fcrrrJ DiraJ l==) LruJ IrriJ	fcrd
Izdajo vsak petek.
□ □
Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva ulica St. 6.
bihie ca = cais
e ca •=; Gaesiisis
Naročnina znaSa:
celoletna.. K 4— polulelna.. „ 2 — Četrtletna.. „ r-Posamezna St. „ o'to
I=cai= C£I=IEB
ra»rsirei.][ftfWi[W^' | GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Štev. 6.
V Ljubljani, dne 9. januarja 1914.
Leto IX.
Proti krvosesom.
Neobhodno je potrebno, da je vse naše politično delovanje odkrito.
Potrebno je pa tudi, da družba pozna svoje lastno gospodarsko življenje. Prepovedati se mora skrivanje velikih modernih transakcij, izvzemši morebit one osebe, ki žrtvujejo lastni svoj kapital in lastno svojo eneržijo. Gospodarski čini morajo istotako biti odkriti kakor politični.
Katera je tedaj prava metoda v politiki? Prava metoda v politiki je ona, ki javno in odkrito razpravlja, ki ima odprte karte, in se ne omejuje na »je-robski svet« ali pa na »črni kabinet«, in katero lahko vsak pošten človek gleda in sodi.
Dajte ljudstvu vlado nazaj 1
Če pravim, dajte ljudstvu vlado nazaj, nimam v mislih nobene demagogije, nočem reči, da nam je potrebno ljudstvo, ki vse uniči in razdere. Moj namen je, da ljudstvo poseduje ona mesta, ki so njegova. Jaz trdim, da spada vlada ljudstvu, ki ima pravico zahtevati, da se mu odkrijejo vse tajnosti, ker le na ta način ljudstvo lahko svojo politiko uravna.
Proti trustom.
Nevarnost za državo niso sindikati posameznih podjetij, nevarnost tvori sindikat sindikatov, kakor železnic, tvornic, velikih rudnikov, za izrabo vodnih sil dežele. Vsi ti sindikati sindikatov zasledujejo ker eno sega v drugo, s svojimi velikimi aparati upravnih svetov in ravnateljev le »skupne interese«. kateri interesi so pa veliko večji, kakor posamezni sindikati, ki javno poslujejo.
Proti monopolom.
Monopoli izključujejo vsako izboljšanje, ker vsako zboljšanje vrže »prejšnjo« v stran. »Zboljšanje« zmanjšuje, vrednost starih produktov vsaj navidezno in zaradi tega je tudi pozitivni vzrok nič zboljšati.
Lastnina in človeštvo.
Lastnina je le orodje človeštva, človeštvo ni nikdar orodje lastnine. Ljudje so poceni, stroji so dragi. Ravnatelja pohvalijo, če varuje dragi stroj, ne pohvalijo ga pa če varuje že itak preobloženega človeka. Igrate se lahko s človekom, nadomestite ga lahko takoj z drugim, igrati se pa ne morete z našimi dragimi stroji, in jih nadomestiti z drugimi. Tudi niste vajeni spoznati človeka za neobhodno potrebo, za čini-telja v mašineriji vseh naših podjetij. Čas je že, da zavzame lastnina v primeri s človeštvom drugo in n« prvo mesto.
Prava prostost.
Zakon sedanje dobe bi moral pomagati individiju. Pomagati mu mora, in čuvati, da se lahko prosto giblje. To je vse, a jako mnogo. Dandanes je prost biti vse kaj druzega, kakor biti samemu sebi prepuščen.
Napredek.
Če ne spravite postav v sklad z dejstvi, tem huje za postave in ne za dejstva. Vedno sledi postava dejstvom, ki jo vlečejo. Le tista postava je v nevarnosti, ki koraka pred ustanovljenimi dejstvi, ker se ne more držati, če ta dejstva v resnici nastanejo. Postava se je sklenila na temelju šimernih in izmišljenih predpogojev.
Kar zahteva napredek, ali kar želi, je dovoljenje, v dobi, v kateri je »razvoj« in »evolucija« le znanstveni pojem, razlagati konstitucijo in spoznati jo, da je narod nekaj živega in ne stroj.
Postave so se prej naredile, če sta se poznala delodajalec in delojemalec, če so bile lastnosti enega drugemu znane, in sta se smatrala oba kot človeka. To se sedaj več ne godi.
V resnici nas obvlada dandanes veliki gospodarski zistem, ki nima srca.
W. Wilsonov program.
Ustvariti moramo ljudstvu srce, izločiti moramo iz politike, iz kupčij, iz industrije vsako neenako postopanje bodisi katerekoli kupčije na ta način, da odstranimo prednost pri carini, neenako postopanje pri železnicah, in ne zapiramo kredit, sploh vse opustiti, kar tlači »malega moža«. Ilumanizirati moramo industrijo, pa ne s trustom, nego z vdejstvovanjem postave, ki obvaruje pred nezgodami, v slučaju poškodbe odškodnino nudi, higijeno predpisuje, delavski čas pametno uredi, garantira pravico zborovanja, sploh vse določi, kar zahteva vest dežele kot pravico delavca. Ojunačiti moramo ljudstvo, navdušiti ga s socijalno pravico, in primernim plačilom, da odpremo vrata sreče vsem enako.
Nahajamo se tedaj pred revolucijo, nekrvavo; Amerika ni za prelivanje krvi. Nahajamo se pred tiho revolucijo, v kateri bo Amerika dokazala, da ume od nje vedno priznane ideale prestaviti v praktično življenje, in si osi-gurati vesolj nosti, ne pa interesom po* sameznikov služečo vlado.
Pogreb dr. Žitnika.
Na starega leta dan smo položili dr. Ign. Žitnika v mrzlo zemljo, na katero so padale naše solze. Pogreb se je izvršil ob velikanski udeležbi, udeležba pa bi bila še ogromnejša, da niso zameti na Notranjskem, mnogim njegovim čestilcem preprečili dohoda v Ljubljano. Pogreb se je vršil iz Leoni-šča v cerkev sv. Petra, kjer so se vršile običajne mrtvaške molitve. Pred Leo-niščem in v cerkvi sv. Petra je dovršeno pel moški zbor »Ljubljane«. Nato se je dolgi sprevod razvil proti sv. Križu. Za križem so korakali zastavonoše Orlov, za orlovskimi zastavami impozantna vrsta Orlov, nato S. K. S. Z., izobr. društvo iz Logatca, zastopstvo delavstva tobačne tovarne, Jugoslovanske strok, zveze, Kat. rokodelska društva, glasbeno društvo »Ljubljana«, deželni uslužbenci, ki so nosili vence, zastopniki občin Št. Peter, Košana. Bukovje, Prem, Trnovo, Vrhnika, Vipava, Postojna, Cerknica, Logatec, Stari trg, klub ljubljanskih obč svetnikov S. L. S., nato so sledili zopet nosači vencev, duhovščina in mrtvaški voz, katerega so peljali štirje črni konji, ob strani so svetili notranjski župani, kot častna straža pa so korakali ob strani Orli. Kondukt je ves čas od Leonišča do groba vodil prevzvišeni gospod knezo-škof dr. A. B. Jeglič. Za krsto so stopali najprej sorodniki, nato pa dež. predsednik baron Schwarz. dež glavar dr. Šušteršič, dež. odborniki, drž. in deželni poslanci, župan dr. Tavčar, deželno uradništvo in dolga vrsta zastopnikov raznih uradov in korporacij. Ko se je mrtvaški voz ustavil pred vratmi pokopališča. dvignili so nosači krsto, deset društvenih zastav jo je obkrožilo ter spremljalo narodovega ljubljenca do preranega groba. Srce pretresujoč je bil tu pogled na pokojnikovo 75 let staro mater, na njegovega 84 letnega sivolasega očeta in blago sestro. Deželni glavar dr. Šušteršič je stopil k odprtemu grobu, ter s tresočim, ganotja polnim glasom govoril pokojniku zadnje slovo.
Globoko so vse navzoče pretresle besede dež glavarja, s katieremi ie kratko, a markantno orisal plemenitega pokojnika. Poplačaj Bog dr. Žitniku vse, kar je dobrega storil slovenski domovini in slovenskemu ljudstvu!
Dr. Ign. Žitnik f. Sožalje sta izrekla pismeno v toplih besedah Hrvat-sko-slovenskemu klubu Odnosno Slov. ljudski stranki ministerski predsednik grof Sttirgkh in minister za javna dela dr. Trnka.
Dr. Ignacij Žitnik f. Glavni urednik belgrajske »Straže« g. Šijački nam je o priliki dr. Zitnikove smrti poslal naslednjo brzojavko : Globoko ganjen
vsled smrti uglednega rodoljuba in prijatelja dr. Žitnika izrekam iskreno sožalje nad težko izgubo slovenskega naroda. Slava njegovemu spominu !
Vodiška Juhanca.
Ražprava proti vodiški Jphanci se je v soboto popoldne končala. Sodišče je zviti goljufici prisodilo desetmesečno ječo, v katero se preiskovalni zapor od 24. okt. do 3. jan. všteje. Če vzamemo celo razpravo, dobimo to-le:	17-letna Johanca
pride na Reko k benediktinkam, kjer prične že svoje predstave. Zagovarja se, da jo je naučila slepariti benediktinka Josi-pina. A ta je že mrtva in se ne more braniti. S svojim zagovorom hoče sebe olepšati in druge zelo ogrditi Sleparila je, Spovedi v Sinju spovednik svetoval, da ne sme s sleparstvi prenehati. Sleparila je, kakor pravi, na Reki zato, da bi jo v samostan sprejeli, a obnašala se je tako, da so ji benediktinke službo odpovedale, ker ni hotela s svojimi predstavami nehati. Pride v Ljubljano, od tu je odposlana v Vodice, da se ne bo okrog potepala, kakor piše Vodiškemu župniku ljubljanski knezo-škof. Goljufijo je jako priprosto izvajala : sama se je polila s krvjo, potem pa poklicala ljudi v svojo sobo. Tako je sleparila ljudi, dokler jo ni razkrinkal salezijanec dr. Valjavec. V Vodiškem župnišču ni sprejemala denarja, ker je to njej in svojim ljudem vodiški župnik zabranil. Proti domačemu gosp, kaplanu je spletkarila, kar je mogla, ker sleparici ni verjel in je bil skrajno previden nasproti njej. Pripovedovala je, da so dajali denar za sv. maše ali sami ali pa tudi njej. Očitane goljufije je priznavala. Ljudje so se trgali za vodo, v kateri se je njeno perilo pralo. Vporabljali so jo kot notranje in zunanje zdravilo; eden je celo testo s to vodo zmešal. Johanca je po proglašeni razsodbi po kratkem premišjevanju izjavila, da se ne pritoži in je takoj kazen nastopila.
Ta razprava je dognala sledeče: Ivana Jerovšek je sleparila na lastno pest in ni o njeni slepariji nihče vedel. Vsi razsodni ljudje so imeli njeno trpljenje deloma za bolezen deloma za histerijo. Cerkveni krogi so se Johance kar mogoče ogibali. Benediktinke na Reki so jo spodile, in kapucini na Reki so jo spodili. Pater Bernard sam je izjavil, da je n'eno trplienje bolezen in histerija. Po zatrdilu Johance same jej nadškof Stadler ni ničesar verjel in sam zatrdil, da se take stvari ne gode.
Iz izpovedi prič z Reke posnemamo, da kapucini izvzemši p. Cirila obtoženki njenih sleparij niso verovali in da so jo tudi kapucini z Reke spravili. Iz Marijine ga Doma na Reki so obtoženko spodili, ker je spletkarila in hujskala članice Ma rijine družbe eno proti drugi. Benediktinke na Reki so obtoženki službo odpovedale ker je preveč imela znanja in se ni pokorila. Na Reki jo je žena peka Možeta vrgla iz stanovanja, ker je bila z njenim možem preveč prijazna.
Vodiški župnik je začetkoma dvomil, a pozneje je o tem več čul od resnih ljudi, in je sam veroval, da je obtoženka stigmatizirana. Prepovedal je jemati denar od ljudi. Tudi za sv. maše od ljudi denarja ni hotel sprejemati. Sam ji je dal 20 do 50 K, kupil ji je tudi stroj za pletenje nogavic. Vodiški kaplan ni sploh veroval v »čudež«. Obtoženka je bila nanj jako huda. Salezijancu dr. Valjavcu se je čudež sumljiv zdel. Z neko gospo, ki jo je zato naprosil, je stopil v sobo. Odkril je odejo in našel ob nogah steklenico s krvjo, ki mu je ni hotela izročiti in jo je mogel s silo iztr-gati.
Razprava je dognala, da je bilo pisa-renje liberalnih listov, da je duhovščina to sleparijo v svet spravila iz dobičkarije, velika laž. Duhovščina še sploh ni vmešavala veliko v te sleparije in je tudi skoro enoglasno povdarjala, da vodiški Johanci ni verieti. Na svetu je pa veliko praznovernih in radovednih ljudi in teh tudi na Kranjskem ne manjka. Večinoma so bile ženske, ki so postale žrtev te sleparice. Kaj hočemo, sleparije so razne vrste; eni sleparijo z denarjem! Johanca je s krvjo. Duhovščina se je pri teh komedijah držala
čisto korektno. Neprevidno je pa bilo to, da je gosp. župnik v Vodicah seveda v dobri veri pustil, da se je godilo to v župnišču in se je na ta način v lahkovernih in praznovernih ljudeh vzbudila slutnja v resničnost teh produciranj. Nauk iz vse zadeve je: pri takih zadevah vmes poseči in takoj temeljito preiskati.
Liberalce je ta konec te smešne komedije naravnost razočaral. Namesto političnih profitov je ta obravnava dokazala, da so se lagali in duhovščino obrekovali.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
J. S. Z. 1. Skupina J. S. Z. Ruše pri Mariboru priredi 11. jan. 19x4 ob 4. uri popold. v prostorih Franja Repoluska v Rušah svoje javno zborovanje. 2. Skupina J. S. Z. Gradec naznanja, da priredi 18. jan. 1914 svoje javno društe veno zborovanje v društvenih prostorih, Prokopigasse štev. 12. 3. Skupina Ji S. Z. Tržič priredi svoje društveno zborovanje dne 18. januarja 1914 ob pol 4. uri popoldne v prostorih »Društvo sv. Jožefa« v Tržiču. 4. Skupina J. S. Z. Gorje priredi svoje javno društveno zborovanje dne 2. februarja 1914, h kateremu se člani uljudno vabijo. 5. Skupina J. S. Z. Trbovlje javi, da ima dne 18. januarja 1914 ob 3. uri popoldne v Društvenem Domu svoje javno zboro-rovanje. 6. Skupina J. S. Z. Sturje Ajdovščina naznanja, da bo imela občni zbor dne 11. t, m. 1914 ob 3. uri popold. v dvorani »Kat. izobraž. društva.«
Ljubljana.
lj Za nagrobni spomenik poslanca dr. Ign. Žitnika je nabral g. Karol Majce pri sledečih gg.: Majce, pl. Malahovski, Jeglič, Srečnik, Kavšek, Štuhec, Tratnik, Jelnikar, Bajec, Papež, Oven znesek 11 K.
lj Umrl je Novega leta dan ob pol 4. uri popoldne v dež. bolnici čevljarski pomočnik pri gosp. Srebotu, gospod Fran Zor. Bil je vedno zvest pristaš S. L. S. in ud S. K. S. Z. Dasi težko, se je še udeležil zadnjih volitev v deželni zbor. Pogreb se je vršil iz dež. bolnice v soboto ob 3. uri popoldne. Naj v miru počiva!
lj Pogrebni zavod g. Doberleta je
pri mrtvaškem sprevodu umrlega poslanca dr Žitnika kakor po navadi vse tako točno in kulantno preskrbel, da zasluži toplo zahvalo in priporočilo.
lj Ivan Hribar je, kakor se čuje izstopil iz izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke.
lj Proslava stoletnice rojstva ustanovitelja katol. rokodelskih društev Adolfa Koluinga se je na Novega leta dan v krasno ozaljšani dvorani Rokodelskega doma v vsakem oziru lepo in izpodbudno izvršila. Delovanje velikega organizatorja rokodelcev je naslikal v slavnostnem govoru društveni predsednik leni pevski zbori, zlasti so-lospev gosp. Avg. Jeločnika, in krasna spevoigra »Pod varstvom Matere božje« so pa predočili uspehe Kolpingo-vega delovanja v posameznih društvih. Nedosežno lep prizor v igri — pred Ma-. rijino podobo — je do solz ganil vse občinstvo, in je pričal, kako izborno so izvršili svojo nalogo vsi igralci, zlasti gg. VrančiČ, Vrečar in Peterlin. S to prireditvijo je tudi ljubljansko mesto izpolnilo dolžnost hvaležnosti do slavnega Kolpinga.
Gospodarski pregled za 1.1913.
(Konec.)
Junij in julij položaja nista mogla več pos abšati, da v juliju je celo opaziti nekoliko izboljšanja ki se sicer ne izraža toliko v obrest, meri — privatni diskont je bil celo nekoliko višii kot v juniju, namreč povprečno 5-88 proti 5-82% — kakor v tem, da je sedaj bilo mogoče zopet dobiti denar. To okolnost je razlagati tako da je privabila visoka obrestna- mera tuj posebno angleški, nem-
šid in francoski denar, ter je tudi osrednja ba .ka v splošno presenečenje koncem julija izdala manj denarja. kaKor v isiem času lani. tJrezdvoma je mnogo pripomoglo k poboljšani u našega finančnega rezmerja do Francije ureditev vpra&anja južne železnice, ki sicer še sedaj ni ko :ečno rešeno, vendar le pa na poiu ugodne rešitve, vsaj deloma po že ji Francozov.
Avgust in jesenski meseci so končno prinesli razbremenitev in uoa.ije na sialno izboljšanje položaja. Borze so se oddahnile in iudi avstrijska re da je začela polagoma zapuščati svoje globoko stališče. Vendar mi je pa ravno v tem času registrirati važen dogodek, ki je naredil zunaj države mučeu vtis. Kraljevina češka je prišla pod sekvester in avtonomna uprava je bila suspendirana V tem času je morala naieti I raga svoje posojilo, ki je pa še za letošnje razmere zelo drago in bo veljalo okrog o 7%. Isto je priponi liti o dunajskem posojilu, ki je prišlo na trg nekoliko pozneje.
Letina je letos v splošnem dobro obrodila in to je tudi precej prispevalo k izboljšanju položaja. Seveda ie to pre-membo razmer upoštevala tudi Avstro-ogrska banka in je koncem novembra znižala obrestno mero za pol odst in s tem oficijelno naznanila konec krize. Tako je ustregla glavnim zahtevam an-du stri j e in državi pripravila pot za bo-dofia posojila, ki so že napovedana za leto 1914 v približni višini pol milijarde. Za januar je pričakovati nadaljnjega znižanja za pol odst. na 5% iz ravnokar omenjenih razlogov; vendar ie pa znižanje utemeljeno tudi v ugodnem stanju Avstroogrske banke.
Financijelnemu položaju odgovarja v preteklem letu stališče industrije in trgovine, ki ste pretrpeli hude čase, najhujše kajpada trgovina in obrt v naši državi. Deloma so vzrok mobilizacijski vpoklici rezervnikov na meje. ker so v celih vrstah industrij, ki so bile še za mesece preskrbljene z naročili, povzročili najobčutnejše motenje obratov in v imogih slučajih celo ustavili vsako delo. To se je zgodilo predvsem v onih obratih ki imajo danes najhuiše izgube; Železarne, toyarnp strojev, elektrotehnične industrijVitd. Drugič ie pa tudi upoštevati, da je vsled vpoklica sto-tisočerih rezervnikov. ravitotoliko rodbin izgubilo svojega hranitelja in se je vsled tega moralo omejiti na najnujnejše te# fe tako, 'kakor t\idf vsled občne draginje padel vsak kom sum 'Ih ž njim tudi mnogo izgubila ^KOVihPv k0*; P°" sredovalka med proizvajalcem in kon-
sumentom.	,	.	.
Po poročilih najbolj prizadetih trg. zbornic (praške in drugih) tvoriio glavni vir krize; one industrije., ki so bile najbolj prizadete z omejitvijo izvoza na Balkan, kakor tudi stavbena in s to zvezaie obrti. Pri tovarnah za poljedelske stroje je opaziti zmanjšanje izvoza za 78%; te tovarne so se nadejale, da kriza ne bo dolgo trajala in niso svoje produkcije v potrebnem obsegu skrčile, tako da so morale to storiti tiozneie še^za polovico. Isto je opaziti v tekstilni industriji in drugih podobnih obratih, kjer so dela i do zadnjega le par (i ii v tednu.
V trgovini so te razmere hudo upli-vale in tudi balkanski moratoriji so splošno krizo povečali, dasi ne v toliki meri. kakor se to navadno sodi. Bal-Kanske kupčije se skoro vse takoj ali pa še viraprej poravnajo.
Preidem konečno k poglavju, ki je za naše kraje posebno pereče in ga je treba pmeniti v tem pregledu: dasi to storim nazadnje, ni njegova važnost nič manjša. Je to izseljevanje, ki ie vsled posebnih okolnosti postalo v zadnjih mesecih tudi za oficijelni del države aktualno. Vlada je pripravila nov (že 3.) osnutek izseljeniškega zakona in izdala odredbe, ki v marsikaterem slučaju mejijo že trdo na omejevanje zakonito zajamčene prostosti odpotovania in iz-
eeljenja.	,	v
Ker gre večina naših državljanov preko nemških pristanišč in le mal kontingent izseljencev odide iz Trsta, -navedem v sledečem podatke pristaniških uradov v Bremenu in Hamburgu. Številke obsegajo izseljevanje za prvih deset mesecev v letih 1909 — 1913. Leta 1909 (januar — oktober) 210.653. 1. 1910 238 573. leta 1911 154.490, leta 1912 246.115, leta 1913 377.874. Ker manjkajo še podatki za november in december, ni mogoče natančno določiti števila letošnjih izseljencev, da bo pa letos preseglo 400 tisoč je popolnoma gotovo. Pristavim le da je tri četrtine teh izseljencev avstrijskih podanikov in veliko od teh naših rojakov. Številke, ki omenjajo svote izdanih potnih listov, ne odgovarjajo pravemu položaju ter iih vsled tega tudi ne navajam.
V pregledu celoletnega gospodarstva v minulem letu bi bilo treba še upoštevati podatke uvoza in izvoza, produkcije in konsuma, gibanja na de-
lavskem trgu in v denarnih zavodih ter nebroj drugih okolnostij, ki sem jih pa žal moral izpustiti in se omejiti na najnujnejše, ker mi jc bil vsled vladajočih razmer odmerjen le pičel prostor.
Dr. I. C.
0 socialnem zavarovanju.
Na Francoskem se bo predložila v kratkem nova postava o socialnem zavarovanju, ki pomeni napredek Dostave iz leta 1908. Ta je bila točena v tri dele, pridobitev lastne hišice, zavarovanje za slučaj smrti za 1200 frankov, in ietno rento 720 frankov, če zavarovanec doseže 60. leto. Vse to za 15 centimov na dan! Pokazalo se je pa, da se preveč zahteva od delavca, če mora deliti na tri dele svoje zavarovanje. Vlada namerava z novo postavo zjediniti vse tri zavarovanja.
Zgled naj pojasni namen postave. Oče - delavec hoče zavarovati svojega novorojenega otroka. Pri drž. blagajni dobi konto-knjižico, na katero plača v mesečnih obrokih po 15 centimov na dan. Ko doseže otrok 25. leto, je zavarovalna svota narasla na 1.336 frankov. Po veljavni postavi postane lahko sedaj lastnik male hišice za 6.500 frankov, ker mu je treba plačati samo peti del kapitala, ostali del pa obrestuje in amortizuje v letnih obrokih, ki so pa nižji, kakor pa navadna najemščina. Če umrje prej, preden je popolnoma poplačal svoj dolg, dobe vseeno dediči hišico, ker je postava iz leta 1908 potom kombinacije za zavarovanje že zato skrbela, in ni jim treba ničesar več plačevati.
Če pa zavarovanec nadaljuje mesečno doplačevanje po 15 centimov na dan, kakor je pričel njegov oče. si osigu-ra rento 7$0 frankov, ako doseže 60. leto starosti. Če umrje pred 60. letom, dobe dediči zavarovalnino 1200 frankov, dobe, pa tudi to zavarovalnino, če- umrje po 60. letu, to je, v posestvu poprej imenovane letne rente. Vdova si lahko vsaj. nekaj pomaga z 1200 franki.
Brez vsakih formalitet si delavec na podlagi te postave osigura leo čeden dom, osigum svojo starost, in konečno svojcem zapusti -čedno zavarovalnino;; in vse to za 15 centimov na dan. . ? % v Koliko nepotrebnega denaria izda delavstvo za pijačo !• Kako lahko bi’ »i družinski oče prihranil 15 centimov!
15 vinarjev tia ftanlh pomagal tešiti rešitev -tako važnega socialnega Zavarovanj as. Gotovo bi bilo zanimivo proučiti to postavo, zavarovalno kombinacijo. Le ne preveč uradnega aparata.-Gotovo bi tudi pri naš zadostovale drž. blagajne kot vplačilna mesta za zavarovalnino. Vplačilno knjižico pa shrani delavec »kot dokument, če je treba pri-: ložiti v slučaju realizovanja zavarovalnine. Upravni stroški bi bili ml limalpi, in bi vsak zavarovanec za se skrbel, da redno plačuje. Koliko bi bile naše občine razbremenjene, ki morajo po sedanji naši postavi nositi ogromna bremena za preskrbovali je ubogih in hiralcev.
Okno v svet.
Kriza v avstrijskih tiskarnah. Naš
članek o krizi po avstrijskih tiskarnah je vsled svoje objektinosti napravil ria javnost zelo ugoden vtis. Pametni ljudje se čudijo, da stavci, ki so za svojo tehnično spretnost tako dobro plačani, vendar niso zadovoljni, vkljub temu da jim lastniki tiskarn celo ponujajo zboljšanje plač po dve kroni na teden, tako da bi imel eno leto prost stavec 1716 kron na leto. Starejši stavci bi imeli seveda primeroma več dohodkov, kakor smo že v zadnjem članku dokazali s številkami. Vprašamo, kje ima kak učitelj kaplan, jurist, obrtnik itd. boljšo začetno plačo ? — Toda kakor rečeno, tiskarne niso proti zvišanju plač, a da bi delavci gospodarju vezali roke, da bi ga spravljali v konkurz, da bi s svojimi pretiranimi zahtevami neprimerno občinstvu dražili tiskarske izdelke, tega ne morejo dovoliti lastniki tiskarn, ako nočejo igrati usodne va banque igre. — Veseli nas, da je splošno vsa javnost na strani tiskarn. Kakor drugod, tako dobivamo tudi mi dopise od raznih slojev, ki nas vzpodbujajo, da vztrajamo v nam vsiljenem boju; naši naročniki izjavljajo, da tu di radi potrpe, ako bi nekaj časa listi ne mogli redno izhajati. V tem smislu smo dobili izjavo iz trebanjskega de kanata, za kar gospodom izrekamo prav iskreno zahvalo. — Lastniki tiskarn vkljub ogromnim izgubam in silnim neprilikam se po Avstriji splošno dobro drže; razen socijalnih demokratov je vsa javnost na njihovi strani, ker vidi da se bore za obstanek avstrijske tiskarske obrti.
-j- Nov liberalen list. Z novim letom je začel izhajati v Učiteljski tiskar ni nov »neodvisen, gospodarskopoliti-
čen tednik«, kakor se sam sebe imenuje. Dne 19. decembra p. 1. so imeli (i »ne-odvisniki« z dežele zaupno posvetovanje v Ljubljani. Sklenili so organizirati politične nasprotnike Slov ljudske stranke v »neodvisno kmečko stranko« in izdajati glasilo »Naš glas«. Na uvodnem mestu se zahvaljujejo vsi 24teri propadli samostojni kandidatje pri zadnjih deželnozborskih volitvah in se ponosno imenujejo prvoboritelie za samostojno kmečko stranko na deželi. »Naš glas« bo seveda samo glas firme Učiteljska tiskarna in kakšni so ti glasovi, vemo dobro.
— Domovinsko varstvo. Ob priliki reorganizacije Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem se osnuje v zvezi z novim zavodom za tujski promet in turistiko posebna centrala za domovinsko varstvo. Pri občnem zboru Deželne zveze za tujski promet dne 22. decembra 1913 se je soglasno sklenilo, da se to društvo razide oziroma fuzio-nira z novim deželnim zavodom, ki se osnuje v enak namen. Pri tem novem zavodu imajo zastopstvo tudi mesto Ljubljana, trgovska in obrtniška zbornica, ter jamska komisija v Postojni. Po pogajanjih z ministrom za javna dela dr. Trnko, se je posrečilo dobiti državno subvencijo tudi za domovinsko varstvo. Da se upravni stroški zmanjšajo, se je domovinsko varstvo priklopilo organizaciji za tujski promet. Ta zadeva je posebne važnosti pri tujskem prometu, ker mika in vabi posebno tujca, V delokrog domovinskega varstva spada varovanje obstoječega krajevnega in pokrajinskega znčaja, zgodovinskih znamenjev, narodne hišne oprave ter domačega stavbnega sloga, ohranjenje in pro-buditev domačih šeg, posebno narodnih noš, gojitev domače glasbe in narodne pesmi,, zbiranje predmetov domače umetnosti in probuditev obrti v domačem slogu. Drugod delujejo na tem polju posebna društva že celo vrsto let, posebno na Češkem, Bavarskem in Francoskem. Otvoritvena seja nove organizacije za tujski promet in domovinsko varstvo se vrši v. deželnem dVorcU dne 7. januarja t. 1. — Zdt se nam, da' bo novo društvo težkO kos vsem društvenim zadevam. Tujski promet kot tehnična ni gospodarska zadeva in, domovinsko varstvo kot na^ rodno kulturna umetniška stroka sta site po svoji naravi tako različni, da bo t^kp,oboje v enem društvu združiti, da ne bi ena ali druga stran trpela. 2e sestava odbora kaže, da bo težišče društva v tujskem prometu. Svetovali , bi, da bi se izbral v društvu poseben odsek, v katerem naj bi se, pritegnili razni strokovnjaki, poznavatelji narodne kulture in umetnosti, posebno možje, ki so v domovinskem varstvu in njegovih vprašanjih doma.
— Domačim naših amerikanskih izseljencev! Pozor pred lopovil Iz Svibna nam pošiljajo dopisnico s tiskano nemško vsebino, ki jo je prejela neka kmečka žena, ki ima moža v Ameriki; dopisnica se glasi tako-le: »Št. 6844.447 L. R. št. 194. (Even-tuelno prosimo za navedbo številk.) Knauth Nachod &Kiihne. Lipsko, 12. dec. 1913. Naj prejme Urša Luzar, Kote št. 19., pošta Račje na Štajerskem. Ako pričakujete denar iz Amerike, prosimo, da nam nemudoma pošljete: 1. dotično pismo, ki Vas o tem obvešča, z ovojem vred, ki nosi amerikanski poštni pečat, — ali pa 2. na-znanilni listek oziroma pobotnico, ki jo je pri vplačilu dobil ameriški odpošilialec, na vsak način pa številko naznanilnega listka in datum, ter dalje, koliko denarja pričakujete, od koga in iz katerega kraja v Ameriki, da moremo na tej podlagi dognati Vašo upravičenost do prejema. Poslane listine Vam kasneje na željo vrnemo. Odgovorite nam nemudoma, ker bi se morali drugače v tej zadevi obrniti v
j Ameriko in bi bili eventuelno prisiljeni i d en sr vrniti nazaj v Ameriko. — Knauth,
| Nachod & Kuhne, Lipsko.« Ni dvoma, da | se je nekje organizirala lopovska družba, j ki ima namen na tak-le predrzno-neumen I način pouzmati krvave žulje amerikanskih j izseljencev. Vr.i poklicani činitelji naj na te sleparstvo op ozare domače naših Anic-r i kancev, da ne bodo sedli na ta lim.
Velen^iii pogorel. Lansko leto je požar uničil Bezanov mlin v Našicah na Hrvaškem. Škoda znaša 600.000 K. Mlin je bil zavarovan.
— Besnež. Gostinčar Ignacij Mar-krab pri Sv. Tomažu se je na Silvestrov večer radi neke gospodarske zadeve sprl s svojim očetom in se tako razjezil, da je potegnil revolver in pomeril togotnež hitel k svoji znanki Hedviki na očeta, ki mu je pa utekel Nato je Bitonja in ji začel očitati nezvestobo ; končno je potegnil revolver in jo u-strelil v trebuh. Žensko so pripeljali v bolnišnico v Ormož, Markraba so pa zaprli.
Zastrupila se je 17letna posestnikova hči Jožefa Gaube v Št. Juriju na Pesnici; vzrok — nesrečna ljubezen.
— »Kmečki strah« na štajerskem, o katerem se še danes ne ve, kdo in kakšen je, — bo imel čez zimo mir vsaj pred biro kracijo. Po posvetovanju vseh prizadetih uradnih faktorjev je namreč štajersko namestništvo sklenilo, da se zaenkrat opustfr vse policijske varnostne odredbe in se komisar dr. Hoffer vrne k svojim prejšnim uradnim opravkom. Utemeljuje to s tem, ker z nastopom zime »žal« še vedno neznana zver ni prišla v nižje ležeče kraje, kakor se je pričakovalo, marveč je ostala visoko gor na Koralpi, kjer sedaj trga edino-le divjačino. Lovske odredbe se prepuščajo dotičnim lastnikom lova. To so ja-gri. ti nemški Štajerci!
Nenavaden dvoboj. Ob zadnjih manevrih v ameriških Združenih državah se je neki major čutil žaljenega ter je dotičnemu stotniku poslal svoji priči. Stptnik ni naravnost odgovoril, marveč je prosil za pogovor z majorjem. Major se je nato podal v stotnikov šotor; stotnik je s pipico v ustih sedel na malem sodčku in krog njega je stalo mnogo častnikov. Stotnik je ogovoril majorja tako-le:	»Jaz	sem	samo	pri-
prost brambovec in v vsem svojem življenju še nisem.izprožil pištole; iz tega lahkO razvidite, da bi imeli Vi v dvoboju na pištole veliko ugodnejše stališče nego jaz. Glejte, ta dva sodčka sta napolnjena s smodnikom; y vsakega sem dal zvrtati iukhjo iii vanjo vtek-niti vžigalno vrvico. Vsedite se sedaj, prosim, na oni-le drugi sodec, jaz bom pa prižgial vžigalno vrvico. Kdor izmed naju bo dlje vztrajal sedeč na sodcu, ne da bi trenil z očesom, tisti bo zmagovalec v tem dvoboju.« Okoli stoječi častniki so z velikim zadovoljstvom sprejeli to stotnikovo ponudbo, zato je major ni hotel odbiti. Dalo se je znamenje, vrvica je začela tleti. Stotnik je z največjo hladnokrvnostjo kadil iz svoje pipice in se še ozrl ni na tlečo vrvico, nasprotno se pa major, ki je bil vsekakor hraber vojak, ni mogel premagati ter je z nekakim nemirom opazoval hitro tlečo vrvico. Navzoči so počasi drug za drugim izginjali z nevarnega pozorišča. Ko je bil ogenj le še malo palcev oddaljen od sodca, major ni mogel več vzdržati; planil je pokonci, izdrl vžigalno vrvico iz sodca in rekel: »To je samomor! Stotnik, potegnite vrvico iz sodca — premagan sem jaz!« »Gospod major«, je odvrnil stot nik in počasi vstal s sodca — »saj niti ni tako nevarno; sodčka sta napolnjena — s čebulo!«
Razkrinkan »veliki duhovnik« solninega boga. Amerikanec Oto Ha-nisch, po poklicu stavec, je živel več let med mormonci. Tu mu je prišlo na misel, da bi tudi on lahko ustanovil kako novo vero in tako prišel do raz-
PODPORNO DRUŠTVO DELAVCEV IN DELAVK C. KR. TOBAČNE TOVARNE V LJUBLJANI najvljudneje vabi na
PREDPUSTNO VESELICO
ki se vr5i m, sobofo dne 17. januarja 1014 v ve* liki dvorani hotela Union v Ljubljani. - Sode* luje godba c. in kr. 2.7. pešpolka kralj Belgijcev. -- Začetek ob 6. uri zvečer. -^Vstopnina za neude 1 krona, za ude 60 vinarjev. Narodne nože in dostojne maske dobro došle.
Olafi dobiček Je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu.
košnega in brezskrbnega življenja. Preskrbel si je tedaj perzijskih oblačil, nadel si sivo brado in lase in pod imenom Otomana Zar Aduš Haniš začel prepovedovati »mazdaznanski« to je soinčno vero. Kmalu je zbral krog sebe
14.000	vernikov in sijajno živel kot »veliki duhovnik solnca«. Prebival je v razkošno opremljenem »templju« na najlepši cesti v Cikagu. Svoj čas je priredil predavanje celo v Londonu. Toda sreča je opoteča; med njegovimi ovčicami se je našel odpadnik, in sicer mlad fant, ki so ga v templju častili kot solnčnega boga Ta je sodišču predložil brošure, s katerimi je »veliki duhovnik« nabiral vernike; v teh brošurah se za verske obrede priporoča skrajno nemoralno početje. Oblast je čednega »velikega duhovnika« takoj prijela in nato je prišlo na dan, da je ta častitljivi stari Perzijanec — 451etni bivši stavec Oto Hanisch. Obsojen je bil na pet let težke ječe in 2000 K globe. Uboge njegove »ovčice«!
Pretkan lopov. Robert Czirner, veleposestnik v Teke na Ogrskem, je te dni dobil pismo od nekega svojega prijatelja, v katerem mu isti sporoča, da ga bo v kratkem obiskal mlad mož, ki hoče zaprositi za roko njegove hčerke. Prijatelj je čez vse mere hvalil mladega snubca kot »sijajno priliko« in ga toplo priporočil. Takoj naslednji dan se oglasi pri Czirnerjevih jako simpatičen mlad mož, ki se predstavi kot Oliver Krammer in snubec posestnikove hčerke. Napravil je na vse najboljši vtis in sprejeli so ga čez vse ljubeznji-vo. Zvečer je bila velika večerja in po večerji so »ženina« peljali v sobo za tujce. Ko je drugo jutro veleposestnik vstal in šel v svojo pisalno sobo, — je našel pisalnik in vse omare vlomljene in oplenjene. Takoj je hitel v sobo za tujce, toda ptiček je bil seveda že izletel. Odnesel je sabo 300 K gotovine in za 15.000 K vrednostnih papirjev. Gori omenjeno priporočilno pismo je bilo seveda ponarejeno. Za pretkancem se je izdala tiralnica.
—- Iz Idrije. Na naši c. kr', rudarski ljudski šoli so z novim letom definitivno imenovani gdčni Kump ih Blondek. V III. plačilni razred sta povišani Pavla Buti in Rudolf Pleskovič, v II. plačilni razred'pa je dospela g. Mariia Rupnik. —' V: mestni žujinijt idrijski je bilo preteč«’o leto poročenih 37 parov, rodilo se j^ T48 otrok fri jOmrlo ^O^-jr "promet je; birza par dni K nanv ustavljen. Automo-bil je sktiSal predreti sneženo Plast d»< Logatca, a se je enkrat vrnil iz Godovi-* ča. drugič že od Zagoda. Ker je cefVta podržavljena bodo gotovo skrbeli, da smo zopet v zvezi z drugim svetom.
— Razglednica za praznike, kije dvema prinesla smrt. Zena bogatega veleposestnika Josipa Olago pri Gorici je dobila za praznike voščilno razglednico od svojega prejšnjega ljubimca. Te karte žena slučajno ni mogla prikriti pred možem in mu jo je morala pokazati. Dasi je bilo voščilo popolnoma nedolžno, se je mož zaradi tega tako ra/iezil da je začel strašno razsajati. V strašni togoti je ženo živinsko razmesaril. Nato je pa šel v sosedno sobo in se ustrelil. Ko je prišla v sobo služkinja, je našla v mlaki krvi mrtvo ženo in v sosedni sobi tudi že mrtvega gospodaria Olago je bil star 44 let, soproga pa 34 let.
Svedrov ! v Trstu. Neznanci so na staresa leta dan vlomili v blagajno tvrdke Fassel v novi palači »Rumione Adriatica« in oropali blagajno za 2058 K.
— Potomci Zrinjskih Se žive. Hrvaški listi poročajo da še žive potomci onih članov Zrinjske rodovine, ki so se v 15. stoletju izselili v Benetke in kasneje živeli na jonskih otokih. In sicer je to grof Illja Zrinjski, ki ima svoje posestvo na otoku Krfu in je bil do zadnje balkanske vojne italijanski kpnzul v Prizrenu* Leta 1885. se je poročil z Marijo Conemenos v Prevezi, katere oče je bil turški kancler in katera je v^leizobražena dama. Grof ima sedaj sina Jurija in tri hčerke; njegova sestra Uranija je znana grška pesnikinja. inja Zrinjski se dobro zaveda svojega nrvaškega pokoljenja in njegova žena
dopisuje z zagrebškim vseučiliškim
— 0r!em dr- Iv- P1- Bojničičem, ki seaaj pi§e zgodovino beneško - grške veje knezov Zrinjskih.
, Smrt pijanca. Mrtvega so našli vP°koienega fina7^čnega nad-
stražnika Antona Siliča; doma iz Bilj.
Mož je veliko pil in vedno v svojo sobo zaprt, živel sam zase. Menda Ra je napadel de lrium tremens in je umrl na srčni paralizi.
— Internacionalen tat vjet. Iz Trsta poročajo: Tu so prijeli 25-letnega Antona Horvata, internacionalnega specialista za tatvine na parnikih in po železniških vagonih.
— Grdo vreme po vsej’ Evrorai. Višje ležeč" vasi v Krkonoših so tako zasnežene. da so od sveta popolnoma odrezane. — Na Pomoranskem so viharji uničili veliko vasi in podrli jezove, tako da znaša škoda okoli tri milijone M. — Na Špa skem divjajo snežni viharii. V Avstriji jc že ezniški promet prekinjen. Temperatura v Madridu znaša 6 stopinj pod ničlo.
— Smrtonosen vihar je razsajal v
Gorjancih, ki je podrl bukev na pot, po kateri so vozili oglje. Zadela je štiri, po oglje idoče ljudi, med katerimi je bil 17-letni Franc Mikec iz Dol. Suhadola na mestu mrtev; njegovi tovariši so bili pa lahko poškodovani.
Podjema šolarka. Pred dobrimi 14 dnevi je iz Budimpešte nenadoma izginila 15-ietna licejka Ilona Fried-mann. Vse je mislilo, da je dobro razvito dekle postalo žrtev kakega zločina; stariši so bili obupani, policija se je pa zastonj trudila najti kako sled za dekletom. Te dni so pa stariši dobili iz New Yorka razglednice od Ilone iti kmaiu nato jih je objela tudi pogrešana hčerka. Kaj se je bilo z njo zgodilo? Kakor so že pogumne in podjetne takele nedorasle punice, — je Ilona stavila s svojimi sošolkami, da si upa priti v Ameriko brez d« larja, brez papirjev in brez dovoljenja starišev; treba li je samo voznega listka do Reke. Sošolke so bile za načrt takoj navdušene in so med sabo zložile denar za vozni listek do Reke. Ilona se je nato odpeljala v Reko ter šla v pristanišče, kjer je bila za odhod pripravljena ladja »Karpathia«. Neopažena je prišla na krov in se skrila za nekimi tovori. Ladja je odplula. V Gibraltarju je Iloao našel kontrolni uradnik. Pogumno je povedala svojo zgodbo o stavi in rekla, da izvrši samo-umor, ako je ne vzemo sabo v New York. Ladijski častniki so se dali pregovoriti in so izročili deklico izseljeniški komisiji na Ellis Islandu. Tu je pisala razglednice na stariše in tovarišice, potem so jo pa zopet spravili na »Karpathio«, ki jo je prepeljala nazaj v domovino, kamor je srečno dospela in, — dobila stavo. Najbolj čudno pri vsem tem je pa bilo to, da sp njene tovarišice ves čas znale — molčati.	,
— Orožniki ustrelili dijaka. V gimnaziji v Karlovcu je do 6. gimnazijskega razreda študiral mladenič Ivah Pap. Radi ' bede je mor& 1 natopbisk Sole 'prekiniti in hada 1 jevati nauke kot ekši&tentv Ptehtenjeval se, je na ta' način, da se je s kolesom vozil po deželi okrog duhovčine, učiteljstva irt drugih premožnejših ljudi; ki šo mu radi dajali podporo V jelu in denarju. Pap je imel vedno pri sebi vsa potrebna šolska in druga izkazila in je bil splošno znan kot priden in nadarjen dijak. 22. t. m. je na svojem potu dospel v Grgurevce, kjer je orožniška postaja. Orožniki so Papa opazovali, ko je obiskal razne hiše, a so ga pustili v miru. Ko se je pa Pap na kolesu odpeljal proti Mitroviči, sia dva orožnika stekla za njim in ga začela klicati, naj počaka. Pap se za to ni zmenil, nakar sta orožnika začela streljati ; zadet v obe nogi se je Pap zvrnil s kolesa. Orožnika sta nato pregledala njegove listine in se prepričala, da sta nedolžnega ranila. Htiro sta šla po voz, ki naj bi Papa prepeljal v bolnico v Mitrovico. Vsled silnega mraza so pa Papu rane vnele tor je ubogi mladenič že na potu umrl. Proti orožnikoma je že uvedena preizkava.
— Velika tatvina. Pri Aussee-u se je s Steindl-planine zvalila lavina, ki je bila 150 m globoka in silno dolga. Pol hektarja gozda je uničenega in'en hlapec zasut.
— Vlak povozil voz. štiri osebe mrtve. Pri SchSnlandu je vlak povozil voz. 4 osebe so mrtve.
— Polet Pariz—Praga—Dunaj—Carigrad— Jeruzalem— Kairo— Avstralija.
Francoski aviatik Vedrines je 30. decembra priletel v Kairo. Izjavil je, da poleti iz Kaire čez Malo Azijo v Indijo, Indoki* no, Sundske otoke in od tu v Avstralijo.
— Vsa rodbina umorjena. V vasi Kr-zynowloga je neznanec, ki je prišel spat, po noči napadel celo družino bogatega kmeta Wiguna in ustrelil gospodarja, ženo ter obe hčeri, nakar je hišo oropal.
Podkupljiv »uradnik«. Te dni se
je v .raznih mestecih in vaseh blizu Neaplja oglasil neki gospod in se pri oblasteh predstavil kot inž. Marsica, ki je od ministrstva za javna dela pooblaščen izvršiti nekaj razlastitev, ki so potrebne za novo brzovozno progo Rim— Neapelj. Oblasti so šle ministerialne-mu pooblaščencu v vsem na roko, ko je razpravljal z zemljiškimi posestniki. Le-tem je inžener natihoma obljubil ugodne pogodbe, ako mu dajo kaj »na roko«. To so ljudje radi storili in mož je dobil kakih 200.000 K »podkupnine«.
Nato je izginil; opeharjeni posestniki si bodo pa v bodoče ministerialne pooblaščence malo bolje ogledali.
— Avstrijske krediiiie srečke. Glavni dobitek 300.000 K ie zadela serija 2522 £1. 47, 60.000 K je zadeia serija 3794 štev. 21, 30.000 K je zadela serija 2905 štev 3,
10.000	K je zadela serija 732 štev. 95, 10 tisoč kron je zadela serija 808 št. 52.
Po svetu.
ZAPUŠČINA KARDINALA RAMPOLLE.
Rim. Zapuščina kardinala Ram-polle, ki jc bil zelo bogat, ne presega pol milijona. To pohaja od tega, ker je rajr.ik silno veliko porabil za umetniške restavracije cerkva. Samo za restavracijo cerkve Sv. Cecilije je izdal
200.000	lir, za baziliko Sv. Petra 100%000 lir, 70.000 lir je še nedavno daroval za mramorne pilastre v tej cerkvi. Veliki rajnik je silno mnogo razdal tudi revežem. Velikansko vrednost predstavljajo dragi kamni, ki so vsi darovi su-verenov rajniku. Med njimi se nahajajo n. pr. tabatijere z monogrami darovalcev v brilantih, križi, prstani, največjo vrednost pa reprezentira pet odlikovanj v samih najdragocenejših brilantih. Dragocenosti vzbujajo občudovanje prvih juvelirjev. Rajni še trdne blagajne ni imel, dragocenosti pa so nagromadene ena na drugo v veliki navadni skrinji. Skrbel je le za one redove, ki se imajo po smrti podeliteljem vrniti in ki so boljše spravljeni. Glasom listov je državni pravdnik proti nekemu kardinalovemu komornemu slugi dvignil obtožbo, češ da je skril oporoko iz leta 1910.
NOVA ŽELEZNIŠKA PREDLOGA.
Po vladni predlogi, predloženi drž. zboru, zgrade v bodočih 15 letih 94 novih železniških prog, ki bodo dolge 2100 km in bodo 437 milijonov K stale. 49. novim železnicam‘jamči vlada za obre-stovanje, 31 novih železnic podpira Vlada z državnimi podporami, 14 prog pa namerava sama zgraditi. Na lasten račun zgradi država v naših krajih sledeče proge: Opčina — Herpelje, Zader — Benkovac, Domžale r- Blagovica, Bra-slovže—Motnik in Sv. Lucija—Tolmin. Podpirala bo država zgradbo sledečih novih-prog v naših krajih: Feldbach— Gletchenberg — Radgona, Ljutomer — Ormož, Opčina—Sežana^ garantira 'pa v naših' krajih dohodek sledečim nameravanim novim železnicam: Gorica1 -Cervinjanj, Šmohor +-• Hoče, Celovec —Velikovec in Ronki—Oglej.
■ n-c *v.j‘n	1	~	iJ	>'•»*»
ŽRTVE ZRAKOPLOVSTVA L. 1913.
Lani je ob poletih v zraku smrtno ponesrečilo 45 Nemčev, 42 Francozov, 11 Rusov, 10 Amerikancev, 5 Italijanov, 4 Avstrijci, 4 Japonci, 4 Argentinci, 1 Grk, 2 Belgijca, 2 Rumunca in po en Danec, Šved, Srb, Cilijanec, Portugalec in Maročan. Med 150. ponesrečenci je ponesrečilo 80 vojakov. Od 1. 1896 do 1909 je ponesrečilo vsako leto osem oseb, 1910 že 30, 1911 78, 1912 140 in leta 1913 150 oseb.
NADVOJVODINJA ŽITA POVILA HČERKO.
Dunaj, Nadvojvodinja Žita je povila zdravo hčerko.
HRVATSKI NAPISI NA ŽELEZ-NICNIH POSTAJAH.
Zagreb. 27. t. m. se je na tukajšnjem kolodvoru hrvaško - madjarski napis odstranil in nadomestil s samo-hrvatskim.
PASIČ OSTANE.
Belgrad. Ministrstvo Pasič ostane na krmilu. Danes se imenuje novi Vojni minister. Tudi skupščina se danes zopet zbere. V tajni seji bo Pasič podal važne izjave glede zunanjega položaja.
PORTUGALSKI MONARHISTIČNI VODITELJI POBEGNILI IZ JEČE.
Iž Lizbone poročajo, da se je zarotnikom posrečilo iz vojaške ječe rešiti povzročitelje zadnje monarhistične vstaje med oportsko posadko: generala Dirzja in osem sokrivih častnikov. Re-šence je vzel na krov braziljski parnik »Cordes«, ki je sedaj že na poti v Rio de Jaueiro.
VOJNE NABAVE SRBIJE.
Belgrad. Vlada je sklenila pogodbo s Kruppom, da se vse nove potrebščine srbske artilerije nabavijo pri njegovi tovarni.
TUDI NIZOZEMSKA GRADI DREAD-NOUGH1E.
Amsterdam. Vlada je sklenila zgraditi tri dreadnoughte in najeti posojilo 400 miljonov.
DALMATINSKI SABOR.
Zader. Dalmatinski sabor se skliče sredi januarja.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Trier. Dva vlaka sta v tunelu zadela drug ob drugega. Dva zavirača sta ubita, več železničarjev ranjenih, 14 vagonov razbitih.
IZ BEDE.
Praga. 35-letna delavska vdova Franca Rak je iz obupa nad svojo bedo umorila svoje tri otroke, nato pa sebe obesila.
VOHUN.
Krakov. 22-letni Adolf Diffelbrun-ner je bil zaradi vohunstva obsojen na dve leti ječe.
KOMPLOT PROTI HUERTI.
Mehiko. Policija je zaprla dve osebi, ki sta na Novega leta dan nameravali izvesti atentat na Huerto.
HRVATSKI SABOR.
Zagreb. Seja^hrvatskega sabora, ki se je začela 20. m. m., je 31. m. m. trajala do 5. ure zjutraj. Večina ej rešjlg, vse nujne predloge opozicije, katere je zavrnila, zato, da čimpreje sklene pit -daljšanje finančne nagodbe z Ogrsko Radič, ki je neprestano motil, je bil končno od 15 sej z odtegnjenjem dij< \ izključen. 31. m. m. zjutraj se je sabor zopet zbral.
URADNIŠKO VPRAŠANJE.
Dunaj. Kljub temu, da zakon glj-de zvišanja osebne dohodnine še zdaj ni refien, bo službena pragmatika, ko stopi v veljavo, prinesla uradnikom glede plač zboljšanje, računši od 1. sep* tembra 1913 dalje in sicer za vse urad« nike brez izjeme, naj bi se Jim bila plača samauosebi zvišala 1. septembra leta 1913 ali pozneje.
TROZVEZA PROTI GRČIJI.
Rim. »Tribuna« ostro napada Gr čijo, ker je velesile obvestila, da jp! mnenja, da jeTvftrašanje Epira nujno zvezano z vprašanjem, komu pripadajo egejski otoki. »Tribuna« poudarja, da trozveza tega jurtktima ne pripozna in da bodo morale grške Čete Epir za:' pustiti, {»reden še\odloči kaj glede egejskih otokov. : ; , .(
Zagreb. Reški guverner grof Wi-ckeniburg je na froziv hi-vatskega bana, naj Reka izvoli dva poslanca v sabor, madjarsko odgovoril, da tega pozi-* va ne more izvesti; ker je občinski fa~ stop razpuščen; - ’
GRŠKE ŠOLE V SRBIJI.
Solun. Srbska vlada je dala grškr šole v bitoljskem okraju zopet otvo-riti.
PRESTOLNI GOvni* CARA FERDINANDA.
Sofija. Car Ferdinand je imel v Sobranju ob navzočnosti cele carske rodbine prestolni govor, v katerem je povdarjal, da je razmerje med Bulga-rijo in velesilami dobro, ravno tako na* prarn Rumuniji; s Srbijo se kmalu vpo-stavijo diplomatični odnošaji. Med Turčiio in Bulgarijo obstajajo skupni Gospodarski interesi. Avstro - Ogrsk«. Rusija in Grška se v govoru niso omenjale. Pri vstopu kralja v zbornico je neki socialist zaklical: »Proč z monar hijo« Socialisti so nato zapustili sobranje.
BEBLOVA ZAPUŠČINA,
Curih. Iz davčne, pristojbine, ki s6 jo morali Beblovi sorodniki plačati švicarski vladi, se izve, da je Bebel zapustil 995 000 M premoženja. Od teh je volil za stranko 30.000 lit.
MUSULMANI V INDIJI.
Calcutta. V Agri se je otvoril VII. kongres indijske musulmanske lige. Govorniki so poudarjali lojalnost in zvestobo indijskih musulmanov na-pram Angliji, so pa ostro kritizirali postopanje londopsk. kabineta nasproti Turčiji. Musulmahi so se tudi izjavili solidarne s Hindujici, v kolikor se ti potegujejo za to, da se v Transvalu s hindujiskimi delavci človeško postopa, stopa.
ARGENTINSKI MILIJONAR ODVE-VEDEL PL. ZALESKO.
Varšava. Mladi argentinski milijonar dr Masso je pobegnil z 22-letno Zo nar de Masso je pobegrtil z 22-letno Zo-dovolili, da jo poroči. V Bjalostoku »o begunca prijeli in de Massa zaprli, a ga iz zapora izpustili, ker so starši Za-leskove končno dovolili, da se smeta begunca poročiti.
POŽAR V NEW TORKU.
Več oseb zgorelo.
London. V New Yorku je zgorela petnadstopna hiša. Zgorelo je pet mož in tri ženske, veliko jih je pa nevarno ranjenih.
' TURČIJA KUPUJE LADJE. Carigrad. Potrjuje se, da je Turčija kupila od braziljske vlade dreanaut za 3 milijone 115.000 funtov šterlingov.
JAPONSKA PODPIRA MEHIKANCE.
Pariz. Listi poročajo, da so se v mehikanskih vodah pojavile japonske bojne ladje. Japonska ne dopusti, da bi Amerikanci, ki se sicer vobče prehudo bahajo, Mehiko napadli,
VELIKA ZAPUŠČINA ZA JUDOVSKE ORRTNIKE.
Černovice. Trgovec Tittinger je zapustil judovski kulturni občini 2 milijona kron za podporo revnim obrtnikom.
EKSPLOZIJA NA LAŠKEM. Torre Annunziata. Tu se je v neki tovarni za ognjemetalne predmete zgodila eksplozija. 14 oseb je ubitih.
Izdajatelj Fran Ullraich, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliike Tiskarne.
Splošna
priljubljenost
katero vživa izkušeni
:Frančkov: kavin pridatek
je pripisati njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi.
kčrč
ZtfravDltko
Viorec 4 steklenice 5 kg franko poštnem povzetju K 4-50.
*Z. UL NOVAKOVIČ
veletrgovina venili vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd.
LJUBLJANA.
Sladni tal-zaltrkl
irtkranfc* ta okusen rajtrk, inilnu t dosežejo oni, kt namesto kave, faja, kakao, sladne kave, pijejo I (>|; Alko It m Uporabita pfl doienčklh namesto moke M otroke, so otioike b leznl manj nevarne. le za polovico ccneiii Dr pl Trtv>6czyiev sladni fai iraa ime Sladiti in MiOtl V vedno bolj pnlinbljen PoVsod V, kg zavoj Bo vin. ul0(1 T' di pn trgovcih. Po poiti po4lje najmani fc zavoiet lekarnar Tmkdczv v Ljubl|ani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil > »ladnlm čajem. Oavne zaloge na Dunaju: le-karne Trnk6c>y: SchSnbrunnerstuss« itev. 10», LUiaVjlSl Josefstadtcrstrasse štev.d>, Kadetzkypl*tž 5tev.4 V O talcu: Sackstrastc Jtev. 4.	......	,	.
Priporočljiv zlasti za one. ki se čutijo bolne, slabe Zs resničnost teg» naznanila Jartičt 5 tuka| najedenih tvrdk rmk6czyjevih. Ittotako ugodne sodbe zaupanja vredn h oseb.
Lekarna „Pri kroni" Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti ieiodCnlm bolečinam, s't>klcnlcn 20 v. baplj.ee za ielodec, izvrstno, kreotl o in slast do jed' pospešujoči sre stvo. »Uklenlca 40 v Ka ljice zoper ielodčn.' krč, steklcnica SO v. Poslpalnl prašek, proti ognlivanju otrok In proti po-Icniu nog, šKathca 60 v.
Bibje olif, steklenica l krono in ! kroni Salicilni kolodlj, za odstranitev ku jih oCes In trde k ž., steklenica 70 v.
,,Sladln" >.« oiroHe, SkBtla «0 v. tinktura za želodec, o 'vaialno in želodec krepilno sredstvo, -teklen ca JO v.
Trpotcev sok, Izvrsten pripomoček proti kuSlju. steki, nica t krono.
Železnato vino, vteklenli a r kroni #0 v in 4 krone »o v.
Mkn' š*h/e A/vr, /to oen/ in -mm	potontiU	ria/	jtv
eSunon£*dOnetctx~
X2Ax)Hvwt# u/icwJZ&.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat otiHkovarra
PriporoCa se slavnemu občinstvu ih prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejSe, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
&ouai» zaiog. iei »led ročnih dtl m traven
sp daio'th potrebščin.
■n
f. Kleršol H«
Troovina z modnim In drobnim blagom.
Velika tzber vezenin, čtpk, rokavio, nogavio, otroško obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratntn, volne, bombaža, stt-kanoa itd.
rs>
\ liOZl S
Tovarna čevljev v Tržltu. Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
Varstvena znamka.
V u llOlji! s
im štov. 20 ftrzna hi).
Gričar & delat
Ljubljana. Prešernova ulita 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
□
in
lW1
Pozor, slovenska delavska društva I
Kut ujte svoje potrebščine pri znat i In priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
(Pri CeSnlku! LJUBLJHnH
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobi e vedno v veliki izbiri najn .vejše blago za ženska in nio&ka oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
.□]
r>
n
-vz—7/ —k—7/——7/—»s—7/rr^rn Solidno izdelane	'j
dežnike m solnčnike
priporoča
po najnlijlh cenah
L. Mikusch. U&HVS:
-j-7/ M "7/ SV // VV 7/—Zgr
n
Svoji k svojini!
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
HM IBXwSIH
prli
bogato talogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
== za rodbino in obrt. =«
tfr»dt sKunjt in visctnt monogrumo* m tjsa^oorstntb drug h Msb.
5
m "
Tovarne za ashestSkrU! ..ZEH1T
družba z om. zav. Mor. Žumberk
dobavljajo najboljši in najcenejSi
kronski materi jal
Zastopnik- ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
Ha»bol%a. naisinnrnei$a nrilka za Stedemel
LludsKa Posojilnica
registrovana zadruga * neomejeno zavezo
v Liubliani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Uni:n“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
I
in jih obrestuje po
4
31 O 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
NaCelstvo.