrese ZK. Kaj pa ostali? Ali bomo svoje otroke učili samo o nežnotijivtsti, pravilnosti in nujnosti naše partije in sistema? Potem t» ni več človeška tvorba. Eden glavnih, problemov je bil tudi prtblem religije v socialistični družbi. Kljub prepričanju, da je z industrializacijo 'in urbanizacijo nujiio tudi postopno propadanje religije, se je razkroj na določeni točki ustavil. Pri mladih se. pojavlja kriza tradicionalne religije predvsem določenih dogmatičnih struktur* Odvisna je od izobraženosti in pade do ■dvajset procentov, teh dvajset procentov pa se stalno obnavlja - univerza v Ljubljani, Človek se v svetu, ki ga živi, ne znajde več, pojavlja se dakra-lizac*Lja (kult avtomobila, pevca, nogometaša). Vsak izued nas je skuieal najti v teh problemih samega sebe, svoj položaj in problem. Po koncu predavanj in javnih tribun pa smo svoje razmišljanje posplošili in se predali mladosti. . * Katja Božič NOCOJ I. Noe»j sem t^ko žalostna, takj sama. Gledam v n#č in mislim na sv«je življenje. „ Tih* spi naše mest», na nebu ni-lune «le zvezd, le oblaki, sami oblaki - II. Tih» poslušam udar«e ovtjega srca. Bije m»čn«, enakomerno. Ma» je tudi vs«^ra«je življenje navito, da je dan enak dnevu, da se bojim vsake n»či, ker mi prinaša saihoto i*' žalost? t > * III. lepša je kot vse djfjige, lepša pa vendar tako, tik« otožna. To je pesem življenja. J S .S E N list za listom, kaplja za kapljo, solza za s«lz*. . T* je jesen R«sana f Prestrašeni so bili. Samevali so ob skodelici mrzle kave. Bilo jim je tako strašansko hudo. Niso se jezili, le žalostno je bilo njihovo dokazovanje mrtve in žalostne vrbe v vetru. Strehe so potemnele v zahajajcčem soncu, Vetftr je-razpodil mjihove glasove. Vse je bilo tako turobno. Cerkev-tam daleč jih je sramotno spominjala na davno pBprostost; Pusta soba ni videla ničesar. Ni opazila sivečih las njihovega očeta, ni slišala tihega materinega jcka. Topo je strmela v prazno* Na*cesti so se prižgale luči. Mokra se je lesketala v umirajrčem dnevu. Le veter je meglo zavijal. Prvi je spregovoril oče. Njemu je bilo namenjeno to tiho ječanje. "Goran, saj smo te imeli radi?" Mati je še žalostne je zaihtela. Sin se je leno presedal. "Ne vem...ljubila sva se. Saj sta se tudi ti in mama".' "Ne bodi tak. Kaj #se opiraš na n§.ju? To je stvar preteklosti. Otrok je bil tvoj." ,Gojran. je pogledal skozi umazane šipe. Zavese so zatrepetale x temi. Bal se je spregovoriti. Vš^č mu je bila ta mučna tišina. Ana ga je privlačevala. Bilo mu je lepo, ko sta spočen^al^a mrtvega č^veka. Sioer pa ni vedel, da \o mrtev. Rada sta imela rože. Ob zori sta vstajala i.i jih negovala. Ona vesela in ponosna na svoj, trebuh, on zaspan in čemeren. Ni prenesel tega, da je Ana postala neokretna in čudna. Bili sta mu zaprjp.i njeni nabrekli in povešeni dojki. Sramoval se je tega nerojenega otroka. Skalili so mu njegovo mladost Popravil si je lase. "Oče,minilo me je. Postala je ogabna, zoprna." "Rad sem videl tvojo mater, ko te je nosila. Vzljubil sem jo še bolj. Ne znam ti povedati. Bil se-m srečen, da se bo nekaj zgodilo. Sicer nisem vedel, da bó moj sin tako nedovzeten za take spremembe." Goran ni vedel ali naj se kesa, ali naj ne obžaluje. Saj je ni bilo tako težko ubiti, ljubila ga je. Ni pričakovala te reakcije, bila je preveč zavarovana v ljubezen. Preveč mu je verjela. Sovražil je to njeno pretirano navezanost. "Prižgi luč. Ne morem si utvarjati vajinih obrazov." Mati je očetu zadržala roko. "Pusti, ne morem ga sprejemati. Bil je tako sladek otrok. Ano sem vzela za sv^jo. Veliko mi je pomenila. Ni* razumem tega" stvora..." "Mati, je oče jezno spregovoril", tvoj sin je. "Pravico ima, da mu pogledava v oči." "Simon, ne morem gledati kako me ubija. Ne bi mu rada naprtila še enega uboja." Vzela je črne rokavice z mize, jih preložila z roke v roko."Ura bo kmalu osem.Skuhati ti moram večerjo. Sram me je bilo, ko je vrgel zemljo na njeno telo. Na njegovem obrazu ni bilo kesanja. Nisem rodila človeka. Kdaj pride pote?" Goran je skomizgnil z rameni. "Je to važno?" "Je, ne morem te več gledati tu." Vstala je ponosno, odrekajoč se nečemu, davnaj zgubljenemu. Soba je postajala vlažna. Goran, sebičen pa je mislil kaj bo naredil, ko prestane kazen. Zakaj so ga kaznovali? Zato ker je ubil Ano, zato ker si ni želel otroka? Kako ne morejo razumeti, da take Ane ni pričakoval, ni se je nikoli tako predstavljal. Zasovražil je njeno senco. Vedno mu je bila za petami. Zakaj pa je ne bi • ubil? Grenko se.je spomnil, kako je rojevala. Ljubil je njen vedri obraz, njeno lepo uelo, ne pa sluzaste tekočine, ne krvi. Solze so mu šle na živce $ zadnje čase je bila pogosto jokala. Brez vzroka. Ni ji pokazal, da je ne ljubi» Večno pa tudi ne more igrati. Bilo je nujno, da je odšla v nebesa«.Mogoče se bo tam spečala z nekom, ki ji bo vdan kot pes„ Rad je imel te temne rože na okrušenih skodelicah. Spomnil se je, kako mu je mati včasih pripravila toplo belo kavo, ko je odhajal v šolo» "Jo lahko vzamem s seboj?" Prišla je Katja. Tudi ona ni marala Ane, pa jo je vseeno bolelo, ko je videla, da jo nesejo. Katja ni prenesla njenega vdanega izraza. Kati ni bila nikoli nikomur pokorna* Vedno je bila odsotna, zmeraj pa je imela pripravljeno besedo za prišleka. Rada je živela v tujih življenjih. Izmišljala si je čudne zgodbe» Nikoli je ne bo poznal. Lastne sestre„ Ni bila simpatična. Njen lep obraz jo bil pust za tiste, ki je niso poznali. Smejala se je zelo redko. Tudi ko sta se kot otroka igrala, se je vedno kujala. Veliko ve, stalno potuje. Zadnjič mi je prinesla enkratno roži z vzhoda. Rada ima sonce, vedno je njena polt temna* Kot dekletce pa je bila bledolična in njene velike rjave oči so bile prerazumne za otroka. Nikoli se ni umazala pri igri. Natančno in spretno je postavljala figure njenih igric. Redko se je zmotila. Sprehaja se je po hiši kot duh, govorila kot vulkan, umolknila in se zopet zaprla v njeno sobico. Njen svet. Vedno, ko se vrne, se zateče vanj. Spoštoval je Katjo. Mislil je, da so ljudje z rjavimi očmi dobri. Ana pa je imela modre. Dolgo ni vedel kakšne ima, In nekega dne, jo-je zanalašč poklical, da es je ozrla k njemu. Takrat je bila že noseča.' Nosila je sive nogavice in rdečo obleko. Bila je siromašna v tej navidezni urejenosti. Zoprna mu je bila v jutrih, nepočesa-na in otekla od mirnega spanja. Nekoč se je ponoči zbudil. Slina ji je tekla iz ust. Nič ji ni rekel. Počasi je minevala njegova ljubezen. In ko sta se poljubovala, je imel pred očmi njen zabuhel obraz in slinaste ustnice. Trpel je. Njena ropotajoča hoja je bila obupna. Vedel je, kdaj prihaja ona, Katjo pa je vedno zagledal v trenutku, ko je bila že pred njim. Bila mu je v vsem ta skrivnostna sestra,Ana pa je neokusno brundala oguljene napeve. Brez posluha je bila.Ko je zalivala rože, le takrat je bila skoraj svetniška. Takrat jo je rad opazoval. Smešno. On ji je ponudil rože v ogled in ona jih je vzljubila. Se vedno je bilo temno v sobi. le ta je postajala vijoličasta od svetlobe s ceste. Taka je bila, ko jo je ubil. Modro zelena. Pozvonilo je. Vzex je skodelico z mize. Obrnil se je na DČeta: "Sedaj grem! Katja te lahko poljubim?" Nastavila mu je lice in ga postrani pogledala. Vedno je čutila premoč nad njim. Sedaj pa se ga je bala. Bil je preveč miren. Brez besed je odšel v temo. Slišati je bilo le še ropot z ulice. Mati je prišla v sobo in prižgala luč. "Je šel?" je vprašala. Oče in Katja sta se spogledala. Mati je rekla v molk: 'Bolje je tako! Večerja je že na mizi." Na prsi si je pritiskala Anino bluzo. "Oba sta šla!" Nives PROSIMO KRATEK INTERVJU: K filmskemu krožku hodim, ker me film kot izrazno sredstvo umetnikov zelo zanima, hkrati pa bi s spoznavanjem te umetnosti rad ločil dobre filme od slabih, ki jih je pre-ganiziranosti in po večjem kolektivnem vodstvu naše osnovne organizacije. Tako "bi izboljšali kvaliteto našega dela in povečali aktivnost predvsem na idejno političnem področju (v drugih, interesnih dejavnostih smo namreč kar zavidljivo aktivni). Komisijo za IPD smo izvolili, vendar se je že takoj ar\» naradnik »oš* irrvfetna glasba, eno&^aveii i/i lahko razumljiv li>»re^ro. Pred nami se odvija st.ajga r\ jurska zgodba o i znajdi jiVQEi-:Erii.,..*ki se zaljubi v lepo, vaško dekle Dju^o-in .sa_ Jiode z.*nj.Q^.poro.čiti. Komičnost j.e poudarjena v. detajlih stavkov dialogu, r;e pa y akoitak,- Čeprav. ' sc tu pa tam še poznajo italijanski vplivir . skoraj ••glasbeni duK -temelji na ljudskem melosu,ki je to- liko bolj prijeten ker izhaja iz Dalmatinskega Zagorja in drugih predelov Jugoslavije na sploh.^Kot v drugih operah ima tudi v Eru pomembno vlogo zbor, vendar"mu avtor ni dodelil^obsežnih stavkov, tako so zborovski nastopi kratki, vendar"zelo zivopisni 1^'pri— Tjlačni - paša za oči in ušesa. Zelo domiselno je...menjavanje zbora in solistov. Čeprav je težišče v vokalnem elementu, je skladatelj izkazal veliko pozornost tudi orkestru, čigar glasba je sočna in pg^fcra. Vrb oper je na korcu, ko Eru dovolijo, da se poroči s svojo izvo-l^enko in ko sredi splošnega veselja zapoje svojo pesem, katere temelj je v znani ljudski melodiji. V petju se mu pridružijo tudi prisotni, na kar se začne sklepno kolo. To je prava eksplozija razkošja narodnih noš, zelo lepe melodije in izvrstnega baleta, ki sta ga koreografirala Pia in Pino Mlakar. Zastor pade. Zame, ljubitelja glasbe, nepozabno srečanje z Gotovcem. Andre j DŽEZ ALI JAZZ NA GIMNAZIJI Lopega sončnega dne kinodvorana privabi gimnazijce. Sprejme jih v svoje drobovje in jih v njem nekaj časa obdrži« Toda učenci so razočarani, ker začetek ne začne takoj. Vedo namreč, da živimo v moderni dobi, kjer je čas zlato. Vsak trenutek, vsako sekundo, vsako minuto je treba preudarno in pametno izkoristiti. Zato preklinjajo tiste, ki so temu krivi, gledajo na uro in si želijo domov. Čez nekaj trenutkov dvorano izpljuje 'iz sebe nekaj pametnih ljudi, ki vedo, da čas ni zastonj. Val za valom odhaja, iz nje in se izgubi v zunanjosti. Končno zvok zazvoni. Počasi se ojači in začne vibrirati v tvojem telesu. Najprej se pojavi tam nekje na začetku prstov, pomika se ti proti sklepu, kjer se njegova moč podvoji. V ra- ti prelije v telo, ki tako ostane nasičeno s sozvočjem glasbe, ti&ijLe iifcjoi-*«.« Napolni" ti vse prazne prostore, napolni glavo, trup, noge. Ko se ti tako razlije po telesu, začutiš v prsih pritisk. Najraje bi vstal, začel plesati, skakati in jokati v ritmu namišljene melodije. Prijel bi kladivo, -pretepel" nekoga in ga lahko celo ubil. Toda vse to traja le- treruvtek». St-uli zaropotaj,o in telesa odhajajočih ti gaa-ti^aj«®»-pogled na oder. Vrata se odpirajo in kmalu so ja&poliij^j^a z ljudmi, ki prihajajo vanje in se nato izgubljajo nekje na oni strani stene, Vztrajajo le še tisti, ki jih je glasba uklenila v zaklete stole. Držijo te v svojem objemu, ti pa kot uročen sediš in potihoma preklinjaš njihovo obliko. Končno je tudi tega konec. Zunaj se znajdeš omamljen in sam. Premišljaš kaj boš delal to popoldne. Spomin na koncert ti nekaj časa preletava glavo, nato pa, ko mu zmanjka energije, se sesede v spodnji levi. kot možganov. Potem se nekajkrat še vzdigne, preleti glavo in tokrat se ponovno spomniš na koncert, ter ugotoviš, da niti ni bil tako slab, kot si spočetka mislil,' Nato se spomin ponovno sesede v svoj spodnji levi kot možganov in tam živi do smrti. 'm Trenutek ne izvaja glasbe, ki bi bila vsakomur všeč. Kot kaže, bo za nekatere TRIVOLTA še vedno ostal simbol dobre, kvalitetne mu-zike. Vtisi izvajalcev: Vlado Jakša : "Ali učiteljem jazz ni všeč?" Jffarko Kravos : "Konec je bil enkraten, Škoda, ker ga niso vsi videli!" Andrej Strmecki:"Počutil sem se kot bobnar v Nebotičniku." - lo - FILM FILM FILM FILM FILM FILM V okviru prireditve "'7, teden domačega filma5' v Celju je bilo tudi srečanje filmsko vzgoj -nih delavcev Slovenije. Ta posvet naj bi zajemal ogled filma (Krč), prikaz učne ure ter predstavitev filmskega krožka oziroma kluba. Lahko rečem,-'da ta seminar ni dosegel pričakovanega, V Celju se je zbralo okrog 4o mentorjev, med katerimi je bilo največ takih, ki so se za to mentorstvo odločili zaradi nokega modnega krika. In ravno to je potem predstavljalo mrtvilo seminarja. Sam seminar se je začel z predstavitvijo filma Krč. 0 "Krču" lahko rečemo, da je kar na slovenskim povprečjem in zato je vreden ogleda. Ogledu filmske predstave je sledil "prikaz učne ure". Seveda to ni bil nikakršen prikaz, temveč gladko prebran načrt učne ure, in to za osnovno šolo ter za srednje šole. Vsa stvar je ležala na treh bistvenih točkah:pripravh na ogled filma, ogledu filma ter pogovoru o filmu. Mislim, da smo na naši šoli dokaj dobro zastavili naše učne ure» Priprave, med te spada filmski list, so takšne, kakršne nam pač dopušča gradivo o določenem filmu. Sam „ogled filma je organiziran izven rednega programa (nakaj težav nastane zaradi .odpadanja ur). In ko je pogoj za.debato izpolnjen (ogled .filma) se začne debata o filmu. Te so v začetku nekoliko netekoče, vendar pa kmalu pride do nekega spontanega pogovora« Škoda je le to, da največkrat sodelujejo le eni in isti, delno je tu mogoče kriva tudi časovna stiska. Predlagano je bilo, da bi za pogovor porabili dve šolski uri (kdo jih bo dal?) in pa da bi se razredi razdelili v skupine. Temu je sleiil pogovor o filmu Krč. Za vse je bil tu predvsem en problem, problem erotike. Ampak ugotovljeno ni bilo nič novega, predvsem so si med seboj podajali besede B, Šprojca (Ekran 7/8-79). Dokaj površno so se dotaknili problema montaže, problem je predstavljal ponovno slab tonski zapis jezika... Pogovoru so sledili še referati, med njimi referat "Slovensko slovstvo v Filmu", (tu je govornik kar nekajkrat prebral vse filme, ki so nastali po litararni prilogi od osvoboditve pa du danes. Potem je bil referat poročilo o filmih za osnovno šolo in pa o opremljenosti slovenskih šol z filmskimi aparati. Predlagana je bila celo uvedba "filmske značke" - da bi «s tem povečal ogled filmskig predstav. Pa še ena vzpodbudna misel za gimnazijce, nismo le mi *jako" nedisciplinirana publika, to si upam trditi tudi za filnsko vzgojne delavce, ki so med seminarjem in ogledom filma kar pogumno odhajali in prihajali v dvorano. In da so bili na zaključni razpravi (na kateri naj bi se pogovarjali o pomanjkljivosti raznih predlogov in pa same organizacije seminarja) tiho. In sedaj glavno glaVNO GLAVNO GLAVNO ZGODBA O isekega lepega dne mi je v senci pod kostanjem nfe dvorišču ob šilcu žganja in s palico v roki ded pripovedoval zgodbo. Zadovoljno je pihal vame oblačke dima iz svoje pipe. Ker je bila zgodba zelo zanimiva, mu nišam zamerila, da mi je s tem, ko mi je prisilil k pasivnemu kajenju, uničeval moje, z vseh strani ogroženo zdravje. "Veš tega je že zelo doloo. Bil sem majhen, mogoče nekoliko večji kot ti, Z dedom sva sedela na leseni klopci" pod starim orehom. On je zadovoljno mežikal proti soncu, jaz sem si rezljal piščalko. Ded je bil zelo dobre volje, zato se ne vzneje— v.oljil ob mojih bedastih vprašanjih in mi je začel pripovedovati zgodbo. • "Takrat, ko sem bil jaz majhen, je bilo drugače kakor, sedaj. Zelo rad sem sedal s svojim dedom na klop pred hišo pod staro bukev, kjer mi je ded, kadar je, bil dobre volje pripovedoval zgodbe. Zelo živo v spominu mi je ostala tale, ki mi* jo je povedal neko nedeljo popoldne, 5,Včasih sem zelo rad poslušal svojega deda, ki mi je pripovedoval zgodbe. Sedela svar. na klopi pod orehom. Ponavadi je začel nekako takole: "Ded mi je na klopi pod starim kostanjem.zelo rad pripovedoval zgodbe:" * »» n H » . Otroci na starih, slikah v galeriji hočejo kruha. Črni možje z bombami, ne dajte jim takih igrač. Te so samo za zdolgočasene normalneže. Otroci na starih slikah v galeriji hrepenijo po ljube¿ni. Nočejo biti atrakcija za zamaščene dame iz višjih krogov, nočejo hinavskega pomilovanja Pokvarjeni otroci na starih slikah v galeriji hočejo svobodo. Toda nikar jim jo ne dajte, ker je škodljiva. PESEM 0 PIJANCU Megla... V daljavi odsev luči... mraz zajeda spomin v tvoj obraz narava spi... tema... Obstojiš sredi vasi, dahneš v roko pogledaš z zmedenimi očmi, sam.., Pijane blodnje v nočni tišini, iščeš človeka, ki ga ni in ostaneš sam. ZAKAJ ? Nekaj misli o samomoru. 6 V Sloveniji se vsak mesec za to dejanje odloči 5o ljudi. -okrog 600 vsako leto. (Za to temo seja se odločila, ko sem prebrala sestavek v Mladini v rubriki ;,naši problemi - naše rešitve" z naslovom: Zazidal bom oči med slepa' okna!l, Ne razumem jo, ker mi po glavi nikoli niso rojile takšne in podobne pregrešne misli. Nekega dne se jo odločila,-. Hodila je.Z vsakim korakom je bila bliže in dlje, u-uruj'ena in sproščena* Dihala je0 Vsr-kovala vase duh po vijolicah, po pomladi, življenju - nečem lepem, neoprijemljivem; tako skrivnostnim in tako mikavnim, da je pozabila zakaj pravzaprav hodi« Priti mora na vrh« Za vsako ceno mora priti na vrh, premagati strah pred vrtoglavico, pogledati v dolino, zamižati, narediti korak naprej» Narediti mora korak v praznino» "Nerada živim',.mi je govorila* "Ne vem zakaj, toda res je. Saj ni, da bi hotela odkriti Ameriko, vem da je zemlja okrogla, vendar mora življenje imeti nek smisel - jaz pa ga ne najdem. Jutri ali pojutrišnjem bom devetinštirideseta ali šeststota, ki bo prostovoljno šla v smrt"» Vprašala sem jo za-raj» Ni mi znala povedati« 'Vprašaj Fani, Ilir©, Tinata - kdo ti bo vedel po/edati?" "Nek širši"sklop vzrekev že mora. biti", bi mogoče rekla Mira. Spomnila se je mladostniških zgrožanj nad odhajanjem v onostranstvo, negodovanje tercialk nad jemanjem življenja» Pred očmi je imela ponesrečene samomore prijateljev, ki življenju niso ubežali, Tincta ki'ni vedel zakaj pravzaprav hoče narediti vsemu konec. Vsega jo. imel dovolj « Urejeno stanovanje, povprečen učenec v šoli - doma tujec. Erez lastne življenjske hrbtenice. Je bilo laže prerezati žile kot živeti? Vsak dan je vrtalo po njej« Po vsem telesuf od možgan do prstov na rekah. "Mnoge misli go neujcmljive neizrekljive v svet naših misli in pojmov...« saj čutim-, sama čutim, da je lepo in vredno živeti... je rekla Tina, a vseeno spustila plin. Zasopla je sedela na vrhu in gledala okrog sebe življenje. Ni mislila na preteklost, na svoja čustva, dejanja, misli, želje, hotenja, iluzije, upanja« Vse je pustila v podstrešni sobici ob raztrganem in razcapanem medvedk'1 iz otroštva« Nič več ni vrtalo po njej, nič več je ni bolelo, na nič več ni mislila - ni več živela» V njej je umrlo vse lepo, vredno« Spom- nila se je ljudi, ki so jo in ki jih je imela rada, pomislila, da bodo zaradi nje žalostni, da je krivična do njih, do sebe, do raztrganega medvedka. Ima pravico misliti nekaj kar je lepo, kar vsi spoštujejo, zaradi česar je vse drugo? Ima pravico razpolagati s svojim življenjem kot z denarjem? So imeli pravico, da so ji vzeli upanje? Da so jo počasi ubijali? Zakaj ji niso pomagali prej? ^akaj bodo, ko jo bodo našli zganjali cirkus, plesali kot mačka okrog vrele kaše, pisali po časopisih o mladih, ki si jemljejo življenja. Kdo jim daje to pravico? Komu pomagajo številke? ... narediti korak naprej v praznino, pustiti za sabo vse, narediti konec. Ko stopiš - bo vsega konec. Res hočeš konec? Tiho in neopazno mi je med prsti spolzela sreča kot pest drobnega puščavskega peska razblinile so se sanje med poljane niča Milojka T irt. stoje v puščavi hiš in ljudi'brez duš. Po preriji temnosivih cest drvi čreda železnih .konjičev . - uničuje življenja - jemlje materam otroke - otrokom otroštvo „ . - spreminja naš vsakdanjik v nesmiselno iskanje azila. Velikokrat sem te že vprašala - zakaj piješ COCA-COLO, - nosiš okrog zapestja rdeč trak in voziš mesec v košari. Ti pa ni č! smeješ se mi v obraz pozdraviš gospo v rdečem plašču prikloniš se gospodu z rdečim klobukom nasipeješ se dekliai v rdečih čevljih in naročiš COCTO. Mi jo, amore mi o! Prav rdeče si me pozdravil - zares! Ksenija černigoj IN ZA KONEC EN PIŠKOT (VSEM UČENCEM UČITELJEM IN DRUGIM DELAVCEM NA ŠOLI, - NAJ GA PRINESE DEDEK MRAZ) IZVIR GLASILO ŠOLSKEGA CENTRA AJDOVŠČINA 1979/8o - št. 2 UREDNIŠKI ODBOR: Pavlica Nataša Černigoj Ksenija Mihelj Milojka Sartori Irma Purlan Ingrid Semič Ines Kodrič Karmen Sovdat Mojoa Čermelj Rosana Pavlica Tanja Kodelja Tanja Marc Gašper SODELAVCI: AndloTric Lučana Černigoj Ksenija Mehelj Milojka Nabergoj David Praček Aleš Premrl Silvana Minkuž Andrej Škvarč Damjan Štrancar Karmen MENTORICA: Ivana prof. SLAMIČ WW IK>-JI.3 r NJEGOVO ŽIVLJENJE JE BILO LJUBEZEN BELO ZVESTOBA LJUBEZ jN DO NARODA, DELO Z DELAVSKIM RAZREDOM ZVESTOBA REVOLUCIJI S SVOJIM SKROMNIM DELOM ŽELIMO POČASTITI 70 LETNICO ROJSTVA TOVARIŠA EDVARDA KARDELJA JEZIK Jezik je sredstvo, ki povzroča konflikte in z njimi napredek ter duhovno rast. Pri človeku je trajni zapis položaja, ki povzroča miselne procese. Pri živalih je njegova naloga miselno prenašanje sporočil., ki pripomorejo k obstanku vrste, pri računalnikih sredstvo mehanskih procesov. Človeka pa jezik tvorno spreminja. Podvržen je nenehnemu spreminjanju, kar je odraz življenja cele skupine ljudi - naroda. Človek, ki ne more uporabljati jezika (ne govora') , se prične tudi biološko razkrajati; pojavijo se duševne stiske, ki povžročijo telesni^propadanje«, Zapornik v samici, ki mu je odvzeta možnost sporočanja in dela, je v enakem položaju kot človek brez hrane. Jezik je tako eden prvih pogojev človekovega obstoja. Cankar je napadal z najmočnejšim orožjem: izvrstnim obvladovanjem jezika. Obvladovanje jezika je pogoj za kakršnokoli družbeno življenje. Potrebno je tako sociologu kot matematiku. Človek, ki živi v družbi ljudi, katerih jezika ne obvlada, nima možnosti duhovne rasti in njegova ustvarjalnost pada. Tujci slovenščine ne morejo uničiti - to lahko storimo, le sami. Ogrožena ni niti od Srbov ali Hrvat ov, niti angleških ali katerih koli drugih neslovenskih besed - ogrožamo jo sami. Slovensko mise}. je mogoče izražati le v slovenskem jeziku; s prevodom jo Napravimo razumljivo tujcem, ne napravimo pa je tuje. Jezik označuje pripadnost narodu in kulturi; kaže na samostojnost in razvitost naroda. Pretirana raba tujk (besed, ki so tuje slovenskemu izražanju misli, ni pa nujno, da so tujega izvDl*^.) izraža: - na ravniffi družbe - gospodarsko nesamostojnost. Tujke so se pojavile s tujim znanjem, tehnologijami, ki jih zgolj ku pujemo, ne pa tudi aktivno oblikujemo. Naša storilnost je lahko velika, smo pa neustvarjalni, kar kaže, da dela misel no ne obvladamo popolnoma.' Ne gre pa tujk zamenjevati, z med narodnimi tehničnimi izrazi,, ki na strokovni ravnini omogočajo lažje izmenjavanje idej. - na ravnini posameznika - samovšečnost, prečenjevanje dela in neobvladovanje jezika. Cilj človeka s takim jezikom je vzbujanje pozornosti, ne pa lastnih idej. Izraža nepravilno vrednotenje dela in potrošništvo: človek jezik (besede) pro daja. Danes jezik naroda ne prebuja, ampak ga ohranja in razvija. Gašper Marc NAŠI NASTOPI , NAŠE SODELOVANJE Kaj je SKOJ? - SKOJ je enotna revolucionarna......." Ponavljamo neštetokrat ponovljeno vprašanje. Eden drugega bodrimo rekoč:"Saj znaš, bo kar bo", in sedimo okoli mize. Uspešno sodelovanje z vojaki nas je pripeljalo do republiškega tekmovanja na temo TITO - PARTIJA - REVOLUCIJA. Lahko bi rekla, da je bila pot do samega tekmovanja v Mariboru precej strma, a s skupno moč j .5 smo jo premagali. Številna tekmovanja so nas združila in čeprav je znašala razlika med vojaki in nami tudi šest do sedem let, smo spoznali, da. sm« si precej podobni. Vojski so bili nekoč študenti, in razumeli so nas, če smo govorili o šolskih težavah, če smo kritizirali učitelje in naše sošolce. Pogosto so tudi sami pristavili kako besedo in nam razlagali, kako so oni agnali svoje profesorje. Večkrat so jim misli zašle v njihove rodne kraje . in začeli so pripovedovati, kako živijo zunaj zelene uniforme. Spominjamse, kako smo pričakovali tekmovanje, katerega uvrstitev nas je pripeljala v Maribor. Na videz mirni smo počasi srkali še vročo kavo in si pravili take in drugačne vice. Delali smo se važne, na zunaj smo izgledali sproščeni, medtem, ko so drugi še zadnjikrat ponavljali prenaučeno gradivo. Nismo pričakovali prvega mesta, a ko smo bili na odru je vendar za-tlela iskrica upanja, ki se je razplamtela v plamen in - zmaga. Drug drugemu smo čestitali in s stiskom mrzlih in potnih rok smo vsi vedeli, da se je le za trenutek polegla naša tekmovalca vročica. eseli smo bili zmage, še bolj veseli kot mi učenci pa so bili seveda vojaki, ki jim je zmaga omogočila, da vidijo in sre-čajjo^tisto, kar jim je v življenju najdražje. S toplim prija-stiskom roK in s smehljajem na ustih smo se poslovili do naslednjega srečanja. -Sedaj smo tu. Zopet je z nami tisti neprijetni tekmovalni občutek. ^e smo končali našo "kontrolno vajo", časa pa imamo na pretek. Ker ne vemo kaj početi, gledamo okrog sebe in opazujemo druge skupine, kako se potijo. Spet se šalimo in igramo z vžigalicami, ki so se znašle na naši mizi. Vsak zase premišlja in ugotavlja, da smu prišli do razpotja. Konec je naših tekmovanj, ki so nas stala toliko truda, a splačalo se je. Dobili smo nove prijatelje in spoznali njihove navade, naši šolski odnosi pa so porasli v prijateljske. Ko se srečam s sotekmovalcem na ulici ali šolskih hodnikih me vedno vpraša:"Kako si kaj SKOJEVKA"?" jaz pa mu odgovorim: "Kar gre, in kako je s tabo SKOJEVEC?" Dobra so taka tekmovanja, ko ne spoznaš samo svojih, temveč tudi tuje odnose do sošolcev in vojakov, od katerih smo se ločili tudi po narodnosti. Nadja PROSLAVE, "PROSLAVE, PROSLAVE, PROSLAVE, PROSLAVE Sadimo v dvorani in čakamo. Zopet proslava. Za dan JLA. Ckamp. Nekaj me vabi, da ostanem. Vedno znova me zanima, kako bodo stvar izpeljali. Včasih se izplača, včasih pa poslušaš le suhoparno recitiranje. Tokrat je bilo drugače. Ce izvzamemo recitiranje, ki ni bilo ravno dobrr» in včasih celo zatikajoče, so zelo presnetili s svojo idej"». Z diapozitivi in glasbo sc"ustvarili posebno vzdušje. Treba je bilo le ^deti in se predati glasbi in slikam na platnu. Ta celcta se-: je poglobila vato, sprva počasi in neopazno, nato pa vedno globlje, do zadnjih atomov tv»jega jaza. .V tem trenutku nekako razumeš tiste gole otroke na platnu, slišiš njih jek, ki te prvič zares pretrese. Toda očitno ne vseh, .kajti za mano hihitanje, šumenje z bonboni, nekdo stalno odhaja(a!i pa šele.. prihaja ), Toda kljub vsemu odhajaš na konci" iz dvorane -obogaten z novimi razsežnostmi, ki si jih nenadoma odkril v sebi* • Zlata Prijetno presenečenje so bili -diapozitivi. Nekaterim so se zdeli celo boljši od drugega dela proslave. Proslava naj bi bila v^_sgdelovanju z armade;.. Razen tega, da je na odru nastopalo neitaj vojai^v,se to ni čutilo. Teksti niso poUr darjali praznika, kar pa ne dokazuje, da so bili slab»- izbrani . Mnoge je motila tudi glasba» Kazalo je, da se nekako niso mogli ujeti. Skeči na -koncu proslave bi imeli mogoče večji efekt, če bi jih vključili v proslavo, tako pa je izgledalo, kot da vanjo ne spadajo. Miro V razred pride težko pričakovana okrožnica: "Danes bo ob 12.45 proslava ob dnevu JNA v kinodvorani, Udeležba je ob-ve zna Vsi si oddahnemo, ker bo spet odpadla kakšna zoprna zadnja i".ra. Tisto proslavo bomo pa.že preživeli, saj menda ja ne bo predolga. Tako si misli vsak zase, a pove le malokdo. In tako se oh določeni uri odpravimo proti kinodvorani. Proslava se kmalu začne* Če po pravici povem, sem bila presenečena. Nikoli'-»i ne fci • mislila, da me bo kakšna proslava tako pritegnila. Najbolj nenavadni in obenem zel« posrečeni so se mi zdeli diapozitivi• To je bilo res nekaj novega, svežega. Tudi glasba Jean Mičhel Jarre in Pink Floydov je bila dobro izbrana in se je nekako skladno zlivala z občutjem, ki so ga ustvarjali diapozitivi.- Toda nejfei me je pa le mctilo. Ne -vem, morda se je samo meni tako zdelt, a mislim, da so nekateri recitatcrji (ne vsi) prlgram podajali nekako neosebno, brez čustva in nekega *seb-nega odnosa do besede, ki so jo predstavljali poslušalce^* Pohvaliii Velja še sodelovanje vojske pri programu. To, da so recitirali izmenoma vojaki in gimnazijci, je dajali spi-redu večjo pestrost in živahnost. Tudi na smeh niso pozabili - zanj sta poskrbela dva skeča na koncu proslave, ki sta bila po mojem mišljenju zelo dobr<4 izbrana. S tem se je proslava zaključila. Še vedno pod vplivam dibre vMje skecev smo napmejani zapuščali dvorane. Naše spl«šni mnenje je bilo, da je bila proslava zanimiva in kratkočasna, saj se še zavedali nismA, kako hitro je bežal čas. OBVESTILO OBVESTILO OBVESTILO OBVESTIL® Imamo novo glavno urednico - Mihe1j Milojko. NAŠE DEJAVNOSTI NASE DEJAVNOSTI NAŠE DEJAVNOSTI DRAMSKI KROŽEK 8 Tudi v tem šolskem letu se je naš dramski krožek potrudil in ob izteku starega leta priprabil 'igro-recitacijo" za najmlajše. Predstavili smo"Abecedarijo" Daneta Zajca. Priznati moram, da so otroci zelo zahtevna publika in da jih je težko pritegniti k poslušanju. Zato smo imeli v začetku precej težav s študijem teksta. Naša najvažnejša naloga je bila uprizoriti posamezne prizorčke t-rko, da se bodo Dtroci vživeli v predstavo in nas poslušali. Da je stvar potekala dinamično, smo recitiranje povezali s skakanjem, plesom in'-na j različne j šim gibanjem. Tehnična plat je bila kot ponavadi zelo šibka. Temu je sledila tudi pomanjkljiva garderoba. Ker pa sno tega že navajeni, se držimo gesla:"pomagaj si sam!" fltfovim članom dramskega krožka zato priporočam, naj se vpišejo tudi na tečaj za šivilje - jim bo koristilo.) V sodelovanju z DO in Društvom prijateljev mladine smo pripravili tri' nastope. Prvega smo imeli na gimnaziji. Otroci naših profesorjev s^ se v predstavo tako vživeli, da so nas od navdušenja vlekli za krila, ščipali in poskrbeli za obojestransko zabavo. Sledil je nastop v Vrhpolju, kjer nas je disciplina otrok prepričala v primernost našega dela. Pri tem moram pohvaliti tudi našega sošolca Počkar Ivana - bil je odličen Dedek Mraz. Najbolj smo bili zadovoljni z nastopom za Fructal. Otroci so navdušeno sledili naši igri, besedam, pa lutki Čofiju in. psu Aru, Morda je k temu pripomogla tudi naša sproščenost, saj je bila to že tretja predstava, r, POČITNIŠKA ZVEZA Skupščina PZS - 15.- decembra 1979. Oblikovanje mlados'tnikoye osebnosti v samoupravno socialistično osebnost je eden. izmed osnovnih pogojev, da bo razvoj naše družbene skupnosti pravilno usmerjen. Svoj delež pri oblikovanju take osebnosti daje tudi mladinska družhenovzgojna organizacija Počitniška zveza Slovenije, v kateri se mladi prostovoljno združuje j« na osnovi svojega interesa. Naloga Počitniške zveze Slovenije, da preko različnih oblik delovanj a kot so; izletništvo, potovanja, letovanja, zimovanja, športna rekreacija in razneoblike zdravstvene preventivne rekreacije oblikujejo mladostnikovo osebnost v samoupravno socialistično osebnost, razvija in neguje pridobitve socialistične revolucije, krepi bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. V okviru Počitniške zveze Slovenije lahko mladi pod enakimi pogoji na organiziran način potujemo, letujemo in zimujemo , se rekrairame v različnih krajih širom Jugoslavije, spoznavamo nove kraje, običaje in folklorno bcgascvo naših narodov in narodnosti. -Dejavnost Počitniške zveze Slovenije je skozi prizmo mladinskega turizma pomembna tudi za turistično gospodarstvo. Interes mladih spoznati vedno nekaj novega, nove kraje, ljudi, običaje ne more biti prepuščen stihiji. V tej naši želji spoznati novojnas je potrebno usmerjati in vzgajati, da bi znali kasneje ločiti :,neužitno lupino od užitnega jedra". Da bo PZ lahko dobro izvrševala svojo nalcgo, bo mcrala vedno slediti interesom mladih, skrbeti za večje usposabljanje kadrov in si zagotoviti redna finančna sredstva. KS Krajevna skupnost Vip» Križ je po slojem obsegu ena največjih v ajdovski občini. Šteje štiri vasi, sedež pa je v Vip. Križu. Prav zaradi take obsežnosti je delo DPO otežkočeno. Kot ostale organizacije se s tem problemom bolj ali manj uspešno ukvarja tudi osnovna organizacija ZSMS. Ta organizacija ima že večletno tradicijo, vendar se z nekimi posebnimi uspehi ne more ravno pohvaliti, prej bi se reklo, da je tj delo b«lj epizodno. Po dolgem premoru je končno zavel nov veter tudi v naši organizaciji. Na volilni konferenci smo dali nezaupnico staremu predsedstvu ter izvolili nov«. Zadali smo si tudi naloge za nadaljnje mandatno obdobje. led pravimi nalogami je adaptacija kulturne dvorane v Vip. Križu, kajti le z urejenimi prostori bomo lahko uspešno delovali. Zavedamo se tudi, da bomo lahko le z dobro povezanostjo med nami (česar do sedaj ni bilo) uspešno opravljali svoje delo. Za izvedbo delovne akcije (čiščenje dvorane) smo se poslužili najbolj enostavnega, a ob enem najbolj učinkovitega sredstva — plakatov. Zaradi premajhne zainteresiranosti mladih udeležba na akciji ni bila najboljša. 0 problemu premajhne zainteresiranosti je sekretar ©snovne organizacije ZK povedal takole: "Težko bi vzroke za nezainteresiranost mladih, opredelili z neko definicijo. Vzrokov je več; razcepljenost osnovne organizacije, različni interesi, mentaliteta mladine, verjetno pa je prvi vzrok to, da- je sama organizacija dolg* mirovala, predvsem zaradi•nedelavnosti predsednika, iz lastnih izkušenj pa vem, da mora biti prav predsednik gonilna sila." "Pred kratkim smo izvedli evidenco o mladih, ki sc vključeni v organizacijo. Ugotovili smo, da je v naši KS ok. 12o mladincev, od tega 17 gimnazijcev. Kakšen je delež gimnazijcev v naši organizaciji?" "Sam podatek o anketi ne preseneča, ker je KS zelo velika, pa tudi naseljenost ni ravno majhna. Glede gimnazijcev bi lahko govoril kritično in pohvalno. Kritično zaradi tega, ker vemo, da je gimnazija najbolj znana srednja šola, v kateri dobite največ splošnega znanja, ki bi ga lahko prenašali na ostalo mladino. Seveda kritiziram tu tiste, ki bi lahko delali v organizaciji, pa tega ne počnejo. Gotovo je enostavneje postaviti se v opozicijo, in zviška opazovati ter kritizirati del« drugih. Na srečo so le ti v manjšini in ostali si prizadevate po najboljših močeh za uspeh organizacije ter -ste zagotovo najbolj ambiciozni in delovni. Pohvalno je tudi to, da ostanete delavni tudi še potem, ko odidete študirat." "Kako gledaš kot sekretar 00 ZK in nekdanji predsednik mladine na razvoj 00 ZMS v Vip. Križu?" "Vedno sem zagovarjal teorijo, da je delo pri 00 ZSMS kontinuirane, kajti le tako se pri mladem človeku formira osebnost. Sam sem pri mladini delal zelo dolgo in dal skozi vse funkcije, nazadnje pa so me izvolili na zelo odgovorno mesto sekratarja 00 ZK. To je dokaz, da mladi nismo osamljeni, da starejši krajani cenijo naše delo in prizadevnost ter znajo ves trud tudi nagraditi. Zato naj bo vsakemu čast in dolžnost organizirati se v 00. saj smo mi tisti, ki brmo nekoč zamenjali starejše". "Kaj bi lahko mladina prispevala na področju komunalnega in kulturnega razvoja v KS?" "Komunalna in kulturna dejavnost sta gotovo področji, kjer bi se mladina najbolj učinkovito udejstvovala. Pohvaliti se moramo, da smo tudi že marsikaj naredili, saj ni akcije, kjer ne bi sodelovali. Seveda nam manjka več samoiniciative in motiviranosti. Tu pa moram omeniti športno dejavnost, saj le ta največ dela na obeh področjih. Med drugim smo tudi ustanovili nogometni klub "GARDA", ki uspešno povezuje mladino v KS. Seveda nas čaka še veliko dela, ki pa ga brez naše prizadevnosti in pomoči ostalih ne bomo mogli uspešno opraviti." V RITMI Človek najlaže nekaj pove, če ga kdo kaj vpraša. Toda vpra-* šati te mora o tistem, o čemer "bi želel govoriti. Zato sem si napovedala intervju za popoldne. Brez snemanja, brez škrocanja, ker tehnika tiskanja IZVIRA ne more objavljati fotografij. 0 čemu bi rada pisala? 0 sebi, o MG, o akcijah, o plesih..». Kakšni se ti zdijo gimnazijski plesi? Ni slabo, lahko bi pa bilo boljše. To so naši plesi, prirejamo jih sami, sami poskrbimo za dvorano, za glasbo. Glasba bi morala biti bolj komercialna, bolj plesna, ko vrtijo plošče, 5. Bethovnova simfonija, čeprav v moderni priredbi najbrž ni primerna. Se ti zdi boljše, da igrajo štirje fantje, ki za silo skupaj tolčejo? o Verjetno so vsi zadovoljni z njimi. Zadnjič so med pavzami vrteli plošče, pa ni nihče plesal. Boljše je plesati na slabo glasbo, kot pa sedeti in poslušati dobro glasbo vnprimernih pogojih. Ples nikakor ne sme postati koncert. Sc plesi organizirani dovolj pogosto? tfčenci, ki radi plešejo, se prav gotovo pritožujejo, da je plesov premalo, ker drugam ne smemo. V hotelu se nam pa tudi slabo piše. Plesi naj bi bili organizirani približno vsaj enkrat na mesec. Kako bi se dalo to realizirati? ^arediti bi se.dalo veliko. Imamo M0, komisijo za plese pri M0, imamo delegatef ki hodijo ali pa ne hodijo-na sestanke, delegate, ki poročajo ali ne, smo učenci ki delegatov ne poslušamo. V*eliko je to, da vse to imamo, da nam ni treba kričati in na™ hrupen način uveljavljati naših pravic in želja, vendar je-premalo, Vae naše pravice bi morali izkoristiti. Smo kot otrok, ki ima pred sabo kup igrač, vse so njegove, lepe, nove, ne ve pa, kako bi ne z njimi igral. OGLEDALI SMO SI, OGLEDALI SMO SI, OGLEDALI SMO SI Dramo Harolda PINTERJA - PREVARA Društvo prijateljev mladine nam je omogočilo, da smo si v Drami ogledali delo Harolda Pinterja "PREVARA". Igra Prevara je realistična zgodba o prešuštvu v londonskih intelektualnih krogih0. V svetu založnikov, literarnih agentov, mičnih galerij in počitnic v Benetkah z občasnimi skoki v New York. Pinter nam v Prevari pokaže grozljiv" podobo današnje družbe, življenje, ki sloni na varanju, lažeh, slepari'jali in izdajah. V dialogih - polnih praznega besedičenja - se kaže svet brez čustev, brez smisla. Ostaja le še svet golega eksistiranja, svet medsebojne odtujenosti. Zanimiv je način prikaza dogajanja, saj drama poteka nazaj -od leta 1977, ko se zakonolom odkrije, do leta 1968, ko Ema in Jerry začneta svoj "izdajalski ples"o Dejanje poteka od "katastrofe" do "srečnega začetka", ki pa je v resnici začetek konca, ljubezensko spočetje izdajstva, eksploziv odtujenosti, rojstvo smrti0 V potekanju prihodnosti in preteklosti se poleg osrednje teme pojavi še več bežno nakazanih tem, ki se v gledalca naselijo kot spoznanje in doživetje„ LJUBA TADIČ: 0 vojnit o miru, o smrti Ljuba Tadič je z izrednim občutkom za mentaliteto naroda, temperament različnih narodovih vzornikov in za politično stvarnost, v kateri je delo nastalo, zbral govore, pisma in misli različnih politikov in različnih ljudi v nonodramo. Vse od Churchilovih, MaoZeDarg'^ih in Stalinovih govorov, prek poslednjega pisma Alda Mora, Aliendejevega zadnjega klica ljudstvu, Martina Luthra Kinga pa do Nehrujevega testamenta, Uspešno je prikazal razkorak med vzhodno in zahodno miselnostjo, in našo zahodno civilizacijo, na katero smo tako ponosni, namerno in upravičeno "zapostavil" za vzhodno» Za Vzhod (na za vzhodno politiko) je pridobil gledalce z Nehrujevimi nagovori, in Kingovimi razmišljanji (čeprav King zemljepisno ne pripada vzhodu), ...Navdušenje za skorajšnji začetek miselne revolucije... je rušilo število obiskovalcev. Bilo nas je čez 49, ali niti 51, kakor hočete. Toda malo ali dosti, kolikor nas je že bilo, smo se v veliki dvorani Doma kulture izgubilie Nekateri vztrajno valijo krivdo na organizatorje, češ da bi bila Pilc-nova galerija primernejša» §al pa tis ti», ki se zanimajo za predstavitev takih in podobnih del, nimajo ključa za majhno, srednjo, veliko>. dvorano, možnost za kulturno udejstvovanje te vrste je v rokah drugih„ Vredno bi bil? razmisliti o zado-voljivcsti takega stanja in pogledati, kje so možnosti za izboljšanje, ne samo odnosov- marveč tudi primernosti prostorov* Pa tudi kd^ bi vedel kdaj se ljudstvu zahoče razvedrila in kdaj mišljenja, kdaj k~vbojskih pustolovščin in kdaj "brezciljnega blodenja" o življenju, smrti.»» Naj bi se organizatorji prilagajali temu!? In tisti, ki objokuje niti 51, naj se oprine tega sistema - uspeh zagotovljen. Še čez 49 je bilo preveč, kajti marsikoga je pripeljala v dvorano "zahodna miselnost". Prišel je^ da bi videli kako se zanima za kulturo in kako se poglablja v filozofijo človeka« Številčnost ni merilo ne kvalitete dela, ne ljudstva,, Prav tako je lahko prazen, velik ali majhen prostor, kot je lahko prazna, majhna ali veli-ka glava. ROČK OPERA ČAROVNICA Z GRIČA Uvertura je pripravila podlaga dogajanju na odru* Reflektorji, gibljiva scena in raznobarvne luči so ustvarjale prostor, pričarale napetost, včasih skoraj dramatičnost« Prizori so odkrivali podobo življenja v 16* stoletju? podobo inkvizicije, lova na čarovnice, Moderna ročk glasba se je spojila z zgodovinsko preteklostjo in jo svojstveno oblik-vala. Vsak prizor je imel v sebi nekaj novega, Zgodba ze je dogajala na Griču in je prikazala str?.h žena in mučenje nedolžnih dekletn Kičenje čarovnic, nežna melodija zaljubljene mladosti, krik po svobodi in pravici, boj. proti praznoverju; vse to je združevala v sebi glasba in jo izražal ples. In seveda konec, srečen in lahkoten, spojen v melodijo rešeno vseh problemov in krireic, konec, kakršen je pravzaprav moral biti- Scenar osvetlitev, igra, glasba, in ples so delovali kot celota in se vzajemno dopolnjevali, Tak je bil moj prvi vtis? ko so se v dvorani Vatroslava Lis ilirskega prižgale luči0 LITERATURA LITERATURA LITERATURA LITERATURA Bilo Jebilo je, bil,o. 0»0... PETEK : 28,12,1979 16*1 Zmečem obleko nase, se počešem^in grem. V doma JLA so še zadnje priprave za proslavo, trtješolci skačejo po odru, kričijo,' zunaj pa čakajo ostali -go.lj&tii,, 16.-3o Proslava - niti ne slaba. 17h Ples - zelo dolgo 18,3o Ra.zrčarano ljudstvo drvi iz doma JLA v kino, kavarno ali slaščičarno. PONEDELJEK: 31.12.1979 16*1 Pečem piškote? mislim kako naj se oblečem, počešem, naj si dam glavniček v lase ali ne, naj se pobarvam z vijola ali modro, naj si obujem črne ali modre čevlje,.0 18*1 Večerjam. Frizura je še v končnem izdelku. Tečem v kopalnico, namalam nase vse mogoče kreme, brat se smeje mojim mavričnim odtenkom, h ~ 2o Še zadnjič se počešem, pogledam v ogledalo. Brat mi pravi, da sem še sama sebi všeč. 2o.2o Sem na zbranem mestu. Hitro preverim prisotnost in odkri-jem svojega BOGA.^ ON me že čaka v objemu druge. Hitro se potolažim, spijem kozarec vina in že sem boljše volje., Drznem si celo iti k NJEMU in ga prositi z.a plese. Zasmili se mi« Ne mara iti, pa vendar si ne upa reči ne» Grem na plesišče. On seveda mora za menoj. Glasba - Travolta se dere s svojim prelepim glasom in vprašam gar'A^ti je všeč?" Rad bi se me čimprej rešil, zato reče ja. Ve j da bi moral povedati zakaj mu ni všeč, če bi rekel- ne„ Počasna Beatlova melodija Yesterday, Poda mi roko, stisnem se k njemu in molčimo ON poje in gleda, gleda v desno. Tam sedi ONA, svetlolasa, suha, majhna,. Pravo nasprotje mene, Poži'ra jo z očmi, jaz pa čakam na konec pesmi, ..' ■ 120oo Ko pride polnoč, •• .. ko gorijo le še sveče, ko te poljubim0,o o. Melodija zveni z gramofona,. Nazdravimo si s šampanjcem. Temu sledi voščevanje-. Sliši se le: vse naj«. naj«.. A sem ti.... v ljubezni..... voščila........ srečno........ kar si želiš........ Voščim tudi njemu-srečo v ljubezni in ga pogledam. Verjetno me je šele tedaj opazil. Upam, da me solze v očeh niso izdale. "Cigaretni dim mi škodi", mu rečem in grem naprej. Še nekaj melodij, glasbe, sicer..... ON vzame kitaro in zapoje. Sedimo v krogu. Zraven NJEGA sedi ONA. Ne boli več. 4.00 Slovo. Novo leto se je lepo začelo TI T JAZ - JAZ IN TI VSAK NA SVOJI STRANI CESTE Zamudil sem, pa sem tako hitel. Mogoče ne bi smel priti. Ne, ne bi smel. Spet bo govorila o nečem, kar ni bilo in ne bc. Mogoče je kdaj kaj bilo. Toda to je stvar preteklosti. Preteklosti, ki se ne vrne, ker se ne želim in ker se ne vračam več nazaj. Zdaj sem tam. Tam sem si izgradil svoj jaz, uredil svoje novo življenje. Zakaj bi se torej vračal sem. In to ravno na ta kraj Ni mi pri srcu ta kraj in mi ne bo. Nerad se spominjam r'ni, ki sem jih preživljal tu, na tem mestu. Mogoče mi je bilo takrat prijetno« Toda danes vem, da sem tu izgubljal čas.sKaj vse sem zamudil« Življenje, to je družba, da se veseliš, da se napiješ, če ti je to všeč« Da si tu in tam - kot nanese. Vse brez obveznosti. Kaj je s teboj. Ne, ne reci mi, da ni nič. Nekaj je. Prosim te. Smehljaj se tako, kot si se nekoč. Se še spominjaš, kako sva se sprehajala tu, med temi drevesi. Občudovala naravo, se smejala vetru. Takrat sva se skupaj veselila tvojih uspehov. Bil si sprejet. Ti - ravno ti med tolikimi . Se spomniš, kako sva sklenila, da se bova skupaj vračala vsako leto na isti dan, ob istem času. In da bova vedno enaka. Da bova vedno samo ti in jaz in najina ljubezen. Danes je tisti dan in danes sva spet tukaj. Tako lepo mi je bilo, ko sem sedela tukaj in te čakala. Škoda, ker'si zamudil. Ne saj to ni važno. Važno je, da sva tukaj. Samo midva. Midva. Kaj ni tudi najina ljubezen z nama. Kaj je z nama. In ona se sprašuje kaj je z menoj! Z menoj ni nič. Samo mnogo dela imam. Ni samo delo. So še druge stvari. Ne vem, kaj "bi z njo v mojem življenju. Ne morem živeti od vetra, od lepih "besed. Sanje me ne zadovoljijo. Akcija, dogodivščina. Zadnjič je bilo res v redu. In kakšne ženske. Pametne sicer niso, pa vendar. Lenča ima p^av, ko trdi, da ljubi tisti, ki prejema. Za kaj bi ljubil. Ljubiti to pomeni prejemati. Ljubim Lenčo, ker mi je vedno dosegljiva. Stanovanje ima in dobro kuha. Vsaj za hrano mi ni treba plačevati. In ne briga jo, kaj delam, kako mi je, če sem srečen. Zakaj mi je Maja nadležna s svojo ljubeznijo, Rad vidim, da dekleta lazijo za menoj. To mi ugaja in nobeno ne zavrnem. Čemu bi jo« Toda Maja. Zakaj Maja. Njene ocenjujoče oči in sprašujoči pogledi. In njeni poskusi, da bi me osrečila. Le zakaj počne vse to. Neprijetno mi je. Mogoče zato, ker je še vedno čista in na njej ni packe, razen mene. Jaz sem packa njenega življenja. In ona je zaradi tega samo še bolj svetla. Toda jaz ne morem biti drugačen. Niti tega ne vem, kaj mi sedaj govori. Res sem nesramen, toda kaj res ne zna drugega kot: Z menoj, s teboj, z najino ljubeznijo.•Povej, kaj je. Vem, mnogo dela imaš. In obveznosti. Toda, kaj res ni prostora za ničesar drugega. Ne bodi tak. Bodi drugačen, bodi dober. Se spominjaš, ko sva skupaj prebirala besede:"Kdor ljubi ima vedno nekaj, kar lahko da." Saj ni mogoče, da bi pozabil na te besede. Prosim te, pri svoji ljubezni te prosim, reci, da se jih spomniš. Reci, da tvoje srce še čuti, da veš, čemu si tu. Ničesar nimam, kar biti lahko dala - razen svoje ljubezni. In jaz si tako zelo želim, da bi ti mogla dati mnogu. Največ kar more človek dati člrveku. Zdiš se mi tako zelo odmaknjen. Zakaj? Vedno si mi bil blizu. Želim si, da bi te mogla spoznati. Spoznati takega, kakršen si zdaj. In ti mi boš pomagal, da te spoznam. Vem, da si želiš to. Pomagaj mi. Potem bi bila skupaj kot nekoč. Ljubila bi se kot sva se znala in se znava le midva. In najina ljubezen bi stala nad nama. Združena v ljubezni, združena v dobrem in zlim. Se spominjaš, ko sva šla z roko v roki skozi visoko trav» in se smejala. Smejala sva se, ker sva bila srečna, ker sva se ljubila. "Se še spominjaš, prav gotovo se še spominjaš..." Kot da bi ne bilo ničesar razen spominov. In jaz nočem spominov. Ne takih. Tak sem kot ona. Spominjam se samo tistega, kar nočem in ničesar drugega. Tudi ti si bil srečen. Vem, da si bil srečen. Povej, povej mi samo eno stvar. Eno samo stvar. Li akaj si tak, kaj se je.zgodilo? Silvana. ČLOVEK Neznatno bitje z velikim srecem. Ima», srečo, sovraštvo. Zeli biti sam in je rad v družbi. Hoče mir in neti nasilje in vojno. Tako neznaten je, tako sam, sam -en sam človek 393 noči, 76 - krat na dan vsak dan, 393 - misel v meni. 76 večnosti Kaj ljubim? Ljubim 393 x 76 delcev tebe. GLEDAŠ TROJNO SKULPTURO Zelene oči, ti obstanejo na nosu. Uganil si, dobil si čokolado. Dobil si veliko zeleno čokolado. Prepoznal si Evin parfum; - parfum narave. Padaš v brezno. Tvoje roke in noge in glava, so se razbile. Razklal si se v vertikalni smeri. Mlado dekle čaka Koga? Nihče ne ve! Reka ljudi -morje misli ena misel - prozorna kot studcnec. Čaka, da zagleda luč. Zmotila si se, zdaj je vendar dan. Dan - razblinjajo se upi. Skrij se, ne čakaj luči - ne pusti, da te še enkrat oslepi. PAPIR ZA TRGANJE IN SESTAVLJANJE Hodim ob naraslem Hublju in mečem drobne pravkar natrganega: papirja vanj. Zelo sem slabe volje. Kot zmeraj je tudi danes vse narobe. Zjutraj v šoli - komaj sem prišla, pa že vest o bližajočem se ukoru. Pa saj to je grozno! Potem pa še doma rik in krik. To vse se mi zdi rahlo preveč. V mislih se na hitro malo sprehodim po svojem življenju. Obtožujem starše, učitelje - vse odrasle. Pozneje pa se pomaknem mal« globlje in ugotovim, da skoraj velika večina mojih vrstnikov vseh teh problemov, ki so se zgrnili name, pa le nima. Vzrtk mora biti torej nekje drugje. A da bi bil v meni - tega ni, ne, saj to sploh ni mogoče. Tako prigovarjam sama sebi, a neki glas v moji notranjosti pa le pravi da si lažem. In prav zaradi tega glasu sem sklenila, da pogledam resnici v oči, pa naj se že zgodi karkoli. Trenja med starejšo in mlajšo generacijo so že od nekdaj znana, ker je naravno, da se različne generacije v svojih pogledih na svet zelo razlikujejo. Mladina (le malo je izjem) v starših in nasploh odraslih že nagonsko vidi svoje sovražnike. Zdijo se nam.nenavadni in čudni s to svojo zastarelostjo. Zdi se nam prav nemogoče, če ne smemo zvečer ven; takrat bi najraje umrli ali pa vzeli kovčke in šli od doma. Skoraj nikoli pa se ne vprašamo, zakaj nas ne pustijo ven. Mogoče pa le imajo vzroke. Pogosto se med starši in otroci poraja odtujenost. Krivda je z enakimi možnostmi na obeh straneh, morda celo nekaj več na strani odraslih, ki bi za otroka vedno morali najti čas in toplo besedo. Potruditi bi se morali za prijetni družinsko ozračje. Priznam, da so v današnjem času odrasli zelo zaposleni, a na ta račun-vseeno ne bi smeli zanemarjati družine. Vedno se najde čas, čeprav le skopo odmerjen - a vendarle čas, ki naj bi služil za utrjevanje odnosov med starši in otroci. V nekaterih primerih je drugače;'čeprav se starši trudijo, otrok noče sodelovati. Za to je treba vzroke iskati globlje. V takih družinah se navadno poraja vse večje nazaupanje z obeh strani, zelo pogosto pa se zgodi, da se družinski odnosi povsem skrhaj« in potem vsak od članov družine hodi svojo pot. Govorimo, da nas odrasli ne razumejo. To je v določeni meri res - saj nas v vseh pogledih tudi ne morejo razumeti. Ob tem pa se brez kakršnihkoli pridržkov samo od sebe poraja vprašanje: Ali jaz razumem moje starše? Sem jih kdaj sploh skušal razumeti? Ce smo odkriti, bo odgovor v veliki večini primerov ne. * Zdaj sem začenjala razumeti, zakaj me starši ne pustijo vedno ven in tja, kamor bi hotela. Spoznala sem, da se zame bojijo in da jim ni vseenu, kakšna so moja pota. V mnogih pogledih se še razhajamo, za kar ni vse moja krivda, ta nasprotja so vedno bila in bodo ostala - a v veliki-meri me"obhaja spoznanje, da je bilo mnogo napak tudi na moji stra-ri. OBVESTILO OBVESTILO OBVESTILO OBVESTILO OBVESTILO ) Uredništvo IZVIRA se tokrat NE STRINJA z vsebino vseh objavljenih prispevkov. Pričakujemo odmeve in pripombe. HALLO VZVIŠENI! " - HaliO! - Tukaj direktor za ponarejene ideje. Ido tam? - Iztok Vsemogočni! - Iztok Vsemogočni Hlapčevič? - Da, gospod, tukaj vaš ponižni. - A, to ste vi, Ponižni? Nek Visokokvali-ficirani mi js govoril o vas. - Da, gospod. Zelo se ujemava z Visokoletečim. Aeee...., hočem reči Visokokvalificiranim, - Zelo hxtro napredujete, Ponižni. - No, ja, lahko "bi se reklo. - Kaj je življenje? - H^ala dobro. x - o - ece ? - Da, hvala. - Ste kupili najnovejši tip indijskih spodnjih hlač? - Da gospod, - Žukratno, kaj? - Da, zelo se mi prilegajo. - Rad verjamem. - Hvala,gospod. -No, pa drugič, - Da, gospod. V tvojih mislih si je pajek spleteT mrežo, veliko kovinsko mrežo. Sedaj lovi tvoje sanje in ko jih ujame jih ovije s kovinskimi nitkami. Počasi jim izsrka njihovo življenje. Travne sanje se kopičijo na kovinski mreži, črni pajek pa preži na novo žrtev. NOVO NOVn NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO KRIŽ ANK A : 1 j 2 3 4 5 6 XXXX xxxx xxxx 7 8 9 lo 11 12 XXX XXX XXX. 13 14 15 XX3C XXX 16 XXX XXX 17 18 XXX XXX 19 2o 21 XXX XXX 22 XXX XXX XXX XXX 23 24 25 xxxx xxxx xxxx 26 XXX XXX XXX 2? XXX XXX XXX 25 29 XXX XXX 3o XXX XXX 31 32 XXX XXX XXX XXX 34 XXX XXX XXX 36 XXX XXX XXX 37 38 • XXX XXX XXX 39 4o XXX XXX XXX XXX 41 42 35 43 XXX XXX XXX 44 l XXX XXX XXX 45 46 XXX XXX XXX 47 48 XXX XXX XXX XXX XXX XXX 49 XXX XXX XXX bo 51 52 XXX XXX 53 54 5b xxxx xxxx 56 XXX XXX xxxx xxxx 57 XXX xxx: 58 XXX XXX b9 00 OJ- 62 63 64 XXX XXX XXX 65 68 XXX XXX 57 VODORAVNO: 1. tor; 7. suma, seštevek; 12. govornik; 13. veznik; 14.živalski izrastek; 15. osebni zaimek; 16. vokal x 17. sestavni del okostja; 19. lantan; 2o. Willbelm; 23. oven; 25. vokal; 26. kratica za energijo; 28. cena; 3o. okrajšava za besedo stavek;31. eden izmed planetov; 33. Oton Turk; 34. avtomobilska oznaka sa Bjelovar; 36, krmilna rastlina x 22 avtomobilska oznaka Sarajevo - 2o - 37. kratica za Okrajni komite Nikšič; 39. Rim ; 41. nasprotno od odkrit; 43. moško ime; 44. nasprotno od sit; 45. 1. črka abecede; 46. različna samoglasnika; 47. Josip Stritar; 49. loo m ; 51. ena izmed 53. Madridski nogometni klub; 56. samoglasnik; 57. Ivan Cankar; 58. Kazalni zaimek; 59. Izraz veselja; 63. posoda za kopanje; 65. tuje žensko ime; 67. očetova oz. materina sestra NAVPIČNO: 1. čebelji samec;2. francosko žensko ume; 3. Etiopija; 4. Biblijska oseba; 6. vokal; 7. naš otok; 8. 19. črka abecede; 9. oranje;lo. naprave za pogovor na daljavo; 18. trenje; 21. letenje; 22. produkt cveten j Etr j 23. oranje; 24. Bizmut; 28. neumnica; 29. visoka karta; 3o. pravila o jeziku;32. arzen; 35. kradljivec; 34. aparat z a britje; 36. odrezani cfel debla v zemlji; 37. ena izmed barv; 38. gora pri Kobaridu; 4o.avt^oz.Makarske 42. naočniki; 44. mednarodna oznaka za"avtošolo"; 48. pokrajina v Vojvodini; 5o. samoglasnik; 52. 4..Srka; 54. samoglasnik; 55. žensko ime; 56. naziv; 58. 21. črka abecede; 60. različna samoglasnika; 61. latinski veznik; 62» medmet smeha; Boris IZVIR GLASILO ŠOLSKEGA CENTRA AJDOVŠČINA 1979/8o - št. 3 UREDNIŠKI ODBOR: Pavlica Nataša Černigoj Ksenija Mihelj Milojka Sartori Irma Furlan Ingrid Semič Ines Kodrič Karmen Sovdat Mojca Čermelj Rosana Pavlica Tanja Kodelja Tanja Marc dašper SODELAVCI: Marc Gašper Nad j a Zlata Mira Stefanovič Violeta Černigoj enija Ko bal Damjan Blanka Premrl SiIvana Čermelj Rosana Sartori Irma Furlan Ingrid Minkuž Andrej MENTOR s Ivana prof. SLAMIČ TISK: Hišnik Jelo 1303 w ', c. St n j -M ^ i ; , /M' « fcf 1 U' t' >■•• r ■ : ! Í {i ti t i- ; . , I ¡/'-H H ■ '. ' : U t/- ¿ - „..i*-š -gK» 15. februarja 1980 smo dijaki ŠC Ajdovščina namesto običajne proslave pripravili problemsko konferenco o kulturi. KAJ JE KULTURA? Je to učenje, naš odnos do dela, vključevanje v izven šolske dejavnosti, obiskovanje kulturnih prireditev, plačevanje članarine, urejanje IZVIRA? KULTURO SI USTVARJAMO Z DELOM, AKTIVNOSTJO IN SODELOVANJEM» Preveč smo navajeni samo kritizirati, grajati in očitati napake drugih. Odgovornost stresamo na ramena drugih. Mlačni smo - čakamo, da nam bodo vsako stvar, ki jo je treba narediti, pokazali s prstom. Povsod iščemo lastnd koristi. Ni res, da se na naši šoli nič ne naredi. Šolsko delo jemljemo resno, pripravljamo proslave; rezultati našega dela so vidni tudi v izvenšolskih dejavnostih. Organizirali smo filmsko vzgojo in uvajamo tudi gledališko vzgojo - organiziramo oglede gledaliških predstav. CTEVILKE NISO VAŽNE ŠOLA JE MRTVA - ŽIVIMO DIJAKI ŠOLA SMO MI VSI BODIMO RES SOLA IN VSI NEKAJ NAPRAVIMO Na X. kongresu OZSMS v Novi Gorici je "bilo rečeno, da mora kultura postati sestavni del vzgojno - izobraževalnega pro cesa, in ker smo vsi' udeleženi v tem procesu, je naša dolž nost, da pregledamo našo kulturno dejavnost« Na kongresu je bilo povdarjeno, da dela danes velikokrat ne pojmujemo kot temeljni človekov družbeni odnos , ampak predvsem kot nujo. Zato del naše mladine ne išče osebnih in celovitih družbenih rešitev s svojimi osebnimi ustvarjalnimi prispevki, ampak si prizadeva, da bo imel tiste materialne dobrine, ki danes človeku dajejo namišljeno veljavo. Razvrednotili smo delo prav s tem, da dajemo premalo poudarka ustvarjalni vlogi človeka, njegovim sposobnostim, znanju in prizadevnosti, 0 kulturi najpogosteje govorimo in jo pojmujemo kot udej-stvovanje, manj pa govorimo o kulturi kot o sestavnem elementu človekove eksistence, o tistemj kar človeka osvešča ■ o njem samem. Ideja samoupravnega socializma ni uresničlji va brez kulture. Zato je za vse nas še posebno zaskrbljujoče vrednotenje kulture, njeno mesto v družbenih odnosih, katere moremo spreminjati in spremeniti. V mladinski organizaciji se mnogo razpravlja, kakšna naj bo kulturna akcija, organizirano delovanje na tem področju. v večini primerov, Žal, potem ne seže tako globoko kot na ostalih področjih. Akcija "človek, delo, kultura" še ni našla pravega mesta v naših programih, čeprav je namenjena uveljavljanju tudi mladih ljudi. KULT + URA = KULTURA (?????) OBNOVITEV ZAPISNIKA Dramski krožek oTANC: Učiteljev diktat: nauči se, recitiraj; ni pravo delo. Delo pod vplivom mentorja postaja dolgočasno. Predstave bi morali sami delati. Sodelovati bi morali tudi prvi letniki. MO: "Prvi letniki ne delajo nič. Prof. CIGOJEVA: Ugotovitve ŠS kažejo drugače. So objektivne (Njena diskusija ni popolnoma citirana, vsebina pa je ostala) Nasplošno se postavlja vprašanje, kaj je aktivnost in kako jo dosežemo. Prve letnike smo pregrobo napadli. Predsedujoči ugotablja, da se pojavlja problem obveščenosti, na konferencah se moramo prisilno oglašati v stilu "kamenjajte me!" Od anketnih listov, ki smo jih oddali pred konferenco, pa so bili samo trije vrnjeni. Šolsko glasilo IZVIR Poročilo nove urednice so dijaki skritizirali. Več bi morala govoriti o vsebini. Ker je Izvir glasilo MO na šoli, bi morali pritegniti tudi učence PGŠ. MO; V dijaškem domu izdajajo glasilo. Zakaj bi imeli dve nepopolni glasili, Imejmo eno dobro. Učenci PGŠ tudi pod vodstvom vzgojiteljev pripravljajo proslave.Zakaj jih mi ne vključimo. Mentor MO prof.TOMA ŽIČs Učenec je pri nas dve redovalni obdobji, uključitev je težka. Ta problem bo rešilo usmerjeno izobraževanje. Vrnimo se k Izviru: Izvir mora biti glasilo vseh, ne samo treh ali štirih. PREDLOG; Lahko bi imeli stalne rubrike krožkov, ki bi PROBLEMSKO poročali o svojem delu. Mentorica IZVIRA: Zadnje čase je več prispevkov toda ni vse zlato, kar se Sveti. Mnogi prispevki so jezikovno in vsebinsko tako slabi, da jih je treba vračati. Jezikovno in vsebinsko slabih prispevkov pa ne bomo objavljali. PROBLEM LITERARNEGA DELA i Človek piše nekaj časa, potem lahko neha. Prejšnja ustvarjalna generacija je odšla. NOVE UGOTOVITVE UČENCEV: Objavljali smo v osnovnih šolah, sedaj so pred nas postavljene višje zahteve. Pojavi se ustvarjalna kriza, iz katere se redki poberejo« Mentor zahteva svoj stil.. Če piše ustvarjalec v stilu mentorja, mu ni treba pisati, naj piše mentor (mentor začne protestirati) SKLEP: Literarni del Izvira mora ostati. JELINČIČ: Vzrok za pomanjkanje prispevkov je mlačnost učencev, ne dotikajo se problemov. Do vsega moramo imeti ODNOS, kot so ga imele generacije nekoč (aplavz). Mladi imamo materialne dobrine, nimamo pa idealov. PRIPOMBA: Samo z aplavzom se problemov ne zavedamo o Pilm in gledališče Pripombe v anketi: V. filmskem gledališču je slab izvor. (Pripomba pivih letnikov). Pripomba iz učiteljskih mest: Pripomba je umestna, stvari se moraš naučiti gledati. Enake pripone so imeli sedanji četrtošolcij ko so bili prvošolci. V zvezi s filmom se pojavlja problem Kulturne vzgoje. Ta bi morala biti načrtna. Kar se gledališča tiče, veljajo iste ugotovitve. Na predstavah vidiš vedno iste ljudi (dodatna pripomba: Koliko časa že, od te velike diskusije, se PZ trudi organizirati ogled predstave v Ljubljanski Drami?) Delo mladih v KS Je različno, odvisno od mladih in starejših. Nosilci kulturnega dela v KS so predvsem srednješolci, najbolj gimnazijci, ki organizirajo proslave, prireditve itd. Počitniška zveza Delegati premalo obveščajo. Učenci hočejo imeti od PZ le koristi (maturantski izlet). (Ker smo prehitro prešli na G-Ii, je članica PZ ostro protestirala, da vodstvo konference premalo povdarja nekatere dejavnosti . ) Glasbena mladina Vse je odvisno od učitelja. Ta ugotavlja, da je treba k dejavnosti človeka peljati z roko o Organizirati glasbene ure. Pripomba predsedujočega: Če bi priSli vsi oboževalci, ki i-majo na torbah izpisana imena, bi učilnica, pa tudi Kakšna dvorana, bila premajhna. Mlade ustvarjalce premalo vzpodbujamo. Prof.BOŠTJANČTČEVA: Zelo jadikujete, pa vendar, pogovarjamo že d že dve uri o delu in nedelu. Torej se vendar nekaj do gaja. Torej vendar delate. ZA ZAKLJUČEK: 13.februarja smo se pogovarjali z Markom Pogačnikom, kiparjem. Razgovor o umetnosti je potekal živahno, do liro. Tako dobro, da je tov. Pogačnik našo aktivnost pohvalil. SESTANKI UREDNIŠKEGA ODBORA SO OB ČETRTKIH 03 7.CC v MALI ZBORNICI NIKCLI^ NI2.c! POIŠČITE, POIŠČITj, POIŠČITE VZROKE ! BILO JE; blablabla , , , , blabla bla biabiablablabla blabla RI RAVNATELJ GOVORI RAVNATELJ GOVORI RAVNATELJ GOVORI RAVNA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Pred nami je predlog Zakona o usmerjenem izobraževanju, ki ga bo v tem mesecu sprejela Skupščina 3RS. Kaj je usmerjeno izobraževanje? Usmerjeno izobraževanje je izobraževanje za delo in samoupravljanje ter izhaja iz potreb dela in vsestranskega razvoja osebnosti v samoupravni socialistični družbi. Smisel usmerjenega izobraževanja je oblikovati svobodno, odgovcrno, ustvarjalno in vsestransko razvito osebnost. Usmerjeno izobraževanje bo obsegalo izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, izpolnjevanje strokovne izobrazbe in usposabljanje z delom. Če bomo hoteli usmerjeno izobraževanje postaviti na tako podlago, kot jo predvideva Zakon, bo moralo poklicno usmerjanje temeljiti na interesih posameznika, na interesih in potrebah združenega dela in celotne naše družbe. Za učinkovito uresničevanje usmerjanja bodo OZD in skupnosti podeljevale štipendije in tako bodo v poklicnih šolah ukinjena učna razmerja in na novo bodo uvedena štipendijska razmerja za vse, ki vstopajo v usmerjeno izobraževanje. V usmerjenem izobraževanju se bodo učenci izobraževali po programih, ki jih bodo uporabniki in izvajalci sprejemali, potrjevali in dopolnjevali.v okviru posebnih izobraževalnih skupnosti. Pri tem bodo imeli izredno važno vlogo uporabniki, za katere bodo izobraževalne organizacije izobraževale delavce. Povdarjen bo predmet osnove tehnike in proizvodnje in delovna praksa. Proizvodnja in delovna praksa bo v delovnih organizacijah in s tem se bo izobraževanje približalo praktičnemu delu. Nov sistem izobraževanja bo dal učencem in bodočim delavcem oziroma udeležencem v izobraževanju več splošne izobrazbe, ki bo potrebna za izvajanje dela in uspešno vključevanje v samoupravljanje. Tla sestankih JPC, predsednikov skupščin in IS so se opredelili, da bi vsaka od občin severnoprimorske regije imela svojo regionalno usmeritev; regijonalno središče Nova Gorica pa naj izobražuje dosedanje usmeritve - razen gimnazije, ki bo prenehala v naslednjih treh letih. V Ajdovščini bomo razvijali gradbeno usmeritev do nivoja tehnika. Imeli bomo tudi živilski oddelek, kovinski in administrativni oddelek po potrebah združenega dela. Tolmin bo imel pedagoško usmeritev in oddelek gostinske in strojne usmeritve. Vprašanje Idrije ostaja še vedno nerešeno, ker bi izgubila vs: izobraževanje, ki ga ima sedaj. Glavna usmeritev je vzgojiteljska, ki bo postala sestavni del pedagoške v Tolminu. V Sloveniji bž> z usmerjenim izobraževanjem zagotovljeno vsem mladim, da se vključijo v usmerjeno izobraževanje in prispevajo h graditvi naše družbe. L Film je dober, če nekaj pusti v meni. 0 Film je dober, če ga gledam od začetka do konca zbrano. V Film je dober, če se lahko ob njem pogovarjam o vsakda-2 njih problemih. C Film jc dober, če se ukvarja s problematiko, ki me zanima. Zadošča ::Lovcc na jelenevsem tem pogojem in še kakšnemu N povrhu? A Vietnam je daleč, Amerika mi je nekoliko bližje, moja. čustva do do.novine so drugačna kot Nickova in Michelova, J Vendar S predstavljala sem si, da ljudje odhajajo v Vietnam za.ra~ L di denarja, da so prisiljeni, da bežijo. S Toda oni odhajajo za domovino ... T\j vračajo se v domovino. H Spremenjeni, vojna je iz njih naredila popolnoma druge ljudi, neobčutljive. Zakaj ljudje odhajajo v vojno? PRISPEVEK IZ KS IRISPEVO? IZ ICS PRISPEVEK i IZ ICS PRISPEVEK Ii cenzuriran! 19 ÎS ri :î îî si GA NI! t> y c "P M J-J O -wj Pesem je trenutek resnice, trenutek molka» Neizpolnjene sanje nekega neizbežnega trenutka. Pesem je morje ljubezni, ostro gorovje boležine. Zastrta otožnost in obraz veselja« Pesem je tiho valovanje zavesti, prevevajoč občutek sreče. Nemirne misli na srečen konec pravljice. Sprašujem se, koliko |e resnice v tem filmu. 3o bili L Vietnamci tis^i, ki so izvajali nasilje? Kdo je bil kriv vojne? Zakaj je bila ta vojna potrebna? 0 V vojni nisem našla nobenega smisla. Prinesla je odtujenost, zgradila je mostove med ljudmi - mostove pre- V ko katerih ni mogoče iti. Ljudje, ki so preživeli vojno ne bodo nikoli več taki, kot so bili prej. B Glavni junaki filma "Lovec na jelene" se nameravajo udeležiti vojne v Vietnamu. Preden odpotujejo v Viet- C man, gredo še enkrat na lov na jelene. Jelena ustrelijo. Odidejo v Vietnam in spoznajo grozote vojne. Ko se vrnejo, na lovu jelena ne ustrelijo. Skozi to se kaže protest proti vojni, Kajti v začetku so bili vsi ponosni, da gredo v vojno. Udeležiti se vojne je pomenilo za vsakogar veliko čast. Niso si predstavljali, kaj vojna pravzaprav je. Po vrnitvi so šele spoznali, kakšne grozote prinaša vojna. O xP -fe „0 ■> . „ y r»v - - > . -fe . • v2"-" Ki Jy^ < S**' P c>> V "0o -V4 ^ o " -V' 4P ^ bwo- i <0> ■fe®4 o nO O- i . K?- .K? xP -é sG DRAMA, KI NI PRAVA DRAHA. ZATO TUDI NE ZASLUZI, DA BI IMELA IME. Glavne osebe; jaz Blaž in jaz (zase ne vem prav zagotovo, če sem res Blaž) Stranske osebe; jih ni čas dogajanja; ni važen, ker ga že od lanskega poletja ni več. EDINI PRIZOR EDINEGA DEJANJA: (Zastor se dvigne) Prizorišče: Soba, velika, 2,5 x 3 metre, to je 7,5 m". Od teh 7,5 m2 je 2 m2 postelje, 1,5 m2 pisalne mize, 1 m2 omare, ki mora biti zelo visoko. Vse skupaj zavzema 4,5 m2 prostora, tako da ostane praznega prostora le 3 m2. Na teh treh m2 se ponavadi sprehaja ena izmed glavnih oseb. Okno je zaprto, roleta pa ne pusti svetlobe v sobo, ki je zato zelo mračna. To pa posebno ugaja glavnim osebam, saj jim ni potrebno pometati prahu. V sobi sva oba Bla ža.. Medtem ko spim na postelji, se sprehajam po tistih treh m2 prostora. Postelja je sicer dovolj široka, da bi se stisnil poleg sebe, pa vseeno hodim gor in dolj po sobi. Zelo sem nemiren. Pred ma no je velik trenutek. Čakam namreč, da se zbuuim in opravim samim s seboj. Včasih pogledam na sebe, kako neumno ležim na postelji, potem pa zopet odštevam metre teh bedastih treh m2 prostora in skušam doseči njihov rob. Ko mi to končno uspe, se obrnem in se zopet bližam začetku. Zdi se mi, da to traja neskončno dolgo, ker sem pozabil, da časa ni več. Na začetku sobe zopet pogledam nase in opazim, da sem se najbrž zaradi kakšnih groznih sanj, obrnil na drugo stran proti zidu. Ko zopet hodim proti koncu, ali proti začetku, ne vem več, kaj je druga stran sobe, premišljujem. Blaž: Zakaj se je to zgodilo prav meni? (Preden dosežem drugo stran sobe se zopet obrnem v postelji. Roka mi pade s postelje in mlahavo zaniha). Blaž; (si mislim in z..to gledalci tega ne slišijo).Vse se je pravzaprav začelo tisti dan, ko sem odšel v Ljubljano. Avtobus se je ustavil na postajališču št. 11. Ljudje na avtobusu so se začeli prerivati. Mož v rjavem klobuku je zakričal, kor mu je nekdo stopil na nogo. Pobral sem svojo otovalko in se komaj prerinil do vrat. Tokrat sem se prvič zagledal. Stal sem v gruči čakajočih ljudi. Imel sem prav tako potovalko, kot sem jo imel jaz in pravtako sem jo stiskal k sebi. Bal sem se namreč, da mi jo bo _ .le" kdo ukradel, ali pa, da jo bom kje pozavil. Videti je bilo, da sem se tudi jaz nečesa bal. Ves čas se mi je zdelo, da me nekdo zasleduje. Ta strah se je stopnjeval bolj ko sem se približeval avtobusni postaji. Spomnil sem se, kako sem se zjutraj nenadoma nečesa prestrašil. Vedel sem. Nekaj se pripravlja. Hitro som napolnil potovalko. Hotel sem zbežati pred tem nemirom. Pograbil sem potovalko in vtaknil Mrzle viharje jezne domačije v notranji žep ter stekel proti avtobusni postaji. Toda strah v meni je naraščal vse dokler se nisem zavedal na postaji, kako stopam z avtobusa. Upal sem, da se ne bom opazil. Ko sem stopil z avtobusa, nisem vedel, kaj naj naredim. Ali naj grem k teti Jožefi, kamor me je poslala mama ali naj se zasledujem. Toda. druga možnost je skoraj v istem trenutku odpadla. Zagledal sem se. Usta so se mi odprla, prav tako kot meni. Irebledel sem, čeprav sem bil v plašču in bi me moralo tistega vročega dne kuhati v njem. Najina pogleda sta se srečala le za hip, trajalo pa je neskončno dolgo. Ujeta sta bila v najine oči. Bila sta to pogleda brez misli, o-topela in zanikrna. Končno je ta neskončnost prenehala. Premagala sva ujeta pogleda. Tekel sem proti stanovanju tete Jožefe. Jaz pa sem zdirjal na vatobus. Vsedel sem se k neki debeli ženski in se skril za naslonjalo. Zdelo se mi je, da sem se tucli jaz povzpel na avtobus. Slišal sem svoje korake. Pridrsali so do srede avtobusa in se tam ustavili, kot da bi oklevali iti naprej. Potem sem slišal, kako sem se usedel dva sedeža pred sabo. 3e bolj sem se stisnil za naslonjalo, ker nisem, vedel, da to niso bili moji koraki. Mislil sem, da sem tudi jaz odšel za sabo proti stanovanju tete Jožefe. Ves čas me je spremljal občutek, da se zasledujem. Vendar je ta občutek prenehal, ko sem vstopil skozi vezna vrata. Napetost je minila. Naslonil sem se na zid in si nekoliko oddahnil. Vedel sem, da se nisem zasledoval, temveč, da sem vstopil na avtobus in se odpeljal proti domu. Teta Jožefa me je začudeno sprejela, ker sem bil bled, zadihan, nemiren. Ko sem odprl potovalko, pa sem opazil, da moja potovallca pravzaprav ni moja, čeprav je moja. Šel sem spat in skušal pozabiti na to srečanje. Vse pa se je ponovilo, ko sem se pripeljal domov, Stopil sem z avtobusa in zagledal potovalko, ki sem jo ;ustil pri teti Jožefi, na tleh, Zgr .bil sem jo in stekel proč. Neki starec se je obrnil proti meni, se mi nasmehnil;, pri tem pa pokazal svojo brezzobo čeljust. Spoznal sem, da nekaj prikriva. Spoznal sem, da je bil to rakun. Domača vrata so bila zaprta. Zdelo se mi je čudno, saj smo se vendar zmenili, ua bom prišel šele zvečer in jih zato ne bodo zaklenili. Pozvonil sem. Miši na hoaniku so začele cviliti in kmalu so se poskrilo po kotih. Končno se jo prižgala luč. Vrata so se odprla, na pragu pa je stala mama. Ko me je zagledala, je od začudenja rekla; :'Ji, a... spet ti! Pred pol ure sem ti prišla odpirat vrata. Zdaj pa spiš v svoji sobi Odsunil sem jo od vrat in zdrvel po stopnicah. Mislil sem, da je tudi ona rakunka. Odprl sem vrata v svojo sobo in stopil v mrak. Na postelji je nekaj zašumelo. Iz teme sem zaslišal svoj glas? si že prišel. Upal sem, da te še nekaj časa ne bo. Prosim, pasti me na miru, da se naspim." Ko so se mi oči nekoliko privadile na temo, sem videl, da sem se pokril z rjuho in zaspalo Pustil sem se spati, ker sem mislil, da bom potem odšel in da se ne bom voč nadlegoval» Toda od tistega dne nimam več miru. Najprej som moral vse noči prebedeti, ker sem spal na svoji postelji, bal sem se spati poleg sebe. Zadnje čase pa celo zajtrkujeva skupaj. Lama se je že zdavnaj sprijaznila s tem, da sva dva in da mora zato kupovati dvakrat več. Sprijaznila se je tudi s tem, da jo sumim za rakunko. (v tem trenutku se zopet zalotim ob rob treh m2). Blaž; (vzklikne) Toga ne zdržim več. Zjutraj, ko se zbudim se bom vprašal, kdo pravzaprav sem. (zastopr pade, gledalci pa ploskajo, ker je pač treba ploskati). LOVEC Zr dolgo nismo gledali tako dobrega filma. Dober je predvsem zato, ker je hotel nekaj povedati in to tisto drugo varianto kot "Vojakova vrnitev"''. Vojakova vrnitev: Vojak se vrne domovs vendar se jjii zdi; da še ne spozna resnico vietnamske vojne. Medtem ko lovci na jelene-Mike že od vedno poznajo grozote te vojne. Ko se Mike skrivaj vrne domov, spozna, da je v ameriki isto kot v Vietnamu. Med fanti v amoriki zavlada ...rugačen odnos v družbi. Niso več divjaški. Senca vojne - nesmisla, se prelije vanje. Skušajo biti enaki kot proj, vendar jim to ne uspe. Začeli so premišljevati o vojni in o posledicah vojne . Zena vojaka>ki se je vrnil iz Vietnama (:!Vojakova vrnitev ') ima globlje spoznanje o vojni, kot njen mož, ki je tam bil, to pa zaradi prijatelja, ki ima telesne in duševne posledice. Mike (lov"c na jelene) vzame fantom pištolo in jim prepove igrati 3e z njo. Že v tistem trenutku se zavedo, kaj je Mike tam doživel in kaj se tam dogaja. DIREKTORJEV SIN Sedel je ob reki» zgodaj tzjutraj, ko se je megla kot tanko belo blago dvigala nad reko. Čez ramo mu je na rdečem raztrganem traka visela kitara. V naročju je držal raztrgano popotno torbo. V njej ni bilo ničesar. Zdaj^ ko je sedel in občutil jutranji mraz prav do kosti, je spoznal, da je lačen. Pogledal je v torbo, pa čeprav je vedel, da je prazna. Verjel je v čudeže. Imel je bujno fantazijo in ljudje so ga zaradi tega obsojali. Spomnil se je včerajšnjega dne, ko je sedel v topli sobi in igral znane melodije. Zdaj je še bolj občutil lakoto in mraz. ... Zbežati je moral. Ves mestni kaos ga je navdarjal s strahom. Bal se je, da, bi moral preživeti še en dan v peklu. Niso ga razumeli. Ne prijatelji, še najmanj pa starši. Njegova glasba je bila zanje pusto brenkanje in lenobno zapravljanje časa. Kaj bo njegova prihodnjost'" Tega ni vedel nihče a On je vodel, da hoče s svojo glasbo osrečiti ljudi. Da, najprej je mislil na druge, nase ne. In v tem trenutku, ko se je spomnil preteklosti, je spoznal, da njegova glasba ni nikogar osrečila. Spoznal je, da je imel prijatelje samo zato, ker je 'direktorjev sin:l. Toda ona, ona ga je ljubila. Ne bi je smel zapustiti. Ni ji pustil nobene besede. Vest ga je pekla. ... ta trenutek je stala pred njim kot resnična podoba, podoba,ki jo je gledal iz dneva v dan. Dolgi lasje so ji raz-mršoni plali v vetru. Njene majhne oči in pod očmi vedno temni kolobarji. Zdelo se mu je, da je bila zadnje dni bolj tiha, še bolj žalostna, toda o vzrokih se nista pogovarjala. Zadostovalo mu je, da je bila vedno poleg njega in da ga je tolažila. Nikoli ni pomislil, da ima tudi ona probleme. Vedel je, da se v pekel ne bo več vrnil, ali pa se bo vrnil le toliko, da bo rešil Nino. Nič več ni občutil lakote. Vstal je in stekel ob reki navzdol, v mesto. Nihče ni spoznal razcapanega mladeniča. Tudi on ni nikogar opazil. Tekel je in se ustavil šele, ko je prišel do dvigala. Potem se je premislil in po stopnicah tekel v četrto nadstropje. Cbstal je! Obstal je pred vrati njenega življenja. Pozvonil je in čakal. Nič! Pozvonil je se enkrat in potem je čakal celo večnost. Nihče mu ni odprl. Potem se je u-sedel na stopnice in si z rokami podprl glavo. Kitaro je previdno položil poleg sebe. Tako je preživel noč. Zjutraj je spoznal, da so vrata njenega srca zanj zaprta. Vse je bilo izgubljeno. S počasnimi, težkimi koraki je odšel v neznano..... .... Nina ni nikoli več slišala njegovega zvonjenja. sredi puščave smeha jočem in vzbujam pozornost srečnih sredi puščave smeha sredi puščave smeha sem in preklinjam jok O B L A K Umazani tiri, opečnat zid, pozabljen plakat z okusom po življenju. Nad sajastimi dimniki črne tovarne temen oblak. V sonci oblaka vse temni in zategli pisk obupane lokomotive se izgublja v labirintu stebrov. Pod žalostnim ozadjem mogočne gmote velike stavbe je obešena reklama za Coca Colo. sredi puščave smeha preklinjam in tolčem ob trda lica POMLAD JE PRIČLA TAKO NENADOMA Kako hitro mine čas! Pomlad, poletje, jesen, zima. Vedno isto po ustaljenem redu. Kljub semuti vsak dan prinese nekaj novega, nepoznanega. Zame je pomlad vsak dan. Zjutraj se začne, zvečer se konča, ne glede na to ali je zima ali pomlad. Zanimivo da vsak dan srečujem iste ljudi, počenjam podobne stvari in vendar dan ni enak dnevu. Včasih si želiš, da bi vedel kaj te v življenju čaka. Bolje je, da ne vem. Drugače življenje ne bi bilo zanimivo. Prav tak pomladni dan je bil zame prelomnica mojega Življenja. Nisem živela pri starših. Oba. sta se podala za kruhom v Nemčijo. Celih 15 let sem romala od ene tete do druge. Nisem našla miru. Čc mi ni bilo všeč, sem enostavno pobegnila. In vendar sem vzdržala. Zakaj? Zaradi moje bujne domišljije. Verjela sem, da bom pri starših našla resnično življenje, polno smeha in sreče. Ce mi teta nečesa ni dovo lila, sem rekla; !,Bom pa ušla k mami.45 Kako me sedaj pečejo te besede. Tako sem pričakovala. Upala, da bo boljše. Kmalu je prišel tisti dan, cel teden prej nisem spala. Zame se je začelo novo življenje, ki se je sproti podiralo. Malo od pričakovanega se je uresničilo. Zdelo se mi je kot bi nekdo uničil čustva v meni. Na zunaj je bilo vse in prav, v resnici pa sem trpela. In trpim še danes. Žalostno vendar resnično. Svojih staršev ne poznam. Brata še manj. Včasih se mi zdi, da živim med tujimi ljudmi. Nikoli jim tega ne povem, ker skrbijo zame. Saj jih imam rada. Vse. Nudijo mi vse, kar si zaželim. Nikoli jim ne bi nič hudega storila, nekaj kar bi jih užalilo. Saj so vendar moji starši! V meni zija velika praznina iz otroštva. V tistih najnežnejših letih, ko sem jih najbolj potrebovala, jih ni bilo. Vzgojili so me drugi, vsak po svoje. Vsak je zapustil v meni delček sebe, le tisti, ki so mi najbljižji, ne. To je bil pomladni dan, vendar grenak. Prišel je tako nenadoma, ves nakopičen, da sem sprva mislila, da je to najlepši dan v mojem življenju. !ele pozneje sem spoznala, da je ta dan prišel žal prepozno. Delček sebe sem pustila pri enih ljudeh^ delček pri drugih. Tiele sedaj zbiram koščke skupaj, misleč, da jih bom lahko zbrala. SREČANJE Hodil sem po neskončni premici, ozkem, dolgem hodniku. Nasproti šla si ti, počasi ti zastajal je korak, jaz tekel-nisem, hodil tudi ne, morda letel sem - kdo ve? Večala se tvoja je postava, črni se lasje krasili te bila sva bliže in bliže in blizu in šla si mimo. Zvonec je rezko zatrobil. Vem, da se bova še srečala, brez zvonca in brez hodnika, bila si bova bliže in bliže, blizu in ne boš šla mimo. AH, DA! Počasi začenjam razumevati vso stvar. Hihi j prav zanimivo. Kot če bi odprl pokrov ali odmaknil kuliso ter gledal vse tiste vzvodo, tipke in lučke . Neimenovani ostanejo še nadalje neimenovani! To je odlok. Je kdo proti? - NIHČE Se je kdo vzdržal? - NIHČE Je kdo za? - NIHČE Kdo je prisoten? - NIHČE! SREČNEJŠI BOŠ, ČE NA MORJA ŠIRINE NE RINEŠ ZMERAJ, NITI SE BOJEČ VIHARJEV NE DRZI^ PREVEČ KOPNINE. Je to res? Kako pust, zaostal bi bil svet, če bi se ljudje držali tega načela«! Nekdo mora vendar biti prvi, nekdo se mora izpostaviti in voditi vse ostale. Človek ie vedno težil in še teži za odkrivanjem novoga. in novega, izpopolnjevanjem svojega znanja, izboljševanjem življenja «... Morja so res široka, a treba se je opogumiti, jih. raziskati. Nevarna so, ampak če jih bomo spoznali, bodo nekoč postala naš drugi dom, naša sreča in varnost. Človek hoče svobodo. Hoče uveljaviti svoje mnenje, hoče, da gadrugi poslušajo in da on posluša njih. Svoboda pa je mogoča le, če je prava, če se smeš podati na široko morje, če na kopnem lahko poskušaš kljubovati viharjem. česa vsega ne bi bilo, če se ljudje ne bi podajali na morja in Širine in raziskovali kopnega! Svobode ... Socializma ... Jugoslavijo ... Vsi veliki revolucionarji so jadrali po širnem morju. V nevarnosti. A vedeli so, zakaj se borijo. In zato so uspeli. Osvojili in podredili so ¿i to morje. Zdaj je naše. Ljudje hočejo izboljšati svet. Zato so se odpravili na morje. Njihova bo moralna zmaga, m tistih, ki gredo po sredni poti in le sprejemajo, kar jim drugi dajo. Šveda, tudi ti bodo imeli koristi. Ravno take kot tisoč tistih, ki so se borili. Je to mislil Horac? Pusti, da drugi umirajo zate, da delajo zate! Njihova zmaga bo tudi tvoja, njihova svoboda tudi tvoja. Nikoli se ne opredeli, nikoli no povej, na Čigavi strani si! To je tvegano. Pazi, da boš točno na sredini. Ne bel ne črn, siv bodi. 2ivi tako življenje, bodi hinavec - tudi umrl boš siv in nihče ne bo nikoli vedel, da si kdaj obstajal. Zakaj neki naj bi se to spominjali. Bil si siv in - sivih je toliko! DRUŽBENA UREDITEV V AVTOBUSNI DRŽAVICI Šestkrat odbije v mračno jutro. Čakam na avtobus. V slaščičarni nasproti pijejo kavo zgodnji gostje. Kuža je z nočnega potepa pomotoma zavil na trg. Motor je zahreščal. Trg se prebuja. Čeprav pomislim, osmino dneva takole zapravim na avtobusnih postajah, na zdaj polnih, zdaj praznih avtobusih. Srednjih let, študentje, upokojenci, v kavbojkah, uniformah, kmetje, svetlolasi, s kučmo, zaspani, blazno resni, naivni, sitni, zaljubljeni ... Ljudje na avtobusu. Družbena ureditev v avtobusni državici? Spredaj motor, pri stroju šofer. Nato uniforma in lesk kože pravita, delavci. Zadaj z glavo v knjigah sedi študent. Ne vstane, kadar starejši stojijo. Tako je edini človek, ki poskrbi za tomo pogovora v avtobusu,. Ostalo slušno zaznavanje? Za študentski polis menda veste. Drugod pa; polglasen klepet. morda včasih kot zemlja star vic, pesem za dinar po radiu. Pozdravlja se tu navadno ne. Včasih pa le slišiš; "Dobro jutro do Ajdovščine! Kulturno življenje? Tu in tam kakšna vrhunska drama. Avtobus zastane v ledenem klancu in potem pol avtobusa stoka, naj že gre naprej, pol drži pesti, da ne bi šel. No in ker je po matematičnih zakonitostih vsota + in - enaka nič, avtobus ostane na mestu. To bo, če prištejemo, kar sem pozabila, vse. Vozači i br brr brrrrrrrrrrrrrr r KAKO OBOGATUTI ? Priročnik za staro in mlado. Če se na posel spoznaš, to ni težko, saj lahko izbiraš med več variantami» Poskušaš s tisto, ki ti najbolj ustreza. Oe vas tematika zanima in se vam zdi, da ste pri tercncih, se kar name pbrnite. Svetovalka s kvalifikacijo! (Šifra; ŽIRO RAČUN 071-542-379). Prvo varianto sem, kot ste verjetno opazili, že nakazala. 2. Ta način pridobivanja bogatstva je primeren predvsem za dekleta s končano osnovno šolo. Potrebno je siccr nekaj malega kapitala tudi vložiti in sicer; - prijavnico za gimnazijo nabavite v knjigarni ali trafiki - koleki če je vaš edini cilj bogastvo, ne potrebujete več ničesar, če pa vas zanima tudi izobrazba, potrebujete že nekaj več začetnega kapitala, kajti nabaviti morateše knjige, zvezke in ostali pribor, kamor štejejo tudi že izdelani plonk listki (nabavite jih pri meni pod šifro; lilHO RAČUN 071-542-379 Exkluzivno!). Jih toplo priporočam (mimo grede, spet nova varianta, če še niste opazili). Recimo, da vam je vtis uspel in ste se vtihotapili med bodoče družbene možgane. V akcijo! Telovadbo imate trikrat na teden. Te dni prinesite v šolo žakelj primerne velikosti. Pred uro hodite med policami za čevlje, se sklanjajte in vsake druge telovadne copate poberite. Za še večji uspeh kdaj pa kdaj zamrmrajte sami sebi :'ah, ti so pa moji!:' Opazil vas ne bo nihče, in tudi če, bo tiho. Lahko se kvalificirate tudi za telovadne drese, kakor vam pač bolj ustreza. Od tega je zdaj odvisno, ali boste odprli konfekcijsko trgovino, ali mogoče trgovino s športno obutvijo. Najbolj u-godno jo seveda oboje: specializirana športna trgovina, dobiček - zagotovljen! Zaupno naj vam povem, da bodo vaše stranke najpogosteje gimnazijke, nekdanje lastnice opreme. Ce boste spretno trgovali, lahko presežete celo uspeh kakega pariškega butika. Nasvet je uporaben vsaj še 20 let, tako dolgo se verjetno ne bo nihče na gimnaziji potrudil odpraviti problema. Oprostite, manj, v primeru» da bo novi ŠC do takrat že dograjen. Lotite se posla ! Uspeh zagotovljen ! ŽIRO RAČUN 071-542-379 PREIZKUŠENI NASVETI ZA VSAKO PRILOŽNOST. VTISI S KONCERTA IBRICE JUSIČ Ibrica Jusič - priznan jugoslovanski šansonjer» kitarist, povec ljubezenskih balad -in pesmi s socialno tematiko -trubadur našega časa. Z njim sem se seznanila že pri glasbenem pouku, a nekaj globljega mi je dal šele koncert na Zemonu. Ibrica Jusic izvaja glasbo, katere smisel lahko spoznaS le s pozornim poslušanjem, za kar pa na Zemonu (žal) ni bilo ravno idealnih pogojev. Želiš se predati zvoku, lirične melodije, skušaš razumeti že tako težko razumljivo besedilo (pevec poje v srbohrvaščini) in preklinjaš narod, ki ti s svojim govoričenjem tega ne dopušča. Obrnem se nazaj in sita vsega malodane za-kričim: "Kaj bi že. dali enkrat mir, ali ne!" I-Iihitanje mi jasno pove, pri čem sem. Sama sebi se zdim bedasta in zato raje utihnem. Skušam pozabiti in glasba mi pri tem poma__a. Pevčev glas, divji zvo';:i kitare, besedilo - vse se čudovito spaja v harmonijo, ki mi sčasoma napolni telo. Občutim neizmerno srečo - želim si, da bi nikoli ne minila. Res ne razumem tistih, ki tako neobčutljivo spremljajo koncert, oziroma besedici jo o stvareh, ki so glasbe ne tičejo. Ali se ne bi našlo zato primernejših prostorov? Kaj ste ros brez odnosa ~ odnosa do tistih, ki jih glasba zanima in so prišli na koncert zato, ua bi poslušali? Ne razumem vas. Kaj bi radi dokazali s svojo masovno prisotnostjo? Kulturo? Vedite, izpadli ste izredno nekulturno. Glasba - glasba pa je bila čudovita - enkratna. i)ala mi je nekaj novega, nepozabnega. NANAPAKAH S3 UČIMO Takrat smo jih pa res slišali. Danes mi je še vedno žal, ker nismo tudi mi, glavni krivci namreč, nekaj rekli. Vendar upam, da ni težko razumeti, zakaj s© nismo oglasili. Dovolili smo, da so o nas razpravljali kot o neaktivni, pasivni družbi, molče smo poslušali, kako nas "hvalijo1' in 'čislajo' in pokazali smo, kako "pohlevni" znamo biti. Res je, da smo na šoli že pol leta, vendar izgleda, da to nikakor ni dovolj, da bi se prištevali med domače. Prvi letniki smo in to bomo do konca leta. To, da smo najmlajši in da zavzemamo najnižjo stopnjo mi ni treba poudarjati. Tretješolci in četrto šolci so bolj domači na šoli kot mi, bolj izkušeni, s šolskimi problemi so bolj seznanjeni od nas in se laže znajdejo ... Zato na raznih sestankih predlagamo malo, ali bolje nič, ker si mislimo, aa bodo 'višji" povedali pametneje. Poleg tega pa se bojimo, da se bodo našim predlogom smejali, da bodo zanje preotročji. Morda bo kdo rekel; "Saj ni res tako! To si le domišljate, le kdo bi se smejal." Mogoče je to res. Lahko se motimo- Menim, da predsednica mladinske organizacije in vsi ki so se z njo strinjali, niso imeli prav. Vsak ima jezik. ;den krajšega drugi daljšega. Z njim se da opletati, grajati, kriviti - obtoževati. Mislim pa. da to ni v redu. Če smo se prvi letniki že od vsega začetka "napačno obnašali,' bi bilo prav, da bi nas ostali nato opozorili, kar pa ni dovolj. Morali bi nam jasno in glasno povedati, kje dela o narobe, pomagati bi nam morali pri popravljanju napak in nas vseskozi vspodbujati. Dati bi nam morali čutiti, da srjo enakovredni člani šolske skupnosti. Vzrok za naše vedenje je treba poiskati. ZAKAJ SMO TAKI! Kje ;q kaže naša neaktivnost? Kako odpraviti naše napake? Pomoč višjih letnikov?! Če nam je bila v teh šestih mesecih dana kakšna naloga smo jo pr^v gotovo izvršili. Na šolski skupnosti je bilo npr.; domenjeno, da l.a uredi oglasno desko počitniške zveze ob novem letu. Ta je bila pravočasno urejena. Toda nihče od ostalih letnikov ni izrekel pohvalne besede na ta račun. Naj povem, da bi nas četudi tako majhne pozornost zelo razveselila in prav ponosni bi bili, da so nas ostali sodijaki pohvalili. Morda to ni v nabavi in je logično, da posamezna razredna skupnost izvr3i naloge, ki jih dobi, ker je to paž njena dolžnost. Ker pa je to napravil eden izmed prvih letnikov, ne bi nobenega nič stalo, če bi dal vedeti, da je opazil njegovo oglasno desko, Saj je "tarnale15 treba .malo "pocartati". To je nekaj mojih mnenj. Nikar vroče krvi zaradi njih! Ko se spomnim na "težko debato", nehote pomislim: Je bila diskusija o kulturi kulturna? Res je bilo mnogo pametnega povedano, neumestnih pripomb pa je bilo tudi precej. In tudi medsebojnih obračunov, (zdaj se bomo pa lahko spravili na tega, pa še kulturno bo!). Je vsaka svar res delo dveh, treh ljudi? (da bom dlakocepska - jih je le nekaj več!) In bi bilo sploh pametno, če bi nas zdaj ljudje zasuli z idejami, pripombami, ki bi jih niti pol ne. mogli uresničiti, potem pa govorili kakšni da smo, enkrat nihče ne sodeluje, ko pa hočeš, te ne upoštevajo in podobno. In kaj je bila diskusija? Ali niso ves 5a? govorili le eni in isti, drugi pa so bili tiho? Nekateri pa so se oglasili le zato, da so pokazali, da si upajo priznati svoje napake (ki jih kasneje ne bodo poskusili odpraviti), ;i . - j. \>1 . S ti.i- udaf,itiipo vseh' drugih (seveda še posebno pomlajših, ti so sploh "osnovnošolski maloščetinci, "oni pa Rogovi in polbogovi - grenka je sni ca!), Dokazati svojo kulturo. Je pa prav, da imaš vsaj enkrat na leto možnost povedati svoje mnenje o kulturi 3C javno da lahko izveš mnenja drugih. Kaj, če bi enkrat (vsaj enkrat) poskusili tudi uresničiti svoje, želje in želje drugih? (Dobro jutro,»). Ali bos DA DA DA DA DA DA O D M S V Ker jo uredniški odbor Izvira prosil za odmeve, bom napi-* sala svoje mnenje o Izviru. Na splošno se mi ne zdi slab časopis, vendar menim, da je kakšna številka polna poročil, literarnih prispevkov pa je bolj malo. Poročila so včasih predolga in še zbrana na nekaj straneh, ki jih tako bere le malo dijakov. Najbolj sem se razburila pri branju mnenj o proslavi za dan JLA. Verjamem, da je bila tistim, ki so o njej pisali» všeč. In tisti, ki se z njimi ne strinjamo? Zakaj jih nihče . ne vpraša za mnenje? Ali pa mogoče kritik ne objavljate? Proslave se spreminjajo v koncerte. So vsi dijaki pod vplivom proslave 4»a in jih poskušajo posnemati? Nima nihče novih idej? Če bi bilo posnemanje tako kvalitetno kot o-riginal! Diapozitivi so mi sicer bili všeč in so proslavo le naredili malo bolj zanimivo. Recitiranje - strah in groza! "Skeči" so bili po mnenju nepodpisanega ;'kritika;' dobro izbrani. Če sklepamo po smehu v dvorani, že ne. In tudi če bi to bili pravi skeči; ali bi se dobro vključili v proslavo? Najprej prikaz trpljenja ljudi in takoj potem smeh Če nekaj; Veliko smo se pogovarjali o proslavi in bolj redko sem slišala, da bi jo kdo hvalil. Možno je, da je bila mnogim všeč, vendar to gotovo ni res, da je:lnaše splošno mnenje, da je bila proslava zanimiva...1' LOVEC NA JELENE Velikokrat slišimo o ameriško vietnamski vojni. Obsojamo, se zgražamo nikoli pa se ne postavimo v enega izmed njiju. Film Lovec na jelene nam je omogočil, da smo se prelevili v američane, da. smo z njihovega osebnega stališča videli to vojno, videli vzdušje američanov preden so šli na vojno, njihovo preobrazbo med vojno in vračanje v življenje po težkih trenutkih vietnamskega boja. Nick, Mike in Stcve so bili,preden so šli v vojno, popolnoma drugačni. Bili so veseli, ustvarjeni za zabavo, daleč proč od grozo. Svet je bil en sam s cvetjem porasel travnik. Na poroki so videli človeka, bivšega vojaka v Vietnamu. Bil je mrk, popolnoma ^rugačen od njih samih. Vendar ga niso razumeli. Razumljiv jim je postal šele, ko so se oni vrnili iz vojne. Vrnili, so se psihično pretreseni ljudje, ki življenje sprejemajo kot nekaj pokvarjenega. Vse prejšnje veselje do življenja izgine, ostane samo njihov oklep, ki po številnih umorih ne more ubiti niti jelena. LOVEC NA JELENE RDE01 KRIŽ RDEČI KRIZ RDEČI KRIZ RDEČI KRII RDEČI Strmela sem v napeto trebuščke kampučijskih otrok in nenadoma som začutila, da nema prošnja v široko razprtih očeh s televizijskega ekrana sega vse globlje v mojo zavest. ... ''Predstavniki mednarodnega RK doslej zaman čakajo na dovoljenje za vstop v taborišča... ;IGlas televizijske napovedovalke je prinašal žc naslednje novico, vame pa so še vedno strmele lačne otroške oči... Pa vencar; ... "Svet je za vse dovolj bogat;l (Gregorčič). Dovolj je kruha, dovolj zdravil za bolne, dovolj obleke in vsi ljudje bi lahko imeli človeku dostojno življenje, če bi bilo dovolj - človečnosti. Organizacija RK je ena izmed tistih, ki skušajo v človeku zbuditi smisel in voljo pomagati in ostati blizu tistim, ki so jih prizadele elementarne nesreče, ali strahote vojne in sovraštva. Ta organizacija ne pozna meja, ne nazorskih raz. likovanj, niti političnih pregraj. ... Sem pravi član RK? ... ... Na naši šoli smo vsi člani RK ... Aktivni? ... Mnogi se ne vključujejo v akcije. Bomo zato spet iskali vzroke za tem, da ;nismo obveščeni'' ali da predstavniki razredov ne obiskujejo sestankov, ki so sicer zelo redki. ...? Vsak posameznik mora sam sodelovati - in to ne samo za 'točke Sodelovati mora brez iskanja osebnih koristi, kajti samo tako bo lahko pomagal ljudem. Ne moremo preprosto skomigniti z rameni in reči: :'Kaj morem kot posameznik! Zrno do zrna ... velja tu boljo kot kjer-koli! Predvsem pa bi nas morala voditi ideja pripadnosti velikanski humanistični organizaciji. Le tako smemo upati, da naše akcije ne bodo izzvenele v nekakšno miloščino potrebnim, temveč v zavestno pripravljenost pomagati tistim, ki zaradi kakršnegakoli vzroka niso deležni svobode, sonca, in prijetnih dni, ki se jih sami veselimo. VTISI S PREDSTAVITVE STAVBE NOVEGA ŠOLSKEGA CENTRA Učilnica zemljepisa. Strokovnjaki s arhitekti, kiparji. Uporabniki s uč i t elj i. Pred nami maketa novega šolskega centra. Kipar Marko Pogačnik povdarja: Nova zgradba bo na koncu Aleje l.slov.vlad& (ta teče mimo naše šole) in se bo vključevala v sklop šolskih poslopij, ki bodo tako vključevala podobo mesta. Stala bo ob telovadnici. Tako bo še bolj poudarjena celovitost človeka, povezanost telesne in duhovne vzgoje. Naš mlad človek se vzgaja za samoupravijalca . Predvsem bo moral gojiti čut za kolektiv, za skupnost. Zato bodo skupni prostori (večnamenski prostori, jedilnica, atrijski prostor za prireditve). Križno povezovali prostore, v katerih se bodo izobraževali mladi ljudje, pridobivali znanje. Skupne prostore bo pokrivala valovita oranžna pločevina. Drugi prontori bodo sivkasti, šolski. Po pročelju bo tekel Meander, vzorec, ki je antični simbol vzgoje in iz- v obraževanja. Mladi se bodo v novem šolskem centru prav gotovo zelo dobro počutili. Tudi za to, ker bodo na šoli imeli skupni prostor, v katerem bodo proslave, plesi, prireditve. GOVORI MENTORICA, GOVORI MENTORICA» GOVORI MENTORICA, GO ... zelo težko. Mentorji so na svetu zato, da ljudi vodijo v napačne vode lastnega okusa ali nookusa, . . . zelo težko. Mentorji so zato na svetu, da bogu in ljudem čas kradejo, to se pravi učencem in učencem. Zavirajo razvoj in polet domišljije. Uveljavljajo svojo mentorsko osebnost in skrbijo zato, da je jih opazi. In podobno. Najbrž je del gornjih stavkov resničen. A drugi del je žalost: Kako pripraviti mladega človeka do aktivnosti. Kako popraviti - jezikovno - stilno - njegov tekst, da pisec ne bo prizadet. Kako vsebinsko popraviti, da pisec ne bo žalosten. ' ■ M Kako pohvaliti, da se pisec ne bo prevzel. Kako delati, da ostaneš živ ti in drugi. In vse to je treba delati! Kako biti prijatelj in obenem rešitelj. Kako poskrbeti, da so sestanki vedno ob dogovorjeni uri. Lahko? Težko? Presodite sami! NOVO NOVO NiVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO DANES PRILOGA DANES PRILOGA DANES PRILOGA DANES Blesteče čisto ! iolska malica skrbi za vaš vitki stas. Sami pa poskrbite za blestečo svežino vaših zob IZVIR GLASILO DOLSKEGA CENTRA AJDOVŠČINA 1979/8o - št. 4 UREDNIŠKI ODBOR: mhelj Milojka Černigoj Ksenija Pavlica Nataša Sartori Irma Furlan Ingrid Semič Ines Kodrič Karmen Sovdat Mojca Čermelj Rosana Pavlica Tanja Kodelja Tanja Marc Gašper SODELAVCI: Marc Gašper Černigoj Ksenija Mihelj Milojka Čermelj Rpsana Bratina Darja Sartori Irma Kugonič Suzana Kostanjevic Gregor Pavlica Tanja Terbižan Sonja Koruza Jasna Kodelja Tanja Velikonja Almira Torkar Janja MENTORICA: Ivana prof. Slamič TISK: hišnik Jelo TIPKALA: Černigoj Iva SAMOZAŠČITA PREBIVALSTVA V VOJKI ITI OB HODIH NESREČAH V vsaki novi vojni m posledic® vseh vrel; vodnih napadov med prebivalstvom? pe tt=di v ¿sjsot&oa p?/iiedu vae hujše, Vzrok Je predvsem v izredno feitrera i&popolnjev&nju bejne tehnike it» v v^čji Ifce&eitttr&sdji l^udi» Sodsbne arma*« de, ©prenljene s Številno in najrazličnejšo tehniko, p©~> trebu^cjo sa AspeŠno delovanje velika količine gorica, strsllvag tehničnih proizvodov m dopolnjevanje in vzdrževanje bojne tehnike, pa tudi ^rane in osebne oprsm® m noStvo« Tako so vedno bolj odvisne od zaledja* Onesposobiti zaledje -sa normalno delovanje in preskrbe armade pomeni torej ©slabiti njeno mc-čc Zato si slasti tiste ds«. Sels, ki računajo % napadala© vojno» močno prizadevajo ras-viti orošja in način napada*, ki bi onesposobil zaledje?. Sodobna letalska in raketna tehnika omogoča zračne napad® na izredno velike razdalj® z ogromno rt iS lino nočjo« Pred srač-rimi napadi ni varno nobeno nagelnobena tovarna, nobena komunikacija» ne ¿lede m to, kako daleč ssa bajno črto e©0 V primeru vojne bi ter«j jasno začrtana meja med fronto in zaledjem issginila* Celoti© ozemlje branilca je tako izpostavljene napaden» žrtev med civilnim prebivalstvom je vedno veča j« v orvi svetovni vojni ¿'*a dvajset vojakov tam: ! en civilist, sa je ta odnos v drugi svetovni vojni Se skoraj izenačilo V korejski vojni pa j® na onega vojaka umrlo petg v vietnamski vojni Fa ga deset civilistov, £ako velik© vlogo igra civilna zaSčita ^am pokaže primer Anglije v drugi svetevni $ojnia V njenih enotah v čas?* hudih zračnih napadov sodelovalo 2036 celotnega prebivalstva, ki se tako v veliki meri «manjšale posledioe zračnih napadov na angleSka mestSo AngleSki narod je- kljub stalnim napade® ohrsMl borbeni duh in razvijal materialne pogoje za nadaljevanje vojn«« Nasprotno pa v Hamburgu enot® civilne saSčite niso bile &©§ svoji nalogi 0 tako da je nemSko vrhovno poveljstvo moralo v reševanje vključiti, kompleten ataadni korpus» čeprav je bil ta Se kak© potreben na bojiščuo IskuSnj^ iz cbdcbjs. drjge svet ovne Vvjne in pesne j S ih lokala «Ah vojn govorijo o t en» da so danes naloge civilne aaSčits v vojni izredno obse Sne in zahtevne® prav tako pa j© jasno« d?, zgolj specializirani oddelki tem nalogam ne morejo biti koa* zato je nujno, da v opravljanje zaščitnih in reSeval« nih nalog vključi vselej tudi vse sa to ¿poeobnn prebivalstvo» pQ vklju£2Í£ r y ci t j lao f&âSiïe «r rte pojavlja sgo^j" V \ aœj k . ob a,;: -vmife in dragih hurf ih ' ly.-rm pc: . s^8§taacvalr.\ in' sosedje refill iza? vtêh jpusu/ j It 3©$ pa se. to posebne reševalna enoto0 vsestransko piiiprsvl^ívsst sa delovanje vseh sposobnih občtt?w pri k*?*-. - r*K*vsoju l^udi in imetja, ■ ve ni. ali o* 'drug*, h ma v *„ih. « t irečab * iamnujsno same a è č i t o • V nais, elfeteau SLO preistavlji sarnosa** iSife ■ najbolj mošičao la nadvse poa.cahno sasfcarviao eiuilaa »ato j» našla, svoje mesto tudi t pravnih aktiS , ki woj&jo 3x1) v okviru federe • ir republik® • Nameri samozaščito dvoja«» Prvi8t eb neposredni *• ojni k®-> 't;.est! ali vojni ali ob asrrrmih in dragih tiudih ii"-©ftí vse potreba It? mošiv, saš&itns ukrepe* da bi Mit po-fledieo vojnih alcalá in afarsS sa ljudi i« dobrina Im drugi v vodnih akcijah in ob naravnih in dragih htv>iv le-srsčah f-agoteviti M tro ia množično rsšavaajo ljudi in iesija, da M bile pealadles vo¿ae akcije ali nosrsd? ?5iia manjše«, Isredno pensaban element niviln?' saščit® j® družbena s&*2czs -édita, ki pu se bistvene r&slikuje od saaosaščite«» Haloga draš- ssaesašBite j» preprečiti sovražno obveSčevalao in druge pedtalns dejavnost,» ki nsmerava škodovati na3i dru£h*ni saditvi ali «rušiti naš družbeni red? doseči» da bo sovražna pro« paganda neučinkovita,, ter varovati druSbeao imetje prad 3kodo» pe /zročens i« zlonamernih ali koristoljubnih pobnd in i? malo= warnest!» Halog« seaezsSSit.- la družbe r¿£ eemof^lčits» pa berne uopašne la v korist vse skupnosti opravljali če b®»© v ajeJ deeegli potrebno m^ožičasete Sodelovanje občanov pri izvrševanju nalog civilne zvSčlt® ¿a moralne in solidarnostna obveznost dr. 3«,df In do vse s&up-*= no» ti o Za odnose v na3i socialistični dražbi jo nepopustljivo» da kder-koli aaprlzadato opazuje ^ti^Lo soljudi in jiœ m priskoči aR pomo3» Osnova civiae ssičltc j® ©svsgčeaest in fcnmacc? vseh delovnih ljudi in občanov. üčinek ©Ivi&n@ saššite je toa večji» či» boljši eo medsebojni odnos", .in tcvariStv« med ljudmi® i » f. v . ' • ¿ \ U iW^ ^ , rf* ¿Mwy* Athkli^a SC , cJo • ¿vduluy^ Xtf^ c&uwk'tAu ^dAoro^u À X JLft . iizk&e^^ A~< MjcUi+ibsC ¿U.V. i/ ^c-J f% ¿cpú^SVO+ty,«* n^i^c^v ¿u/A*« J* zKÍiWcu^^ 4 ¿^cdrwvQ&^v^ ^ cu^t^ **** A** ¿ol, $ MdfjM ,ir ¡m '/m(i « tfhtijtJb?>**# ^iIm'/HI/W^U^/ ^ *-áy ¿o ¿ooUic-^t* & / Al?****qwHM**' lü^ju^ r/9+t /v O^ Ata, /b*>Âc* ¿Ctrl» ¿M.i'MrtCXtsrihVt*« ' ftkîÀCUyei f«* & Y*.- ^tv W^M /VM ^ 'XcJ*a M^a^ti x c*\*oJbcuAja, VJ k 'UÄÄM^- '.¡vio- ¿jt cb^jXMK x¿x aEtu,-- V.» Tüm&A-Íra.U.OT, ? ** ^Wu^ , ckwißX/X , r-wSWÄ, ; £ ^ i ; - j tov , -y T/ y£ - TC< . « <\ ■n \ F V/jv^i H 1 VH^ .-ffe, aoi " " ^ C? ( Kl® \ i- ',.. - ' / tí- . . ■ ivMH/ /VM mi mcíamIl , ki. Aa^JM/WL öMtL^Kä/C da, j k(r&UA/ acmjo A^U/, WjWL IR, ¿Hr /Ut^'VvíVvu ZàCLiVvuO- Ar- jjcjj^yvv ; &A. A AÀU. r/vÛrCÀjo^A t tu vqp- "i* §s JJU. VKMOU-T /xa prX&xÄi *WJL itwXt çjfi&ol / rvù&otoAr ! "äctgr rvùjyvwo- fcvMjt bltJa , La ic o' OMAAJIj fy+NCr ^Jwd^t ! oloxlxvr' CJUf rjjcmjp- IK^O/H^ cIA^AO. W 'XOA^kr — SGtík-t W fv íÍOM» ÎOU^, A-U^Jfe,, foulhCui f fw<Äe, WXT^AMAO. »dto- ^Jkte ¡jORSAvxr. Î), r^icr. t BÜ kcv'A&C í i i r-rr.¡raP«-." ši * í ¿ I-5' gt fc- ^SH^. .n ur-aVkt ■ '¿'^rt • * ^«o v o «te i ^fekell'' t pî anino Ko=> délik"•'.5. icsftraSki i s 3ê*Q feorel- Obkolili ? ftf -W • o í íSÍt< stane» * ¿s». 01* k»« fi 8; «tmil - • «a! gis?® in pr^kfe'.i ie ■ «d nator v 'J " kj^ï m % í a2i p® a® j^î; poklali? ïoi'.i • t j & «6-fcl piias' 1.3 s- ra Hi»m œoi » --t fcosii? Vf i;v á^aívís p'-pekX®! te miidfâ^t n." da žiViji-rja m sifti sovraStvt ? t mgi % roXam pobi}.1*! rjogo»*: »U-okof Kolikokrat ubijali sar^ Aa et te u&ljalif % jtri na Kos-aro 0»« ri jrcS^t FoditniSks «v»-¿© «©ala^i^e» rs krajj» kjer je prti voS kot 35 leti «afisls ra??ti -» in -motnost,, kjer 'j?» ee® l¿<2djo borili ss »vaj ofcsïoj« ¿a jraogodtj« lepili; šjUljaaj-a »trokon* A«, g© njilíío^í 11« : n? M sovražili ¿s<«& ea£a¿ t&raAi narodnosti . JjtT* trna apeli Kos&raSk» kol t, Bresekrbni,* veseli Kladi ■Ijr,, -¿brari. ti ■>■■?> »p» vs^A*, Poli i»a» gï&g*nov. ©usedm boao stisnil i, rok®, ga vpraSali ©A koA jew saj isla in takt naprej* K« tete* gm sovražili saae sa-lo» ksr ni iste î«arednesti kot jas i® tiD Se»® saradi lu^:«, kar je bal a* 3 ded in as j Hrvat in sta •fca sovražila srbt., kak» nogtl filovek »t*rai»ti o*?oko, IfaA ii@m»6n£mi bitjih ki Jih 4 s lté il ©A družin*¿ -nad «fenH^ ki «© j »kali e prosili 9 se stiskali v kato Nad ©trski» ki niša nart« Aili ničesar narobe» naA otroki» ki sa sa rgAili v mpra^an <8a@w, Vojni Ôa® m ptsna atr#k. otrtoi ae pasn&jo ©tr®êtm, V Jassna^et s® otro@i stari - ali. la lat pastal! obrasli, Naypii so sli t î in sovražiti p® tAraslt. pt sjifcf^o. Srb©» ÔSTtgorea» HakaAon^s kot Ht^nt« in Slor,-^©©.. fi otroci so sovražili nasilje in nasiljé nasilja» veûali ©o Aa aoraj© biti vsi sa »no- ga in »Aan na vs»& ViAel» lv a kraj®. kjer s® stopili br»f.Aomei in prs^nanoi viAela # ffléTO^ ki so ostali prazni i;, pomislila na tibo pv jok v no6i0 na streljani»8 na i^arjanjo tewek^ ob tla i« strah- pred stori j «o ? oielih bom v dais, l:,,v?.i3 ki ¿ftftoj« prositi t kajner bi sa sksrilio tití-c-^ ii ¿Iz, tragad® ai dajala dragega ket vekkde&ji j .ta: vse o fteetsljs;. odeja» okna in vrata» od «a,» sa Vetare- se shira druiina ©te večerih®0 « o 4 0 praSeeili st v?'o s ¡tnjaor grm-j teda ljudje so ?" vJE&rSaii in ©s-,. '. 1 Ostali so in p ali X§ -.p.-» spačke kel- , ket teta p«la jss» -o-e£lii. Bi' keniv . F A OPNO?! V KAil SOCIALISTIČNI TJ* ŽBI ¿B ?mOW$r%:rnO, L'A EDOHKi&I KIPI?!MrS7,< Fí'.' '"ÏF g FKO St*^ U m JM M mSKOČJ HA PöMuÖ, OSNOVA CB iliNl ZA88ITB < ^TŠČFKOS? IN HOMANOS?fj; VSiP PE-1ÖFNXH LJUDI M ÜSÖAKW* iöVAH SWÖ - R3BI» 0> r^SItt ■ t ' vi,'Mj,; CÖtTF $07 h £ S03ÏIÎ Î" n ¿N.U CT »OS. « > JL3SJRA ITI S I O Let« 1941 - napad na Jugoslavijo. Vse napredne ali« se pod veda; «a EP organiziraj* za boj proti okupatorju» OP slovarskega naroda zapore kulturni molk, Pisatelji n* objavljaj» v okupatorjevih glasilih» V ilegali pa so nas» tajali črkopisi« bile jih je vse ve8g in vse večja je bil« njihova valjava za ljudi, ki jim j® bila odvzeta svobod» misli» ge ara, Peslej se začeli pisati tudi ljudje, ki prej megeče sp «h niso prijeli za pere» vendar ae čutili* da ¿t njihova dslšnoet prispevati k revoluciji del robe - svoje napredne de je«. Zgodovina nas učip da so partizani izredno spoštoval in cenili starejše slovenske pesnike in pisatelj^ ki se še *ed njimi dvigali kulturno in narodno zavest© Isdajali i o pesmi Gregorčiča, Preloma in drugih ustvarjl« e«Vo Peča. sili so spomin na Josipa Jurčiča* Ha njegovo rojstno hišo s« It ta 1944 vzidali speulssko plešSe«, Izdali so Prešel novo 2ire> Ijiee« v partizanskih vrstah se jo rodila misel« da se dam Prešernove mmrti praznuje kot slovenski kulturni praznik« \ krajih» kamor so pilili? so prirejali mitings» Oblikovale se je partizanska poezija* i ¿raz boja m upornosti« Partizana i a peaem je odmevala po gozdovih in bila j« iz dneva v dan gla/ ¿ejša» iz dneva v dan svobodnejša* Na osvobojenem ozemlju je delovalo tudi partizansko gledališče. Ljudje so lahko prisluhnili glasu radia Ofo Eaj pa daneaf Smo sposobai zašiveti % spremenjenih, slabših rasmerah? 3 1 O i Prav zato ie ašposabljamo *a obrambo naše domovine , naših kulturnih pri Aebitev in vsegap kar je naše® kar so ustvarili in kar ustvar jajo naši ljudje« Kaj bi nas rešili iz Šolski» knjižnice ? Poezijo it dramatiko za kulturne prireditve» Izbrana dela ilovenskih pesnikov in pisateljev-edraz slovenskega duha? dela, ki opicujt » boj našega nar#da skozi zgodovinor in pa celotna polico» ki ima oznake 3» fio knji i» pomembne za razve j naše dsnšbe« Izbrana dela tev3 Tita, Štud ,je klasikov marksist iar*& in Jgngelsa* dela Kd a^d« & "dalja i v*i» knjige, pememb"« za družbene izoorasevanjoc Tak« bomo ahko vredno nadalje -ali izrodilo naše revolucij®* s v v - mw. -r£ o&ssfr* W V »13 5¿2qíLO X^Wv X8KBC* KÎ JI PS&ÄASU * TOOF ~7X¥W0 ?0E? SHO UBRALI îf ? "ÎÂ'ïXt S S R I Ö A t K •*'£ («VEfJB K&ifAH» -Ji? PÏÎÔJ3 SKrJS ç VKOV, to je oto Suüüf '^ $1 PIHA Z DAMifiH SOSA" VLCKU H I S C K i* A K H ! A 2SX KXíflP ItfeSi kfii! ¿jp» pmtabio ¡ vltftf* okeiji NRK?» $® S Mmjitt&í'L.a v^s&íy »-Vii áa„ fci T? primara vej&fcga :r^nvíL¿J. '^areCsfc isreda* vlogo» fca êaaaârjt ak¿-ij# m m m dalj fc&äe» r/lpyarXJalíl i» b3îo y ta sama «rgavL-• rrgc lirika,, pr^l^šaT/l ¿¿ ur ¿tili tesneča Is ¿ preg'sd&li sesnsaa «starelife Xjudi •.>3 -, ¿opt.«2fefR® t tîaèmi akcije nNNP«. s® tenorji akl*oa3u «wjot nt v&teri s« UÜ ped* da* eexr¿ra¿€ skid;?« i» oralom krajev»» j« EFT, festes sc «Vi?« s« feetalk«., pnrtr ymtS 3*ö*.«lßt «lufctoo £ j-i^l tir*» resútslJL vaMla kr« cä&jaXocai sä »ti.js« ©dirsm pr-ro prlprevlj^' pe^risdsrvaajfc «t? k'-it . m p tM&kftXa a:- d h ¿5 s nullj» paneS ia ¿ih ptffllrijd^ veStn&sa Ms« folž ofrrsŠSeai « tem» kaj 3« danes »tega^a* rit ekip* p?r<* poasc>8$. « st jr\ml* v ebSimsks R3C Ž» «fe 4 o©4/* 3¡¿t:ú>raj<, r^lb&H ec krr«>á*¿a£w6v La ¿fe us*&lll» tajnic» lo ¿» natipkala» v Ptalni pidgrevl;j t i* »is. ob fcliou stopi»* v akaljto ÎU6» 15-.Xe.jB j» p2Kfi¿:ati p^ka^ova^-« -- 1: r-ráraea fizi&iOft pa tudi p«iM*no» pcnctno l&mn, ko ^aiinià pcSkod'ö rer¿e-ftK> * lepa p» b«) »amikt'i* 8 ,0 >314 abraai kuri?¿L, {k? i o t? sic ©y fcü «fer aH fe «1» a«..) a ptsiYi ki^dajtócfHa,- ïiiftl ©Hcipa «a ao^ô kalkst j- Sa «trsu»® .Srtp^iffani am«, da be rx.Sa a^ija aapcSnao ? \SXí M 5* K Ol .Wie à? íwaa, Sprejela naj« V* -pTTR sa»li r/irr«J. tfisv*. psaftali «e^ u Streha : naisse» Sfrsi,** seraje »f. ga »eSa* Alyer-witssO c&oijs« .atraSei Hart »tstóa aera yevrfati gesl»? ~ ¿i Drug* .*«& ¿a « ;reke is ^ 3\ ■ na. '.IveriSS® p¿«r5 vrt4®a» OtTft^A m razdeljeni p® akeni&eh pe is- ffog»jiiel¿¿.™ p®^ s* ils uSenk« gjLaaasijft "V«at ¡PiHe»"* tak« da â® lahka fcras elrrfei* OV 9«3® So nefcaaih aaplettv« > priaera zaplete? b&ae F-S £®r®Sali,> ' v swarni -;ale« j,: e «nage. tú ev&r*8in; I?L-ioipliaa j rt ^ !,>:;••%, im-«a *b5utek» s® uëenoi pxaaal* saniae-i«-. 2¿ Sinsiplina J® tfobr*» iferl-:ta ;> pr-sveî fr^rm* sčenoa^ îraa iji» fcila flerolj 6 s y ai?*;*.. íiVfjüi všr bil; l-s-Mdki« ž s®® sa® WŒMlsœ Jß» S tem m r:m - p*<5eka feras prtuMrr. " * T pjtaaru s*flat«v p* M aktivirali et»: s« Vaait' îo&rir isa «vaj# äifr»3 S OlQ Ys tJ. •• . ; . e /V-wto.:* àw* x¿* IZYÍHá je prt,pravil tmsdni&i *vp*rftfm a v*« ' a psaaä*« 1303 ... ; m j : ¿f" r if:-¡.i i, o čKl V . vf. .--j iU vvr s . ovr'iS X«i o., prav«t«. « «..■•. a i', li. si M naetatai ■.■ :i.■■ / c -aka i'in, s; Uv... he51 :• • . v - . • •. . ,r . ? • s . rc , .•j : : a ."]S ■■ -T« »ji ' ''<- f.vît^Kr - ■ K . •• ' -: • s-: i -'X -ïZfi > Sivl^ejtij^ ' ;a .ni --.. ; ■ -k ' e ■: ; r o ,-n ? ». • ■•• ciè-u-' - r ■.}>■'.:. )■_ ■ na.?'? ... o sv - .r-' « r. : H KI . :. && j. tí * < . e i ' ¿i te- » ■ <>ji jo de r?vv je* -a H- 1 ,ici d:«- vc pro;'; J iß -„] u::>tcr ?u pet v m n;¿ iu c s-; K..,'Vs'< • de. ota* - K.».. n'T K : ?..: » J T T T ri . • . - • ¿Jt¿ r.' Sv K Ait ¡( :-ov z KO- r ? >:AF . : • '. . : 'VÍO/RüJ : ' 2GR*JSNA Ï«"A •3t'2H TEMELJIH* TBJBNO SfcO SE OPLOOI- Tï )A S*. BOMO BOHI/JI Z\ MIS- PC ILA-',:JE IN PF.I TBH 30380 TUDI •• o , lft 'y. fu j í'S oborožbjextit ZAZA » ir m>¡W svc-j . • r ... a 3s borït* za úíip?" 'j. j •< ' o . r m no ? ee .imaííc -.v.) :■••'.. j3 i?ku3fîj*ja yftôo, i)A üe : • . v po v of nt-5 n s 0b0:,0 îjudwvd ' ■• îkobodc if i,- hobs: phxda« kovati > : - • )VAI îfjsgoîto VARNÔ&Ï IN nkoiívtSlïÔSfô HADI • cxq dobili hud'ï? •• * ¿hvave nauke 12 ' ... 1 M r • S/ ZG03Ö(viva pc??cvxla£ jûa si M3 /-WIC V ,*J*ÎTJU niïc ■ .,' :>. bomo • > áti- ■ ; ; et.« h <3 -m - ;a! .j viîe s*v -. n il > e î.- yi ?£¿ M.A % i - i. f - - j 3 ./ i Ç prc-iiOÜ ij«^ «Ove in»fi saut ti avtî tí- ' ax ocixl 3a -¿e • akc tcpl© •me ¿o, ils ve ob> >-? •• > in -jwv. > Ui.;« :.-m , te So*« : í '' .•• ùr.\ i a • * ?-îg".-*, ridait. "at i'•. v. : -, r, n- •• j*- t a- 3; . - j ask A. J , - "-i- bi rîofro - r,,d¿0 . -V ¿ Í&'Í * ; ptif - " . • 'ir - : e.? :> - . • 'i [ mri s Tí*'- J a -.e "î T r- r •* vek rsí^- v^: t> inrt . o ' s: ■ ■ í^ív*- - -sa¿;ai> t v-.-itt-tku • * ''zr.leO. : a .<•-.-• « t.- • n» ' Tv.k-?> avtfcl't .,<.- a nu M i1*« n*? .r.or« izirisatï «, ¡r."- . ' ü i €••;•; avke tod t. to ke^ rar;' ,-> . sta;. -i?" ■ ®i3z y ? c -i iv-a . • '"it*, d • : • .r od\ le, Koixiro bom-, imj.li --'iah c ' al j w îïs3 likupngčt -, Bis-;vo - - ,ía •;.:/;!<«- • v tek? da sr :zR\zi volja večine í?,i . i "i .i 5i . -)•• 2:; ;,3hi i9 ki so r sle^a Slovani SJ.4BC-- -i.o v j . ■ ■ • v .••.'>.•■ ■• , :• >• > ■. v» •„ ... ■ • 5 V .. if V , ZUM : r ... •:. ' K: ' :. S ' '.r\3 ; P'.ÎS r-r -..:•- 1-0 ^V*.. V, ■.> • ítíált 'ti . ' ••. •5 v ' « siv- » m** . i juds< - -Ji J i» '..SM 6P' ttftftii W-äftö J «5 i'-: i ti-. r * '»> t. i.-s/ «d »•!. t«i/ j f-.avt-iSfe • vtis t i-* à 1 . j v s.. '• : 1»O*J a -*n<*m- ¿txlov .- Ii, k«K t- s« c- «t Tik, $ • ra § ' « 1 r^â - ' sap» ¡i v*A-«;« i» d*ï© ' . Vo , •••. "í'ABl'i*-®. áa-yiúj globok«? »led v t-.lbh* / • -, ¿ < .{■; . f J, .' 'Wn o ï' j» -■) d*««*» s?-® OÂlÔÀ Čl « i p&màv&vïlfeo f p d S*:.« ¿i i .'«-h. -sorti 黿<:-» .is. te, «reda* •».».? in ■ • t . * , ■ -Vo, t 4 ■ M f -ï«« i« UU.\S ;■?«,.- " .. h , » * : o-;- ij« « ?48v»til del«* ' H - • "av' ' I - ¿ ; « ß . ' se»* "; XîHal. t©: » t"- > ti, • .- ri «. •-¿■ñi v.- ' s \ hV ¿ I?« - i-iráfiES: pç. »-&M .. « k o «i j-?: .. At f i v c r " * í-vU.Í'i .'•Tí v •• 'i S • . ' 'il t ■ *)*■ ... 5 3 fr;/' • i »-rí-H , t. íii, pr 14 kfttí. v * ? ÍÍO ' .. iHt-iiyi «SÍ ■..'•.«# ki > r. ' • ; u. ; V < < , ■i t " r . ii . , • -, ■ ?> * .v. ■ - t a--Air , i i 'sov ar • . ... r Í>LAI'1H m'A-.'-. K a 'ôa .0 l'MS. -N'.I Ž.U-/J' • II* , ä 'i. • v '. HKEiw ¿AV?.$RA.. '¿A t-J, i-Ä S3 "J i ■"•iti¿ í'ilüVBKA SAM XA«r JIH V. . dtf* ALI ' Ä TUDI 1». B Rt' '' C K:Ü09 DA JF «fl^OS /'^âî* ÜA ÏO 'MH-RII, i'« H? <.'. 'T'-VA ??AP03*t',Srr H . - -a f , - t a 3A-10 V C'Kt SiCJ^ROiSflo fêli-LIM, ¿a .-AMi'vJ SA?/' l'ORi : • H J h' * >V 11 03VAJAlï"«î'XH., T 4 Jt .'SU' - .Vfl • f: s I OaOrtO }•? T: j^'S-Bî'-Kv c] I -irICp i"» .'F' .V V> : - VOJKIt BIL/ SßCK d-. A7KI.Î /--'ET jBJ XI I 4S .'S . - bSTAco cnriJu* f " . t ?A > } ¿, i ■ ?*t resella** ßä »¿©*tü« f vfc • • •Sù.îS.^rfTk »Wta Tise.' Mae» ¿r* raería t rt« ; k ■ ret- > . ' »ij U i . #«<» f» kot vei'¿Cfe£p¿ »¿. ta» ico1- 'Tu V. X- » j wntt píwií ¿elega surfît» .. Kairo sraSeu ja • • ». '*¿ u< >c P0g«ltea» 51 xùî aL * rasvoj« ©eis^a «veta. a;-- bi reao©e3 aaSik a«"..,?., ¿'."»g;. Ti v:,- ¿aj . •--J --¿i „ kar ai bil ti «a* po^r^ft- Bógoue b-'iâ r/a 1« rasaaelt -»a t-« ?.> » ¡, ■*** 6«tv;» «, to «c Ö.-;, ar- -ia -s©o . <••• ¿: rC \ ■ sao, -is ta iáe2 '.o '"darml nr - ht--ge* wl Ji-tvWiaT, ,1Í , > •• ;" >■- ' *,»;••> «■ho- i ^Vf ; fu»F ..r ¿ t-, t- ¿m. . ^ - - Tit© - ¿«a, ki aa& IroŠi» TJV i«ee ki ra.- bogat: « T; - t ' «x. : • i . i I a*.*** wr1«i» , oetóaljAv©*-, fe ««d* , >rj* ■ Ko bi sakričftl*. M VLDALI rOHB2IJâê BRATSTVO IN SNOWOSTo TITO 311 je » 2seao¿ (> v meni i * os» vt»ehr ki «»o *i # * «vi; tv. i i M «tu re-i© c-lsoAJ.i:; %togo j*» « Sloveku 1 aine® in i. ja nuarmíat,» & «-ai «.Ir pressait 9 hoSe7* puv«dati rae ti ato kar ai a JeŽko ?« izraziti pr-as&niooo Prav da občatia*;,, a m in m^ Bavent.., ka¿ asua poœenil Tito in njegove '»eJta da. apoinaü»ii -, kaj jus MI sä na««, IR m mvem da :í«ta.t;» > . k», njegov® delo. njegove aiel? o íl.r. «fe,, -na ai:-* ttffliaf da »la ~e prat*»» srave o Ii'- rut ho o r-: •• ...v t «••.-. «i Je hüAdt;-,> Iß 'ist. M «orala hi- ie da Vi armj> pííí- afda i a -srca ir¿ dati nu ?ac Kar na© je on dajal vweg* in ei .m» 'irag tom-i ?itn-s velik ** wiocic >ar /lev« Jugoslavije» Sake ap&Sea bolečino» ki jo a. 'f.v , * srsti 'a ki j- Suti jjo * mm j v sil« ' Ii feoMO 00 fève j J poti naprej':' Umrl J« Slo*«)^ k,- ja irr^i v« ine vi"-J pred aetoojo Velik-. . fu ■ dig ki nimajo ci'*ja9 äe ¿an. i ialjo ci il j A®tva*4tl. Bi', j» . kolikor je bil ral t ir njegov «il; , Cilj ai nagrada« t awed i : fnw\ alaben»« beri»; Borba ai >J aileet,, ni ti i2.Mjar.i4e« orba je .ra.» vwa i** ?elžnaet slehernega, ? lovetc** Berti'' 9« .1» uome-ri ;-sgwtl,Sat üCfci -«ßagwati.1 : * jusac i:« RS i-own; RAJV3&K ¿L4TAi-tH'iFÄ /HIK^JI 2 STLAHI m z vsski m ZijxfthlA /.A tmu.'\4,r îiMppjy V7<,OJ; svc .; -35 o v w2bi kam tîbfî -i RDA 'A B, s ■ i V . 2 / ' ■ V . ' ' ..• UftTit r fl: -.,.- • h v». «■>.? is i * »« «C ttjftftOV* .d«. a.':. • * i o vedite mdti eiio n< v aejcut «re „ ^ n.i wc ¡s & fe i ; ■ • -se aa ^r»» k?r dai es í«s» se , s f -:- js ; . .i a 'te teU nafrwje* al/. • ¿tftíi -ajic a uatrada. - tu ti* dragi tí. * * J -r p i 03 r?ITO. ir/áiiA m slava TI»