koledarj Trinkov Pust v Podbonescu, “znorevanje” po vaseh an pod velikim Šotorom r Rai in sloveno, I lettera a ly In una lettera al presidente della Regione Illy, la consigliera Bruna Zorzini chiede un intervento per risolvere l’annosa questione della mancata visibilità Rai slovena in Benecia. segue a pagina 4 Hitro hitro se bliža pust, saj liétos je zelo kratak an na 6. februarja bo že Pepeunica. V Podbonescu, kjer za pust organizavajo že vič liet veliko praznovanje, so tele dni dal viedet, kajšan je lietošnji program. Se začne v saboto 2. februarja, kar od dvieh popudan napri bojo gor po Ruoncu “znoreval” domači pustje. Se-vieda, na bojo manjkal angel an zluodi. Zvičer, od 21. ure napri bo ples. Godla bo skupina Navihanke. V nediejo 3. februarja bojo od 11. ure napri hodil po Marsine njih tipične maškere z njih posebnim petelinam an s kakoSjo. Od 14.napri bojo v Čar-nimvarhu “letal” okuole vasi njih posebni blumarji. Ob 16. bo pod Šotorom v Podbonescu “Carnevaliamo insieme” za otroke s pomočjo “Associazione Krocus”, nagrade, pre-mjajo vse tiste, ki bojo risal (diženjal) an Se posebno tiste, ki udobijo. beri na strani 5 ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • www.novimatajurJt • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbaiamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 € Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 3 (1284) Čedad, četrtek, 24. januaija 2008 naš časopis tudi na spletni stati www.novimal4jrit Un lutto per la nostra comunità Ado Grt, la valigia eFamoteper Canebola E’ così facile, quando manca una delle “nostre” persone, sentirsi in un attimo più soli. Siamo una piccola comunità, che spesso si scopre indifesa anche di fronte alle piccole tragedie, alle mancanze, ai lutti. Una comunità che però ritrova la sua forza in valori come la solidarietà e l’impegno sociale e culturale. Erano, questi, anche i valori di Ado Cont, che ci ha lasciati in una di queste giornate uggiose che non hanno alcunché di positivo se non quella voglia di guardare oltre la finestra e di immaginare, o ricordare. Ricordo, così, l’ultima volta che ho visto Ado, sorridente come sempre, ricevere l’applauso caloroso, vero, e l’affetto della sua gente nella chiesa di Canebola durante la presentazione del suo libro sul suo paese e l’emigrazione. Ado era l’emigrante per antonomasia. Venticinque anni di lavoro all’estero, in condizioni che aveva saputo descrivere con oggettività nelle sue pubblicazioni, e poi altri trent’anni a ricucire i fili, con la sua attività di patronato, tra chi come lui era ritornato, tra chi a-spettava ancora a casa e chi quella casa l’aveva trovata altrove, lontano dalla sua terra. Non potremo dimenticare Ado neanche come infaticabile organizzatore di manifestazioni, la camminata da Canebola a Pod-bela soprattutto, che era diventata anticipatrice (la prima edizione fu nel 1992), di tutto quanto è accaduto in questi ultimi anni a quel confine. Così come non dimenticheremo il suo impegno e la sua determinazione per il mantenimento del dialetto sloveno e delle tradizioni della sua terra. Ado aveva amici al di qua e al di là di quello che era un confine, e non poteva essere altrimenti, perché era persona semplice, coerente, disponibile. Canebola, la sua terra e la sua gente, e con loro tutti noi gliene saremo sempre grati. Michele Obit' Glavni temi na novoletnem srečanju Slovencev v soboto v Kobaridu Za kulturno središče in ekonomsko sodelovanje Ugledni gostje na novoletnem srečanju Slovencev v Kobaridu, slavnostni govornik podpredsednik slovenskega Parlamenta Vasja Klavora in ravnatelj zveze Slovenci po svetu, Renzo Mattelig, ki je spregovoril v imenu slovenskih organizacij Videnške pokrajine Projekt večnamenskega kulturnega središča, ki ga Slovenci iz Videnške pokrajine potrebujemo zato, da bo ob dvojezični šoli močno kulturno središče, namenjeno mladini in njenim pošolskim dejavnostim a tudi širši skupnosti in njenim rastočim kulturnim potrebam, je bila glavna tema letošnjega novoletnega srečanja Slovencev Videnške pokrajine in Posočja v Kobaridu. Drug močen poudarek je bil na gospodarstvu, na novih evropskih projektih, ki jih je treba predložiti za novo evropsko programsko obdobje in morajo zagotoviti ljudem ob meji možnost življenja in rasti na svoji zemlji ter dokončno zaustaviti izseljevanje. Srečanje je bilo v soboto 19. januaija v kobariškem kulturnem domu, kjer so se zbrali zelo številni predstavniki slovenske manjšine in zastopniki krajevnih uprav iz obmejnih občin (župani občin Sovodnja, Tipana, Čedad in podžupan iz Podbonesca) ter ugledni gostje iz Slovenije: podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora s poslanci Krivec in Školč, državni sekretar Zorko Pelikan, evropski poslanec Lojze Peterle in Magdalena Tovornik iz gabineta predsednika republike Danila Turka. beri na strani 7 D bibliobus di Nova Gorica ha fatto tappa a S. Pietro Prima esperienza presso la scuola bilingue tednik Slovencev videmske pokrajine La biblioteca viaggiante, proveniente da Nova Gorica, ha fatto sosta anche a S. Pietro al Natisone, nel cortile della scuola bilingue. Venerdì 18 per la prima volta un servizio che da anni viene offerto alla popolazione del Goriziano sloveno, viene proposto anche sul territorio dove è presente la minoranza slovena in Italia, in particolare a Doberdò e a S. Pietro. Il bibliobus trasporta circa 3.500 volumi, scelti dal fondo ben più vasto della biblioteca France Bevk di Nova Gorica. Una volta al mese raggiungerà San Pietro, integrando così il servizio delle biblioteche-locali. Attraverso il tesseramento chiunque -non solo bambini e insegnanti della scuola bilingue - può accedere al servizio, prendendo in prestito libri, videocassette o dvd o richiedendoli alla biblioteca. Soddisfatti della prima e-sperienza gli organizzatori, in particolare il direttore della biblioteca Boris Jukič, che ha accompagnato, assieme agli assistenti, i piccoli e grandi visitatori all'interno del bibliobus. Giovani lettori per il bibliobus che ha fatto tappa a S. Pietro al Natisone Trinkov koledar za leto 2008 Predstavitev bo v Četrtek, 31. januarja ob 18. uri v Slovenskem kulturnem centru v Špetru, ulica Alpe Adria ' Kulturno društvo Ivan Trinko četrtek, 24. januarja 2008 2 L’annuncio della ditta di Faedis a Comune di Pulfero e Comunità montana Cava di Cedarmas, verso il ricorso al Tar Aktualno Un ricorso al Tar del Friuli Venezia Giulia è stato annunciato dagli avvocati della ditta Al. Saf. di Faedis contro il parere di non conformità urbanistica riguardo il progetto di a-pertura e contestuale ripristino ambientale e paesaggistico di una cava di pietra piasentina in località Cedarmas, sul Kra-guenca, presentata a suo tempo dalla ditta. Il ricorso annunciato chiamerebbe in causa sia l’amministrazione comunale di Pulfero che gli uffici della Comunità montana. Entrambi gli enti avevano dato parere negativo alla conformità urbanistica del progetto in quanto contrastante con l’attuale Piano regolatore comunale. Il condizionale riguardo il ricorso è d’obbligo, visto che nei primi giorni di questa settimana non risultava ancora depositato. “La ditta ha annunciato di voler appellarsi in base ad una sorta di cavillo” ci ha spiegato il sindaco Piergiorgio Domeniš. Lo scorso ottobre, come si ricorderà, il servizio V.I.A. (valutazione impatto ambientale) della Direzione centrale Pavšič in Štoka pri Napolitani! Predsednik republike Giorgio Napolitano bo danes (četrtek, 24.januarja) na Kvirinalu sprejel predsednika Slovenske kulturno- gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudija Pavšiča in Draga Štoko. Predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji sta zaprosila za sprejem še pred Napolitano-vem obisku v Sloveniji. Dan kasneje, to je v petek, 25. se bo sestal z italijanskim zunanjim ministrom Massi-mom D’Alemo slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in to ob priložnosti.ob srečanju koordinacije vlad Italije in Slovenije. Ob priložnosti naj zapišemo, da je povzročil Napolitanov obisk v Ljubljani kar nekaj komentarjev. Pisci v Delu, na internetu in tudi v manjšinskih medijih so tako predsedniku Napolitanu kot slovenskemu predsedniku Turku očitali, da sta se s preveliko lahkoto izognila nerešenim zgodovinskim vprašanjem ter raje govorila o prihodnosti, ki je le nakazana, kot o preteklosti, ki pa je dej- stvo. Nekateri slovenski politiki so se obregnili tudi ob vprašanje slik, ki naj bi jih Italija vrnila Sloveniji. Kritike niso vedno sprejemljive. Vprašanje vračanja imovine sodi v pristojnosti vlad in ne predsednikov, ki ne v Italiji in ne v Sloveniji nimata izvršilne oblasti. Zgodovinske debate pa bi nedvomno sprožile nove polemike. Na marsikatero vprašanje iz preteklosti gledata Italija in Slovenija na različen način, kar oba predsednika prav dobro vesta. Enodnevni Napolitanov obisk v Ljubljani pa zagotovo ni bil priložnost, da bi z zgodovinskimi argumenti kalili vode v trenutku, ko Slovenija predseduje Evropski uniji. Vprašanje sprave ne sme postati orodje za pogrevanje tistih “mej v glavi”, ki jih je med Slovenci in Italijani še kar veliko in to vsem padcem fizičnih mej navkljub. Diplomacija, ki si želi dobre odnose, pa bo izbrala juho, ki sogovornikom užitna, ne pa tiste, kjer plavajo muhe in žabe... (ma) ambiente e lavori pubblici della Regione aveva eviden-ziatol'incompatibiltà ambientale del progetto della cava, facendo per altro seguito ad un parere negativo espresso dal consiglio comunale di Pulfero. La vicenda continua ad essere seguita dal comitato “Difendiamo il Craguenza”, il cui portavoce è stato oggetto un’azione legale avviata dal Comune di Torneano per un articolo di stampa apparso in giugno su un quotidiano locale. Pismo iz K Stojan SpetiC Več stotisoč vernikov je v nedeljo izrazilo solidarnost papežu Benediktu XVI, ki se je moral odpovedati nastopu na odprtju akademskega leta rimske univerze La Sapienza. Resnici na ljubo, so njegov govor vseeno prebrali v dvorani, v kateri ni bilo oporečnikov, saj je bila obkoljena v obroču policijskih sil. Papež Ratzinger je priznal, da je bilo ustvarjeno vzdušje neprimerno za njegov poseg. Kljub kritikam, da se preveč vmešava v italijanske notranje zadeve, kar je najbrž spodbudilo oporečnike med profesorji in študenti, ki so sé postavili v bran laičnosti države in njenih ustanov, pa gre papežu Ratzingerju priznati, da je v svojem samo prebranem govoru naredil nekaj korakov naprej, na poti - recimo tako - katoliške laičnosti. Med drugim je izrecno priznal, da so se mnogi teologi v preteklosti motili. Tega doslej noben pa- pež ni dejal, saj so celo ; v različnosti interpreta- f * cij in stališč videli le «Lgv harmonijo poudarkov > . ob sicer enotnem navdi- JPhtfl hu' ■ Priznati mu gre tudi, BBfTjj» m da je v svojem nagovoru množici na trgu Svetega Petra poudaril misel, naj bo univerza kraj dialoga in iskanja resnice, študente pa, naj bodo spoštljivi do drugače mislečih. Vprašati bi se morali, ali ni Ratzinger spretno izkoristil prednost, ki mu jo je dalo dejstvo, da je bil postavljen na žrtveni oder in so mu izrekli solidarnost takorekoč vsi italijanski politiki. Odpoved obiska je bila zmagovita poteza, saj je v bistvu dosegel veliko več, kot če bi stopil na oder velike dvorane rimske univerze in med nerganjem in oporekanjem bral svojo lekcijo. Ne strinjam pa se s trditvijo, da so papežu odvzeli besedo in mu onemogočili, da bi povedal svoje mnenje. Redkokdo kot rimski papež ima možnost, da preko najmodernejših občil (od radia Vatikan do državnih televizij, ki ga vedno prena- šajo v živo) nagovarja milijone vernikov in tudi navadnih gledalcev in to vsak teden, ob velikih praznikih pa tudi več dni zapored. Da o drugih možnostih sploh ne govorimo. Drugi verski voditelji teh možnosti nimajo. Dalai Lama se mora vsakokrat podrejati koristim trenutne diplomacije gostitelja, islamski imami in muftiji so predmet kriminalizacije in če jih kdaj vabijo v televizijske oddaje, je zato, da odigrajo vlogo skrajnežev in so podvrženi plazu kritik in obsodb. Ravnanje, za katerega seveda papež ni kriv, saj je le posledica servilizma in oportunizma voditeljev oddaj, a si moramo le priznati, da smo priàa dvojni meri in krivicam. Po mojem bi bilo prav, če bi papeža povabili na soočanje, če bi ga sprejel. Ex chatedra pa lahko govori doma in povsod, kjer ima cerkev svoje izpostave. Univerza je kraj dialoga in prav to je bilo jabolko spora zaradi vabila na odprtje akademskega leta. Priznam tudi, da spoštujem vernike in cerkev, ne morem pa razumeti nevernikov, kot je Giuliano Ferrara, ki zgolj iz političnih razlogov hlinijo poudarjeno solidarnost s papežem in celo radikalizirajo njegova stališča. V tem slutim klice oportunizma. Dogovor med Pahorjem in Gasparijem Predsednik največje opozicijske stranke, socialnih demokratov, Borut Pahor je napovedal, da bo v primeru zmage na jesenskih parlamentarnih volitvah nekdanjega finančnega ministra in guvernerja Banke Slovenije Mitjo Gasparija predlagal za podpredsednika vlade. Gaspari, sicer tudi predsedniški kandidat na zadnjih predsedniških volitvah, ki ga je podprla LDS, bi kot podpredsednik skrbel za usklajevanje "financ, gospodarske in socialne politike", je povedal Pahor. Odločitev o sodelovanju (Gaspari bo sodeloval tudi pri pripravi alternativnega vladnega programa stranke) po Pahorjevih besedah ni dozorela čez noč. Oba ocenjujeta, da je za prihodnost Slovenije zelo pomembno, da se oblikuje neko dinamično ravnovesje med konkurenčnostjo in solidarnostjo. "Potrebujem sodelavca, ki ima dovolj političnih izkušenj, veliko znanja in-potrebno avtoriteto, da prevzame nadzor nad določitvijo tega ravnovesja," je poudaril prvak SD Borut Pahor Gaspari je ocenil, da je zelo pomembno prizadevanje za združevanje programsko sorodnih političnih sil, saj gre pri pripravi alternativnega programa za politični projekt, ki je širši od običajnih strankarskih projektov. Na vprašanje, ali to pomeni že napoved povezovanja z LDS, ki je podprla Gasparijevo kandidaturo na zadnjih predsedniških volitvah, je odgovoril nikalno. Kot je pojasnil, namreč nima mandata, da bi se z LDS pogovarjal o morebitnem sodelovanju. Predsednica LDS Katarina Kresal je na to novico dejala, da obžaluje, da se je Gaspari odločil zamenjati ekipo. Poudarila je, da bi si želela, da bi "fronto proti vladi oblikovali sporazumno, vendar očitno nekateri ocenjujejo, da je bolj pomembno tekmovati". Kresalo-va meni, da je v interesu Slovenije, da pride po prihodnjih volitvah do spremembe oblasti, "vendar je za to potrebno sodelovanje". V medijskih komentarjih se priznava, da je bila razglasitev Borut Pahor Mitja Gaspari dogovora o medsebojnem političnem sodelovanju med Socialnimi demokrati in Mitjo Gasparijem svojevrstno presenečenje. In to v več ozirih. Najprej zaradi Gasparijeve odločitve o sodelovanju s Socialnimi demokrati, čeprav je še pred slabimi tremi meseci sodeloval z Liberalno' demokracijo, ko se je na volitvah potegoval za mesto predsednika republike. Presenečenje pa je petkova razglasitev tudi zaradi zgodnje najave. Tako kot je sam Pahor nenavadno zgodaj razglasil, da namerava postati premier, je tudi napoved zasedbe drugih mest v vladi osem mesecev pred volitvami nekaj nenavadnega. Pahor ima gotovo svoje razloge, ugotavlja komentator Dela. Kot razlaga premierski kandidat, namerava v svoji vladi odpraviti položaj ministra za razvoj, njegove naloge pa v določeni meri podeliti podpredsedniku, ki bi se tako ukvarjal z usklajevanjem financ, gospodarske in socialne politikfe. Kot je mogoče razumeti, Pahor Gasparija tudi ne šteje kot člana vlade iz kvote svoje stranke, ampak kot vnaprej najavljenega nestrankarskega ministra.(r.p.) Dialogo interculturale come valore Tra concorrenza e solidarietà Il presidente dei socialdemocratici sloveni Borut Pahor, nel corso di una conferenza stampa, la settimana scorsa, ha annunciato che in caso di vittoria alle prossime elezioni politiche avrebbe chiesto a Mitja Gaspari, già governatore della Banca centrale e ministro delle finanze, di assumere la vicepresidenza in un governo da lui presieduto. Gaspari, che collaborerà anche alla stesura del programma di governo, ha accettato. Il terreno d’incontro dei due leader, come ha sottolineato Pahor, è la convinzione che sia importante per il futu- ‘ ro della Slovenia coniugare in un equilibrio dinamico la concorrenza e la solidarietà. Disappunto è stato espresso da Katarina Kresal, la presidente dei liberal democratici che avevano sostenuto la candidatura di Gaspari alle recenti elezioni presidenziali, per il cambio di squadra e perché sulla necessità di far fronte comune contro la maggioranza ha prevalso la competizione politica. Dialogo interculturale Si è svolta a Lubiana una conferenza su "Il dialogo interculturale come valore fondamentale deH'Ue", con la partecipazione del commissario per l’Istruzione e la Cultura dell’Ue, Jan Figel, del ministro della Cultura sloveno, Vaško Simoniti, e del commissario europeo alla Scienza e Ricerca, Janez Potočnik. I tre rappresentanti hanno concordato che le nazioni d’Europa devono superare lo stadio di mera coesistenza e diventare società interculturali. "Vogliamo andare oltre la società multiculturale dove le culture e i gruppi semplicemente coesistono l’uno accanto all'altro, dove vivono vite parallele. Abbiamo bisogno di diventa- re società interculturali", ha detto Figel. La Commissione europea investirà una considerevole somma in progetti riguardanti il dialogo interculturale, nei prossimi anni. Più di 700 programmi, del valore di 10 milioni di euro, inclusi nel programma Europa per i Cittadini di quest’anno riguardano il dialogo, interculturale. Incontro Turk - Mesič Il 1. febbraio prossimo dovrebbe avvenire il primo incontro trà il neo-eletto presidente della repubblica slovena Danilo TUrk ed il presidente della repubblica croata Stipe Mesič. L’incontro si terrà in occasione dei festeggiamenti per i 15 anni di attività del Circolo sloveno-croato di a-micizia. Al: cancellati intervenga Janša Un gruppo di 18 rapprese-nanti delle sezioni di diversi paesi europei di Amnesty International, in occasione del prossimo 16. anniversario della cancellazione di cittadini della ex Jugoslavia dai registri dei residenti sloveni, ha inviato una lettera aperta al capo del governo sloveno Ja- nez Janša in cui, tra l’altro, lo invitano a dichiarare pubblicamente che la cancellazione è stata un atto illegittimo. Lo ha comunicato la sezione slovena di AI. Turismo dalia a alla z Dal 24 al 27 gennaio (dalle ore 10 alle 19) si terrà a Lubiana presso la Fiera (Gospodarsko razstavišče) la rassegna del turismo e del tempo libero che è la più grande manifestazione del settore dell’Europa sud orientale. Oltre 200 gli espositori. La parte del leone la fa ovviamente la Slovenia con la sua ampia offerta turistica. In esposizione tra l’altro imbarcazioni, roulotte e caravan e tutto ciò che serve per il campeggio. Bibliobus novogoriške knjižnice prvič v Spetru Namesto vozovnic, izka- la delovati v letu 1966. Knji- Sedanje vozilo je Četrti bi-znico. Namesto praznine, sto- ge so v posamezna izposoje- bliobus Bevkove knjižnice, ki tine knjig. Res se je zdelo vališča najprej dostavljali v je Sel prvič na pot leta 2005. vsem Čudno, pa prelepo, ko je kovčkih, leta 1975 pa je knji- V petek je pisano vozilo pr-bibliobus novogoriške knji- žnica dobila prvi bibliobus, vic prečkalo mejo. Znice Franceta Bevka odprl v petek popoldne svoje vrata tudi v dvorišCu Spetrske dvojezične Sole. UCenci, učitelji pa tudi ra-vnateljca špetrskega središča so lahko prebrskali veC kot 70 metrov polic, nato pa so si pri knjižničarkah izposodili eno ali dve knjigi. Vse je sledil, z velikim zadovoljstvom, ravnatelj novogoriške knjižnice Boris JukiC (na sliki). Potujoča knjižnica je zaCe- CiViOAU DEL FR RIU Un concorso multimediale per le scuole "Con questa iniziativa vogliamo dare l'opportunità ai giovani, e in particolare agli studenti, di riflettere sulla propria identità di nuovi cittadini europei, senza dimenticare le proprie radici culturali e territoriali, per aprirsi e confrontarsi con gli altri". Il presidente del Comitato regionale per le comunicazioni del Friuli Venezia Giulia (Corecom FVG), Franco Del Campo, e il direttore dell'Uffi-cio Scolastico Regionale, Ugo Panetta, spiegano così la seconda edizione del concorso multimediale "Comunicare i-dentità e territorio in Europa", rivolto a tutte le scuole superiori della regione, promosso con il patrocinio della rappresentanza in Italia della Commissione europea. L'iniziativa del Corecom FVG e dell'Ufficio Scolastico Regionale - che per la sua valenza culturale ed educativa lo scorso anno ha ricevuto come riconoscimento la targa d'argento da parte del presidente della Repubblica - è stata riproposta visto il successo ottenuto e l'interesse suscitato dalla trasmissione della Rai regionale dedicata ai lavori migliori. Il progetto propone a tutti gli studenti e alle scuole interessate, la realizzazione di un video che racconti, in prospettiva europea, una riflessione, un'esperienza di contatto o scambio interculturale, una realtà locale (usanze, comportamenti, lingua, ambiente, arte, cultura, storia, speranze, disagio) conosciuta e/o vissuta in prima persona dagli studenti. La novità, rispetto all'anno scorso, è che il video non dovrà superare i 5 minuti, adeguandosi ai criteri narrativi di sintesi ed efficacia tipici della comunicazione giornalistica. Le scuole interessate dovranno comunicare la propria adesione entro venerdì 15 febbraio 2008, ai seguenti indirizzi; corecom@regione.fvg.it, tel. 040-3773889, fax 040-3773980, oppure a cristina.fri-son@regione.fvg.it, tel. 040-3773976. V Ljubljani Plečnikovi dnevi S šahovsko simultanko so se v ponedeljek, 21. januarja na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani začeli Ze tradicionalni Plečnikovi dnevi. Gre za spekter dogodkov, ki jih na tej srednji šoli v središču slovenske prestolnice pripravijo konec januarja v spomin na slavnega arhitekta, svojega "patrona". Do 25. januarja se bodo dijaki spomnili očeta slovenske knjige, PrimoZa Trubarja, "v besedi in glasbi", si ogledali nastop improvizacijskega gledališča SILO, sodelovali na kvizu o Evropski uniji, odigrali gledališko predstavo v francoščini, pripravili vrsto delavnic in debatno srečanje. Plečnikovi dnevi letos potekajo devetič. Plečnik je s svojimi deli zaznamoval Dunaj, Prago in Ljubljano. Z arhitekturami, cestnimi ureditvami, ureditvami trgov in parkov ter ureditvijo nabrežij Ljubljanice in Gradaščice je dodobra spremenil podobo slovenske prestolnice. Ljubljanski opus je dobro desetletje (1920-1930) nastajal vzporedno ob praškem. Al Circolo culturale delle Assicurazioni Generali di Trieste si è svolta il 16 gennaio una serata particolare in onore di Luciano Morandi-ni che ha compiuto ottanta anni. Oltre all' onomastico è stato pretesto dell’ incontro l'ultimo libro di Morandini “Camminando camminando-Iti, hoditi" edito in italiano e sloveno dalla casa editrice ZTT/EST di Trieste. Le traduzioni dall'italiano in sloveno sono opera di Marko Kravos. Non c'era la folla, ma c’erano tanti poeti e cari amici di Morandini. Hanno onorato l'ospite friulano il poeta triestino Claudio Grisancich, il poeta e critico Claudio H. Martelli, la poetessa e scrittrice Marina Moretti, lo stesso Marko Kravos e tra il pubblico Silvio Cumpeta ed altri. Stimolati dall’ instancabile promotore di poesia Kanzian il discorso è scivolato sulle a-nalisi, sui ricordi, sul senso della poesia. “Navel” in inglese significa “ombelico”, ed è il nome scelto per l’associazione ed il locale che alcuni giovani ci-vidalesi hanno aperto un mese e mezzo fa in Foro Giulio Cesare. Luogo centrale, appunto, di una cittadina che ai giovani non concede troppi spazi e, forse, l’attenzione che meriterebbero. Se è vero che, come spiega Alessandra Zanon, una delle promotrici dell’iniziativa, “l’idea è nata con Mittelim-magini, lo scorso luglio, abbiamo pensato ad un’associazione per fare ciò che a Civi-dale non si fa a causa della carenza di spazi.” Da punto di ritrovo per la vita notturna cividalese durante il Mittelfest, esperienza che i ragazzi di “Navel” continueranno e forse anche am-plieranno, dunque, a centro culturale pulsante. Pur in uno spazio non grandissimo, l’associazione intende offrire a partire da questo mese una serie interessante di iniziative che vanno Con “Navel” nuovo spazio per la cultura a Cividale dai concerti - il primo sabato 26 dalle 22, ospite il gruppo udinese dei “Cameramia” - a mostre fotografiche e proiezioni di film. Una rassegna particolare si terrà in febbraio e sarà dedicata alla caduta definitiva della vicina frontiera italo-slovena. L’associazione conta ad oggi circa 450 soci, un ottimo punto di partenza mentre si stanno raccogliendo le adesioni per il nuovo anno. “La risposta è stata molto positiva - afferma Alessandra - nonostante sia il primo circolo di Cividale a cui si accede con tessera. Sopratutto, vogliamo far sapere che i nostri spazi sono disponibili a chiunque abbia delle proposte interessanti.” Maggiori informazioni sull’attività dell’associazione si possono trovare sul sito www.navel.fvg.it. (m.o.) Una generazione di poeti attorno all’amico Morandini £" stata un’ora e mezzo di lezione per chi ascoltava. Un’approfondita chiacchierata d’amici e di una generazione poetica importante per il Friuli Venezia Giulia e non solo. Luciano Morandini ha e-lencato come suoi maestri tre nomi: Ungaretti, Saba e Giorgio Caproni. Si è acceso un dibattito proprio su Caproni ed il suo poetare che ha ispirato la generazione di cui parliamo. L’attrice Liliana Saetti ha letto sei poesie di Morandini. Claudio Grisancich ne ha scelto una breve, commentandola con grand'eleganza e precisione. In Morandini sono apparse chiaramente le tracce dei versi “scolpiti” di Ungaretti, il senso per le cose comuni di Un’immagine dell’incontro a Trieste che Amedeo Giacomini. Con Kravos e poi con l’amico Ciril Zlobec Morandini ha recitato in Slovenia, in Jugoslavia fino alla mitica Struga vicino Skopje. Erano eccezionali gli incontri letterari di Struga che accoglievano il fior fiore degli artisti europei. Così, in tempi già lontani, la poesia e la letteratura attraversavano confini. In modo lieve, gentile e nello stesso tempo profondo e duraturo: vincendo una delle grandi sfide della nostra e-poca. (ma) Saba e la lirica lievità di Caproni. Pensavo: ecco il modo di avvicinare la poesia ai giovani. Tra i ricordi citerei il confine. Nei tempi bui di Trieste e della regione, nei tempi della lontananza e delle barriere ideologiche e culturali s’incontravano alla fine degli anni sessanta ed all’inizio degli anni settanta Martelli, Grisancich, Marko Kravos ed altri: italiani e sloveni. Morandini si era avvicinato alla cultura slovena, con lui an- Aktualno Rai slovena in Benecia, intervenga Illv segue dalla prima Bruna Zorzini esordisce, nella lettera a Illy, ricordado che “non esiste ancora nella stazione di Purgessimo, nel Comune di Cividale, nessun impianto trasmittente atto ad e-stendere la visibilità dei programmi di RAI 3 BIS nelle Valli del Natisone. La RAI -aggiunge - ritiene che vi sarebbero due questioni che ostacolano la realizzazione del ripetitore. La prima di natura normativa concerne la nuova Convenzione per il triennio 2007 - 2009 fra la stessa RAI e la Presidenza del Consiglio dei Ministri per i programmi in lingua slovena che stabilisce la visibilità delle trasmissioni in lingua slovena per le sole province di Trieste e Gorizia. La seconda, di natura economica, che riguarda lo stanziamento regionale attuale per il ripetitore, ritenuto dalla RAI stessa insufficiente per coprire le spese di realizzazione.” La consigliera regionale ricorda che questo succede no- Bruna Zorzini nostante la legge 103/75 disponga che la RAI sia tenuta all'erogazione del servizio delle trasmissioni televisive in lingua slovena per il Friuli Venezia Giulia senza delimitazioni territoriali alcune e che le leggi 482/99 e 38/2001 stabiliscano l'esistenza della minoranza slovena nelle province di Trieste, Gorizia e Udine. Oltre a ciò, il Consiglio regionale ha recentemente approvato la legge "Norme regionali per la tutela della minoranza slovena" che dovrebbe rafforzare le argomentazioni di chi chiede l’estensione del segnale alla Benecia. Per la Zorzini si tratta di u-na “questione squisitamente politica” e quindi “in sede politica deve andare risolta.” Ecco perché si rivolge al presidente Illy, memore anche di come abbia convintamente sostenuto che nell'articolo 12 (Tutela delle lingue minoritarie) del Protocollo d'Intesa tra Presidenza del Consiglio dei Ministri e Regione autonoma FVG venga sancito che “le parti concordano sull'esigenza di una più attenta ed incisiva valorizzazione generale delle lingue minoritarie da attuare anche attraverso un adeguato rifinanziamento della legge 482/99 ed un aggiornamento del contratto di servizio, nonché dei rapporti convenzionali Stato - RAI per una maggior e-stensione della programmazione nelle lingue minoritarie e per lo sviluppo della TV transfrontaliera.” Si chiede a Illy, quindi, che intervenga nelle sedi opportune per impugnare la Convenzione a causa delle sue limitazioni non rispettose delle leggi dello Stato, pretendendone una modifica. La sede opportuna per discutere e cercare di risolvere la questione potrebbe essere, come indicato dal presidente del Core-com regionale, la Conferenza Stato-Regioni. Dragi Novi Matajur, “Ce smo Slovenji, govorimo po slovensko” piSe gor na Novim Matajurje gospod Fabio Bonini, in to je pametno. Zeliejemo bit spoznana manjšina od vsieh istitucij, in potem med nami govorimo kakor večina, po italijansko, al pa adan govor neumen, zmieSan (pu an pu), pa s slovenskim nagla-sam, s konstrukcijo slovenskega stavka (ki v človeku ki nas posluša naraste smeh al pa pomiljovanje). Kada jo končamo dielati pajaci? Kakor, de govoriti po taljansko med nami bi bil dokaz naše kulture. Saruote, kuo se mi usmilijo ti ljudje. Pogostu se mi zgodi govoriti po slovensko s kajšnim, ki pozna an ima moje lieta (zlasti Zenske), mi odgovorijo po italijansko, in govorenje gre na-pri v dvieh izikih, dokjer se naveličan in poprašam, al smo dužni iti tako naprej. Vičkrat mi odgovorijo, de so takuo vajeni, de se jim zdi buj lahno, de v njih hiši s sinuovami in vnukami se tako govori. Pa za-ki se tuo gaja? So oni takuo naučili malčke, ker mislijo, de jim pomagajo se ne čut zavar-ženi v šuoli, če ne bi poznali od začetka italijanskega jezika. To pa ni res. Par starin je blo tako, danes naši otroci se morejo hkrati učiti dva jezika: slovenski in italijanski. Te parvi se govori v hiši in z vasnjani, in italijanski po radje in televiziji, kadar gledajo in poslušajo risanke. Zatuo bi ne šli v Suolo popolnoma tujci, kakor smo se predstavili mi. Pogledimo naše sosiede Furlane: oni hočejo v šuoli učenje laškega jezika, in v državnem uradu se ze govori po laško, tudi s sinuovam govorijo po laško. Na vrateh državnih uradu je napisano: en-trait (naprej), zburtajt (potisnita). Vse to nam na pomeni nič? Tudi oni petdeset liet nazaj so imeli le tiste naše navarnost v Pismo uredništvu Ponosna manjšina in slovenski jezik šoli, saj se spominjam ko v zavodu v Vidne, kjer sem preži-veu vič liet moje mladosti, je blo prepoviedano govoriti po laško, nas Slovienje nieso še poznali ne. Pa zdaj kljub globalizaciji, ki se je Ze polastila našega življenja, je potrebno obdelovati teorijo svoje pripadnosti etnični skupini. In misliti, de po laško se govori samo v Furlaniji, medtem ko z našim slovenskih dialektam moremo iti po vsi vzhodni Evropi do Vladivostoka. To mi je potardiu muoj sorodnik, ki je biu za dielo po vsem svetu. Mi je reku, de na Polskem, v Rusiji, na Češkem, v Bulgar-iji, na Jugoslovanskem se je poslužil našega “sramotnega” dialekta. Je ries, de z angleškim jezi- Volitve bodo 8. in 9. junija Deželni odbor je določil, da se bodo volitve v letu 2008 odvijale 8. in 9. junija. Takrat bodo v Furlaniji Julijski krajini potekale deželne in tudi krajevne volitve. Predčasne pokrajinske volitve bodo na ozemlju Videmske pokrajine. Na Videmskem bodo volilci volili Zupane in obnovili občinske svete v Vidnu, Martignaccu, Forgarii, San Giorgiu di Nogaro in Teorju. V tržaški in goriški pokrajini niso predvidene volilne preizkušnje. kam se gre povsod, in je prav, de v šoli se učijo tel mednarodni jezik, pa ne zato smo dolžni pomoriti in zadušiti druge jezike. Slovienski in slovanske jezike jih govori veliko število ljudi, skoro pol miljarde nas je, saj niesmo štiri mački, smo v dobri družbi. Prihodnost gospodarstva je orientirano proti tistim državam vzhodne Evrope. Zato je naš jezik pomemben. In zdaj za končati moje “strupeno” pismo imam kiek za poviedat tudi vam od Novega Matajurja, ki imata ogromno zasluženje, ker sta daržali paržgano luč naše kulture. Mislim, de moreta dielat le vic za naše te nove rodove. Na Novim Matajurje bi morala bit ena stran za malčke, kakor je za šport, politiko, itd. ker bi ble pisane po slovenskim lahkim jezikam slavne pravce, otroške knjige, igre, čeprav tudi blizu po italijansko. Skratka dvojezična šola bi moria imeti eden minen kot nji posvečen. Ka se vam zdi? Na zamierta, če se upam vam dat nevprašane nasvete, pa me žalva slutnja videti, da naši novi rodovi se oddaljujejo od svojih korenin, in zato pisen in govorin previč. Na zamierta. Sem previč povezan z našimi ljudmi, z našim jezikam, z našo kulturo. Bi na teu, de bi se z našim rodom ugasnilo vse, da bi se ne govorilo “-noi siamo sloveni” namest “mi smo Slovenci”. Hvala lepa za vse, kar dielata, za vašo pozornost. Liep pozdrav vam in “Slovienjan” in tudi “agli sloveni” (preobamitase!). Jernej GoSnjak ZELENI LISTI 4 Ace Mermolja Med svobodo in intrigo Ko so dogodki (tudi posledice?) mimo, se sprašujem, če lahko skupina profesorjev in dijakov nasprotuje papeževemu govoru na rimski univerzi La Sapienza in to oh otvoritvi akademskega leta. Vprašanje se mi ne zdi tako enostavno. Rim je italijanska prestolnica, vendar ni samo to. Rim je središče katolikov. V Rimu je Vatikan, papež je rimski škof. Ta dejstva so tekom zgodovine zaznamovala Rim in Italijo mimo debate o veri in laičnosti. O debati bi pristavil le utrinek. Dobri znanec me je malce užaljeno okaral, ker sem napisal, da laičnost in ateizem ne pomenita isto. Sam se je predstavil kot prepričanega ateista in v tem ni videl nič slabega. Osebno se bolj prepoznavam v poziciji, ki zavrača tako teizem kot ateizem. Teizem se je oddaljil od vere, ko je vstopil z močjo oblasti v svet posvetnega. Ateizem je izgubil svoj prvotni značaj, ko je zabredel v polje ideologije in militantnega protiverskega čusčva. Vsaj tako mislim: laičnost ni ne eno in ne drugo. Prav v tem smislu se vračam k začetnemu vprašanju. Res je osnovni princip svobode, da nekoga poslušaš in šele nato kritiziraš. Sam bi ravnal tako. Papež pa v Rimu (in v svetu) ni kdorkoli. Ratzinger je nedvomno intelektualec, ki sodi na univerzo in je med ostalim bilo predavanje tudi njegovo delo. Ko je postal papež, je prevzel neodložljivo funkcijo. Tudi ko govori kot profesor, ga poslušamo kot papeža. V tern smislu je verjetno napačno vabiti papeža na otvoritev akademskega leta. Rektor je z vabilom razdelil duhove, cerkev pa je to delitev verjetno le nekoliko zlorabila. V demokraciji je, to pa je treba priznati, legitimno, da se skupina profesorjev in dijakov ne strinja s papeževim prihodom na univerzo in to ob začetku šolskega leta. Drugo je, če se strinjamo s tem stališčem oziroma odklonom. Ena izmed misli je pač lahko tudi ta, da univerza v svoji celoti ni prostor za teološke razprave. Pismo 67 profesorjev, ki so nasprotovali papeževemu obisku, je v velikem številu profesorjev Sapienze v bistx'u le eno mnenje. Je bilo to dovolj, da je papež odklonil obisk? Ni morda naloga dušnega pastirja, da posluša tudi drugačna stališča (po njegovem izgubljene ovce)? So študenti pomenili resnično in fizično nevarnost za papeža? Skratka, je šlo res za načela svobode in spoštovanja oziroma preprečitve govora in cenzure, ali pa se je zadeva zasukala v politično smer? Ne branim nikogar. Sprašujem se le: so papežu resnično preprečili nastop protestniki, ali pa se je cerkveni hierarhiji in kardinalu Ruiniju zazdelo, da je dokument peščice profesorjev priložnost postaviti pred sodni stol celotno italijansko laično družbo? Vrsta politikov, desne in leve sredine, ki je bila prisotna na nedeljskem obredu sredi ogromnega trga pod papeževim oknom, daje misliti, da le ni šlo le za vero, ampak tudi za izraziteje politično gesto. Papež se je seveda izognil politizaciji. Solidarnost h kateri je klical kardinal Ruini, pa ni bila nevtralna. Dejstvo je, da ko Vatikan kliče, se klanjajo kronane in nekronane glave, verniki in lažni verniki. Desnica je tako peščico profesorjev lahko postavila kot negativni zgled, po katerem naj bi se obnašal del Italijanov in italijanske vlade. Skratka, odklon papežu naj bi razkril nedemokratični in neliberalni del državljanov in njihovih predstavnikov. Katoličani, ki domujejo na levi sredini, pa so se v vrsti postavili pod papeževo okno, da bi se izognili kritikam desnice in dokazali, da niso “antipapisti”, ampak da spoštujejo vero in njene ustanove. Mislim, da gre predvsem za ustanove, saj marsikateremu oblastniku, ki je tam molil, pod zemljo hudiči pripravljajo velik lonec za kuho. Vsekakor, papež je izpadel kot žrtev, Italijo pa je ob smeteh, sodnih pregonih, protestu generalov itd. udarila po glavi še cerkvena roka. Je vse to veriga slučajev? L'ANPI informa Domenica 27 gennaio a Orzano, ricorrendo la Giornata della Memoria, il Comune di Remanzacco, l’AN-PI e l'ANED organizzano la manifestazione in ricordo dei patrioti caduti nei lager nazisti e nella guerra di Liberazione, partigiani, soldati, antifascisti ed ebrei. Alle 10, presso la Piazza Angeli in Orzano è previsto l'incontro con i partecipanti, alle 10.30 sarà celebrata da mons. Giuseppe Burba la S. Messa, a seguire i saluti del sindaco di Remanzacco Dario Angeli, del presidente ANPI di Udine Federico Vincenti ed infine l'orazione ufficiale delfavv. Giovanni Ortis, Presidente dell'A-NED. MANIFESTO PER IL 60° DELLA COSTITUZIONE La Confederazione italiana fra le associazioni combattentistiche e partigiane, che riunisce le aassociazioni dei combattenti, dei decorati al Valor Militare, dei mutilati ed invalidi di guerra, dei partigiani, degli orfani e delle famiglie dei caduti, dei reduci dalla prigionia, degli internati e dei deportati nei campi di concentramento e di sterminio, ha tra le proprie finalità quella di tramandare, in modo unitario, alle giovani generazioni i valori e gli ideali democratici e di pace per la difesa ed il pieno rispetto della Costituzione repubblicana. La Confederazione rivolge un saluto deferente al Capo dello Stato, garante della Costituzione e delle Istituzioni democratiche nel 60° anniversario della promulgazione della Costituzione, una tra le più avanzate del mondo civile, che ha consentito la radicale trasformazione dell’Italia in questi sessanta anni. La Confederazione ricorda con riconoscenza i Padri costituenti che con chiarezza e lungimiranza, rifuggendo da ogni tentazione retorica, seppero fissare con grande fermezza posizioni ed obiettivi precisi, fortemente avanzati sul piano democratico, del riconoscimento dei diritti civili, della trasformazione economica e sociale dell’Italia, creando le condizioni per un suo costante sviluppo e progresso. Presupposti che hanno creato le basi ideali e programmatiche necessarie per tali profonde innovazioni, per l'impegno democratico, patriottico e civile del popolo italiano. Popolo che seppe reagire e combattere, in una lotta eroica, tesa a cacciare l’invasore nazista dal suolo patrio e per abbattere definitivamente ogni forma di regime dittatoriale fascista, lottando con volontà tenace, con la consapevolezza di condurre una battaglia difficile, per vedere realizzata una Italia rinnovata e democratica. La Confederazione sente in questo sessantesimo anniversario della promulgazione della Costituzione, l'esigenza di rendere un commosso omaggio ai partigiani, ai soldati del rinnovato e-sercito, agli eroici combattenti di Cefafonia, ai 600.000 soldati italiani costretti nei campi di concentramento tedeschi a causa della loro fedeltà alla Patria, ai deportati nei campi di sterminio, a tutti gli italiani che si sono opposti al nazifascismo aiutando, con ogni mezzo possibile i combattenti della libertà. Una epopea storica che si chiama Resistenza, Guerra di Liberazione, Costituzione Repubblicana. La Confederazione rifugge da nostalgie reducistiche dando così il suo contributo all'interno della società nazionale e riconferma - celebrando il 60° della nostra Carta Costituzionale - il suo impegno unitario per contribuire al progresso civile e democratico del Paese, ricordando insieme alle Istituzioni locali e nazionali un avvenimento fondamentale della storia dell'Italia democratica. dal Comitato immagini della festa An lietos pust nas vabi v Podboniesec s prve strani Na bo manjkala vesela muzika an tudi... karamele za vse! Ob 18. uri bojo plesal an uCil plesat tisti od ASD -Amici del ballo liscio “El Fa-rolito dance”. V torak 5. februarja, debe-linca, bo le pod šotorom v Podboniescu od 21. ure napri ples z našo skupino “Ske-dinj”. Ob 23.30 bojo nagradili narlieuše puste: “narbuj posebno skupino vičera”, v skupini muorajo bit manjku na tri an “narbuj posebno maškero vičera”. Na pustovanje v Podboniescu nas vabijo vse domače skupine Pustov an Pro loco Natisone. četrtek, 24. januarja 2008 8. februarja je za Slovence praznik kulture, v slovenski drZavi tudi praznični dan. Počastili ga bomo tudi v Spetru, v soboto 9. februarja z umetniško razstavo društva Kons v Beneški galeriji in koncertom dua Aleksander Ipavec in Paola Chiabudini. Otvoritev razstave v Beneški galeriji bo ob 19. uri. Svoja dela bo predstavilo skoraj 40 članov društva Kons, ki deluje na področju vizualne umetnosti in povezuje ustvarjalce iz Goriškega in Tržaškega prostora. Vezna nit razstave je format 50x50. Sledil bo ob 20. uri v prostorih slovenskega kulturnega centra koncert “Un tanguito para Pao” dua Chiabu-dini-Ipavec, ki nastopa že od leta 2001, ima za seboj 4 CD plošče ter številne nastope. V soboto 16. februarja le ob 20. uri bo pa večer posvečen slovenski pooezij z mladimi Beneškega gledališča in šole Studio art. Tema je ljubezen. W pundijak 21 din gana-rja na ne pet populde tu-w Parko ta-na Ravanci če po-čnet kors za se nawiičit po slavinskin. Isi kors an se nareja zajto ka so barali iti ka majo uštirije anu ni majo karjé tih slavinskih judi, ka pirhajajo jest anu pet ta-h njen. Isa to je na lipa rič, ka nan kaže da kaku naši jiidi vidijo da jì prow se navviičit po slavinskin. Isi kors je ga organizal Inštitut za slovensko kulturo, ka an sprawjo čir-koli ka so od Kanalske duiine dardu ta-w Čavvdad, wkop ziz Zvezo tih slavin- skih čirkoluvv (Zveza slovenskih kulturnih društev). Za vvtičit če bet profesor Viljem Cemo, ka to je dan hòrjani, to je dan z Bar-da/Luzevere. Kors če bet wsaki pundijak riidi na na pet pòpuldnè za tri misce. L.N. Mercoledì 30 gennaio alle ore 20.30, presso la sede dell'Istituto per la cultura slovena di San Pietro al Natisone, verrà presentato il documentario che porta a termine il progetto Interreg Italia-Slove-nia "Intrecci-Prepletanja". Capofila del progetto è stato il Circolo Briški grič di S. Floriano del Collio, che grazie al finanziamento europeo ha avuto la possibilità di rendere fruibile al pubblico la propria collezione etnografica allestendo il museo della civiltà contadina Brincelj, inaugurato a Bukuje il 1. dicembre 2007. In qualità di partner il Centro studi Nediža si è occupato di realizzare un videodocumentario che diverrà parte integrante del museo di San Floriano, e che ripercorre i contatti che mettevano in re- base di "intrecci" tra persone, culture, cònoscenze e modi di vita. Storie che descrivono e-sperienze in cui lavoro e territorio erano un tutt'uno inscindibile, in cui ogni luogo era caratterizzato da attività specifiche, da frutti autoctoni, da oggetti e strumenti che - a seconda del paese - cambiavano forma e nome. Realtà ormai perdute che, nel documentario, emergono nella loro trasformazione fino ai giorni nostri, al tempo in cui le attività tradizionali vengono abbandonate o solo le colture più redditizie vengono portate a-vanti, i ritmi del lavoro si velocizzano grazie (o a causa) dell'avanzare delle tecnologie, nuove attività si sostituiscono a quelle antiche, il paesaggio e il modo di vita si trasformano a livello globale. Clenia ha ormai definitivamente acquistato il titolo di “capitale degli strucchi”. Anche giovedì 17 gennaio, in occasione della festività di S. Antonio - Sv. Cintonih, molta gente ha presenziato prima al concerto del coro Tre Valli di Cravero e del soprano Milena Ermacora, accompagnata al piano da Gianluca Micheioni. Il tutto nella chiesetta assiepata di S. Antonio. Nello stesso luogo si è tenuta la premiazione del concorso della gara di strucchi, appuntamento che si tiene ormai da 19 anni. A contendersi i premi sono state 25 concorrenti, alcune provenienti anche da altri paesi della zona. Alla premiazione, introdotta da Simone Bordon, sono intervenuti il sindaco di S. Pietro Tiziano Manzini, che ha lodato lo sforzo degli organizzatori (il comitato Pro Clenia con la collaborazione della Pro loco Nediške doline), il presidente della giuria Francesco Florit, secondo il quale “nel giudizio ci vuole finezza e conoscenza delle tradizioni locali” ed il rettore dell’ateneo udinese Furio Honsell, che ha rimarcato come l’università sia “uno strumento utile anche per far conoscere la ricchezza di questa comunità”. Ha concluso il presidente del consiglio regionale Alessandro Tesini (il vicepresidente Carlo Monai per un disguido non ha potuto partecipare). “L’attenzione alle tradizioni - ha detto Tesini - ha un senso anche per i tempi che stiamo vivendo e per il futuro”. Infine i premi: primo posto a Elsa Tomasetig, seguita da Conchita Cayuellas e Velia Chiabai. Poi strucchi fritti e lessi, assieme ad altre delizie, per tutti. spesso i ricordi sulle "spedizioni" stagionali che portavano le ragazze delle Valli a raccogliere ciliegie, o i giovani a falciare l’erba sulle colline alle spalle di Gorizia. Veri e propri viaggi conducevano poi gli a-bitanti di Drenchia fino a Trieste, per andare a vendere i propri prodotti e comprare il preziosissimo sale, proveniente dalle saline - A sinistra le vincitrici della gara di strucchi assieme agli intervenuti all’inaugurazione, poi alcune Clenia 4 Intrecci-Prepletanja”, il film mercoledì 30 a San Pietro lazione i territori delle Valli del Natisone, del Collio e il Litorale sloveno. Nei racconti degli anziani, infatti, ricorrono ora pressoché abbandonate -di Pirano. Spostamenti intrapresi per necessità, per reperire prodotti introvabili in loco, per guadagnare qualche soldo o semplicemente per non gravare sulla famiglia per qualche tempo, che furono alla Strucchi a Clenia, un segnale di attenzione alle tradizioni četrtek, 24. januarja 2008 Potovanje Baščaršija, turški del v Sarajevu zavit v magli Eden od simbolov Bosne Marco in Caterina v Mostarju Pejal smo se po starmih ovinkih pruoti Me-djugorju, gor na varh na veliki planji smo dol v koncu vidli 'no veliko miesto: Medjugorje. “Lieta nazaj se je videlo že od deleča cierku, seda se jo na vide vič..." nam je jau naš vodič Dušan. Se jo na vide ne, zak kar so Ivanka, Mirjana, Vicka, Ivan an drugi’mladi vidli pan’i krat Marijo (hluo je 24. unija 1981) je v telim kraju živielo 300 ljudi ljudi, seda jih je 4.200 an v novim mieste (priet so hle mikane vasi ki so spadale pod faro Medjugorje) so okuole cier-kve zrasli hoteli, picerije, veliki hrami, hiše, hutige.... Tel je, po mojim ki pišem, pravi čudež Medjugorja. Blizu cierkve so veliki prestori, kjer se ljudje zbierajo za molit, veliko parkirišče, velik Kristus: iz koliena mu kapa “suza", ki jo vierniki pobrišejo za jo nest damu. Za pobrisat telo su-zo predajajo an robček (fazzolettino), kjer je napisano Medjugorje. Medjugorje je napisano na vsaki st\ ari, tudi na ždraju za iti na muorje. Dol zad seyide kraj Podbrdo, kjer se je par-kazala Marija (seda se kliče Collina delle apparizioni), an brieg Križevac, kjer je na varhu velik križ. Če se lepuo pogleda, se vide dugo precesijo ljudi, ki gre do kraja, kjer se Marija parkazava vsaki popudan ob 17.30 uri. Gremo v cierku an paržigat sveče za tiste, ki so nam tle doma parporočil se zmislit na nje. Na koncu smo vsi zadovoljni, sodisfani, de smo imiel parložnost iti gledat “čudež Medjugorje''. Kajšan je veseu za kar je tle videu, kaj-San drug je razočaran (deluso), zak se je troštu "čut" kiek posebnega “notar" an tuole nie rotalo, kajšan prave: “De bi se parkazala Marija an v Nediških dolinah, lohni se varnejo damu vsi naši ljudje, ki so po sviete takuo bo spet življenje tudi po naših vaseh,-ku ankrat!". Sarajevo an Mostar. 2e v imenu je posebnost an zgodovina dvieh miest Bosne-Erce-govine, ki imata njih koranine v cajtu Turkov an otomanskega cesarstva. “Saraj” je grad po tursko, an daje ime ciele-mu miestu, ki so ga začel zidat lieta 1461. Mostarji so bili pa tisti, ki so varval star mu-ost, ki ga je stuoru zazidat Sultan lieta 1566 an je biu simbol otomanske arhitekture. Pru zavojo tega so ga Harva-tje podarli v uojski, na srečo pa so ga s pomočjo številnih držav, tudi naše, nazaj zazidal. V Sarajevo an Mostar se je zadnje dni lanskega lieta peljala velika skupina ljudi iz Nadiških dolin. Želiel so spoznat an koščič sveta, ki je tle nam blizu an v novem kraju počakat začetak novega lieta. Iz Ljubljane proti Zagrebu je bluo vse pokrito od biele kou- tre onoga. Paròli omo do Savo, se pejal čez muost an zapustil Hrvaško. Na konfinu z Republiko Srpsko se je zdielo, ku stopit nazaj v cajt stare Jugoslavije. An ne samuo, ker smo bli ustavjeni na duzim brez vi-edet zaki. Potle je padla “manča” te pravemu an so nas pustil napri. Sli smo skuoze vas, kjer je bila vsaka druga hiša podarta, brez striehe al pa vsa prestreljena. Na drugih so jame zataknil s cimentam an so se še buj poznale. Sapo nam je za- preživiel v Sarajevu, smo videl glavne monumente od Univerzitetne knjižnice, ki so jo uničal an z njo milijone ri-edkih an dragocenih bukvi, do starejših mošej an turške hiše. Posebnost Sarajeva je pa Baščaršija, turski kvartier s trgovinicami, kjer smo se vič cajta “pasli” an marsikajšan sudič pustil. Sli smo na aperitiv an popil... še adno kafe, alkohola ne prodajajo. Miesto je bluo tri lieta ase-djano, od aprila 1992 do februarja 1995. Oku an oku so bli Serbi an so strejal na anj. 12 taužent ljudi je umarlo v tistih treh lietih, an 50 taužent je bluo ranjenih... Tarpiel so lakot, niso imel luči, nieso imiel se kuo an s čim branit... Zatuo se skopal tunel pod zemjo, ki je šu pod aeroportam. Biu je dug 800 metru, vesok le 1 metro an 60 an zlo zlo uozak.Skuoze anj so nosil orožje, hrano, mede-žine, ranjene ljudi... an spejal tudi elektriko za Spitale. Pretresljivo. Zvečer je bila fešta Sv. Silvestra. V hotelu so imiel super orkester, ritmi so bili mediteranski, balkanski an ciganski kupe, vse je pielo an plesalo. Oni zaries vedo, ki pride reč bit živi, smo pomislili. Zuna se je grede rahlo medlo. V Sarajevo an Mostar, kjer se po uojski vrača življenje Sarajevo, magia je gosta, za visokimi hrami pa se vidi cieu brieg pun grobov Hiše podarte an zapuščene ob desti parlo, kar smo blizu cieste an v vartu hiš zagledal lapide, adno za drugo. Britofc, adan za drugim an še kuo veliki. Lapide iz črnega marmorja so bile Serbov, tiste biele buj uo-zke an vesoke pa Musulma-nov. Narvič je bluo telih zadnjih. Videl smo jih po cieli pot an narvič v Sarajevu. Tist bieu marmor se v sniegu ma-lomanj zgubi, paš kako muora bit poliete, kar je trava zelena... Buj naprej v Bosni je bluo puno minaretov, so bieli an špikasti, tanki an elegantni. Kar sam se parvič tle tode vo- zila, dvajst al pa še kako liet vič od tega, so bili pru riedki. Muslimani v stari Jugoslaviji so bili, pa so bili malomanj vsi laiki. Potlè njih viera je bila takuo preganjana, de se je puno utardila an razšerila. Zvečer smo se pejal po Sarajevu, ki je veliko miesto, saj ima okuole 400 taužent ljudi. Posebno je zacvetielo sredi osemdesetih lietih, kadar so imiel zimske olimpijske igre. Rane uojske se šele vidijo, pa se vidi tudi, kuo so miesto za-darli nazaj na nuoge an pozidal. Večerjal smo v tipičnem lokalu z muziko. Kadi se ži- Tunel, ki so ga skopal za preživiet med uojsko har, na vrateh je pisalo pa, de je prepoviedano nest notar armo, naj bo nuož al pistola... Drug dan smo zapustil marzu an oblačen Sarajevo an se pejal v Mostar, kjer smo ušafal sonce. An hrvaškega vodiča, ki nas je čaku pred zlo veliko frančiškansko cierkvijo iz betona z vesokim zvoni-kam, turmam. De se jo bo videlo od deleča an de bo buj vesoka od mošej an minaretov na drugem briegu Neretve. Cierku se nam je zdiela garda, od zuna an še buj od znotra. Le malo štopienj od tu je znameniti muost, ki je štier-stuo liet povezovau Hrvate an Musulmane, adan an drug part miesta. Hrvatje so ga uničal lieta 1993, de bojo jasno ločeni adni od drugih. Zazidal so ga nazaj an odparli lieta 2004. Ko stopiš čez anj zastopiš, zaki brez njega na more bit še miesta ne.Miesto je muost Zadnji dan lieta smo ga Srečanje ------------------- Glavni temi na novoletnem srečanju Slovencev v soboto v Kobaridu Za kulturno središče in ekonomsko sodelovanje četrtek, 24. januarja 2008 s prve strani Dobrodošlico na že 38. srečanju Slovencev Videnške pokrajine in Posočja v Kobaridu je v imenu prirediteljev -občin Kobarid, Tolmin in Bovec ter upravne enote Tolmin - izrekel bovški Zupan in poslanec Danijel Krivec. Spomnil se je prvih let, ko se je le nekaj predstavnikov z obeh strani srečevalo v gostilni Stih v Starem Selu, odkoder so se srečanja preselila v gostilno Pri Franku, že 20 let pa potekajo v Kobaridu in so prerasla, kot je dejal, v edinstveno manifestacijo prijateljstva in sodelovanja ob meji. Omenil je resolucijo Parlamenta, s katero se je Slovenija “zavezala, da bo krepila ekonomsko moč manjšin, podpirala razvoj Šolstva in izobraževanja ter znanosti”. Nato se je dotaknil skupnih pobud in uresničenih evropskih projektov ter se zavzel za nadaljne sodelovanje. “Pospeševati je potrebno skupne gospodarske projekte, ki bodo omogočili trajnostni razvoj in ohranjanje poseljenosti. Turizem in z njim povezane dejavnosti imajo velike možnosti razvoja” je še poudaril Krivec. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Državnega zbora in poslanec iz Posočja Vasja Klavora. Izhajal je iz mnenja, ki prevladuje -v Evropi in sicer, da so narodne manjšine bogastvo Evrope. Vstop Slovenije v Evropsko skupnost danes omogoča drugačno opredelitev pojma “zamejski Slovenci”, je dejal, in torej lahko rečemo, da na italijanskem ozemlju živijo kot manjšinski narod Slovenci, ki so lojalni državljani, s svojim jezikom in kulturo bogatijo državo v kateri živijo. Stmjal se je nato z ugotovitvijo predsednika Slomaka, da je “za utrjevanje položaja manjšine potrebno tesno in plodno sodelovanje med vsemi Slovenci”. Zavzel se je zato, da slovenska država pomaga h krepitvi ekonomske moči manjšin s podporo šolstvu, izobraževanju in ohranitvi slovenske kulture na prostoru, kjer živijo kot manjšina Slovenci. “Le lepe besede z naše strani ne bo dovolj”, je dejal. “Uspešnost naše majhne, a pogumne in odločne samostojne države, ki je z novim letom prevzela predsedovanje nad združenimi evropskimi narodi”, je še dejal Klavora “je odpravila oviro, ki je ločevala dva sosednja naroda, ki sta oba sprejela evropska načela, kako živeti v miru in medsebojnem spoštovanju do različnosti, jezika in narodnih manjšin. Ob spoštovanju teh načel mejne zapornice prav gotovo niso potrebne”. V imenu Slovencev Videnške pokrajine je nato spregovoril ravnatelj zveze Slovenci po svetu Renzo V imenu prirediteljev je pozdravil boški župan in poslanec Danijel Krivec niji. Eden od strumentov zato je večnamenski kulturni center v Spetru, kjer naj bo imel svoj sedež tudi multimedialni center o zgodovini, kulturi in jeziku skupnosti. Gre za zahteven a prepotreben projekt, je dejal Mattelig, za uresničitev katerega so potrebni skupni napori dežele FJK in republike Slovenije. O vseh teh vprašanjih je tekla beseda tudi na srečanju predstavnikov SKGZ in SSO (Pavšič in Namor, Stoka in Banchig) s podpredsednikom Državnega zbora Klavoro, (Jržavnim sekretarjem Pelikanom, generalnim konzulom Sušmeljem in načelnikom u-pravne enote Likarjem pred začetkom prireditve. . Novoletno srečanje v kulturnem domu je popestril kratek a dober kulturni program, ki ga je uvedel s svojo harmoniko Roberto Bergnach, nato so stopili na oder in ubrano zapeli fantje zbora Snežet (po beneško bi bilo Sanožet), ki jih vodi Miloš Leban, v posebno dobro voljo so številno občinstvo nato spravili domači igralci, ki so predstavili skeč o “sfercu”. Za zadnji, pomemben in hkrati prijeten del prireditve Klodič izrazil zadovoljstvo, ker priznanje prihaja od velikega prijatelja Benečije, v bistvu pa je namenjeno vsem tistim ljudem, je dejal, ki so delali z njim, mu pomagali in največkrat ostali v senci. Nato je Likar dal posebno priznanje podboneškemu Zupanu Piergiorgiu Domenisu za tesne in prijateljske stike s sosedi na slovenski strani, za številne pobude na politični, športni, kulturni ravni, za nove ceste zgrajene na Miji, za projekt spremljanja gibanja medvedov in njegovo delo pri organizacij velikega slavja na mejnem prehodu na Stupci ob padcu meje. Posebna gosta sta bila višji inšpektor policije Tiziano Chiarandini in njegov pomočnik Natalino Gosgnach iz čedajske mejne policije, ki je skrbela za dobršen del slo-vensko-italijanske meje. Tudi njima je šlo priznanje za pomoč pri številnih pobudah, pohodih, čezmejnih srečanj ter ob naravnih nesrečah. Tesno sta sodelovala s slovensko policijo in skupaj so rešili številne probleme. Srečanje se je nato nadaljevalo v prijateljskem vzdušju v sosednjem hotelu.(jn) L’ispettore capo della polizia di frontiera di Cividale Tiziano Chiarandini ed il suo collaboratore Natalino Gosgnach sono stati ospiti speciali dell’incontro degli Sloveni sabato a Caporetto dove hanno ricevuto un riconoscimento “per i molti meriti acquisti nel rendere più sopportabile ai cittadini la vita sul confine”. Hanno dato la loro collaborazione in molte manifestazioni ed incontri transfrontalieri semplificando le procedure e particolarmente prezioso è stato il loro aiuto in caso di calamità naturali, ha detto il prefetto Likar. Un riconoscimento è stato dato anche al sindaco di Pulfe-ro Piergiorgio Domeniš, mentre il premio intitolato a mons. Gujon per l’impegno profuso per la crescita culturale della Benecia è stato conferito ad Aldo Clodig. Kulturni program so obogatili pevci skupine Snežet je poskrbel Zdravko Likar, ki je podelil Gujonovo nagrado. “Priznanje dobi, kdor ga je res zaslužil za svoja prizadevanja za dobro Benečije”, je dejal Likar, podeljujejo pa ga odkar ni več Gujona, zadnjega beneškega Čedermaca. Letos ga je prejel Aldo Klodič (beri tu ob strani) za njegova dolgoletna prizadevanja zato, da se slovenska duša ne zgubi v Nadiških dolinah in posebno rečanski. V svoji zahvali je Aldo Posebno atmosfero so ustvarili igralci s smešnim skečem Mattelig, ki je najprej podrčr-tal pomen padca meje in dejstvo, da “nismo več zamejci ali onejci pač pa le Slovenci, ki živijo v dolini Nediže in Soče, Rezije in v Kanalski dolini”. Spomnil se je na tisoče naših ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje rojstne domove na obeh strani meje in iti v tujino, a so kljub temu prispevali k rasti domovine. “Tudi med tle še živečimi Slovenci in onimi, ki živijo po svetu morajo pasti meje”, je dejal. Svoj pogled je nato Mattelig usmeril v jutrišnji dan in omenil nove možnosti, ki jih imamo na razpolago z novim Ciljem 3 in jih ne smemo zamuditi. V tem okviru je izpostavil projekt Jezik, ki nastaja v sklopu slovenske manjšine v FJK za ovrednotenje slovenskega jezika in bo izpeljan v sodelovanju z italijansko skupnostjo v Sloveniji. Mattelig je irazil Zeljo in pričakovanje, da bodo med partnerji tudi subjekti iz Soške doline. Omenil je pozitivne dosežke lanskega leta, a tudi izpostavil potrebo po kvalitenem skoku v kulturnem delovanju slovenske skupnosti v Furia- Gujonovo priznanje so letos v Kobaridu podelili Aldu Klodiču Gujonovo priznanje za njegovo vsestransko in plodno delo proti asimilaciji in kulturni razvoj Benečije je letos prejel Aldo Clodig, neutruden kulturni delavec iz Grmeka, v Rečanski dolini. “2e od mladih let se je zavedal, da se je treba boriti proti asimilaciji, da se ne izgubi slovenska duša beneških dolin. Njegovo kulturno udejstvovanje seže v daljno leto 1967, ko je prvič zapel po slovensko na Dnevu emigranta skupaj z Antonom Birtičem in Petrom Medvesom.V naslednjih štiridesetih letih je postal najpomembnejši kulturni organizator vzhodne Benečije. Bil je med ustanovitelji kulturnega društva Rečan leta 1969 ter zbora Rečan in dolgoletni predsednik obeh kulturnih skupin. Organiziral je Sejme beneške pesmi in številne kulturne pobude kot V nebu luna plava, Zapojmo jo na sred vasi, Kulturna jesen, Deve-tica Božična po vaseh, Nar-ljeuše strašilo, Kar rože cvete vasi se vesele. Bil je med ustanovitelji Beneškega gledališča in več let njegov direktor; bil je med ustanovitelji Zavoda za slovensko izobraževanje, iz katerega se je rodila dvojezična šola. Bil je usta- novitelj mešanega okteta "Trepetički", ki je nastopal z znamenitim Kekom in njegovim bratom Robertom. Pred štirinajstimi leti se mu porodi zamisel o ponovnem tkanju vezi med Topolovem in Livkom. Tako so se rodili pohodi prijateljstva "čez namišljeno črto", kot je Aldo poimenoval mejo. O teh pohodih, o srečevanju Livčanov in Benečanov je napisal tudi prelepo knjigo, ki je izšla lani. Napisal je tudi knjigo o beneški vasici Hostne. Aldo je nadvse plodovit pesnik. Pesmi so izšle v zbirkah Pustita nam rože po našim sadit in Besede tele zemlje ter v Trinkovem koledarju. V dobrih štirih desetletjih je Aldo bil režiser, odličen organizator in neutruden ustvarjalec. Okusil je tudi silovite nacionalistične pritiske, ki pa ga niso zlomili, marveč še bolj ojeklenili. In kaj lahko pričakujemo od Alda jutri? Brez dvoma se bo zmislil kako novo! Na poseben, nič kaj hrupen, tih način kot zna le Aldo. Brez velikih besed in trušča je za sabo pustil neizbrisno sled. Njegovo delo je pomembno ne samo za Benečijo, marveč je oplemenitilo celotno slovensko kulturo”. Un sentito novi mata]ur Četrtek, 24. januarja 2008 8 Il “mio” confine, rivivendo l’agonia della Slavia friulana La testimonianza dell’emigrante Pio Cencigh Hodin, che non ha voluto mancare alle celebrazioni Padec meje Non potevo perdere un evento storico così importante e commovente come quello della riapertura del confine orientale tra Italia e Slovenia. Sono ritornato appositamente dalla Svizzera, paese che mi ha dato ospitalità e rifugio dopo l'accanimento politico subito nel 1962. L'ho fatto (pellegrino di un dovere morale al quale non potevo esimermi) rivivendo, a partire dal dopoguerra, l'agonia della Slavia friulana. Questo drammatico periodo, che ha visto sistematicamente soffocata ogni possibilità di sviluppo della minoranza slovena fino allora ancora ben radicata sul territorio, mi ha fatto tornare in mente situazioni vissute personalmente. Ricordo il festoso suono delle campane di Pla-tischis annuncianti la fine della guerra e l'elettrizzante senso di liberazione della gente da quel ossessionante incubo. Ricordo, successivamente, l'arrivo di una jeep con americani a bordo che lanciavano verso decine di mani protese alcune “golosità” ripetendo: “Pace, pace”. Ricordo il periodo precedente l'installazione dei nuovi confini come un “limbo” ricco d'incertezza e di sfacciata propaganda. Ricordo, poco tempo prima della chiusura definitiva delle frontiere, mio padre fare l'ultima carbonaia kueta dietro la Strmeča (territorio di Bergogna). La testimonianza di Pio Cencig è molto preziosa per ricostruire là storia del suo paese Platischis e della nostra comunità. Invitiamo coloro che hanno ricordi, documenti, testimonianze legati alla vita sul confine a condividerli con noi. Due immagini della festa a Ponte Vittorio - Most na Nadiži festi dei comunisti incollandovi ziava così: “A Platischis si pre- nopra quelli della DC. sidia, ai titini si fa invidia, ma se Ero presente sul ponte Vittorio Most na Nadiži, quando gli alleati definirono il nuovo confine ponendo fine alle nostre scorribande e ai tuffi nelle limpide acque del fiume diventato confine invalicabile. Ricordo quel senso d'incertezza e preoccupazione degli adulti, i discorsi a mezza voce, le orecchie sempre tese a captare notizie che giungevano irregolari, chissà da dove, difficili da verificare. Ricordo i primi aiuti: dicevano che erano del Vaticano. Il prete ci diede un pezzo di pane bianchissimo, mai visto prima, ed un barattolo di formaggio giallo scuro da estrarre col cucchiaio. Ricordo le moltissime persone, soprattutto friulani, che arrivavano furtivamente in paese e di notte, con la complicità di qualcuno, varcavano il confine. Correva voce che in Jugoslavia c'era lavoro. Anche da Platischis cinque persone attraversarono la frontiera: fra queste mio zio Francesco. Il primo maggio alcuni uomini facevano festa al canto di: “Evviva il Primo Maggio, la festa del lavor e tutto il mondo intero grida rivoluzioni”. Nei momenti liberi (allora anche i bambini lavoravano quando non erano a scuola) il gioco era l'attività più coinvolgente. Secondo le stagioni si cercavano nidi di uccelli; si catturavano ghiri; si raccoglievano fiori d'amica; si faceva il bagno nei torrenti (NediZa esclusa); si giocava con la fionda; con l'arco e le spice; col cerchio; si saliva sui ciliegi selvatici; la sera di O-gnissanti za Vaht si piazzavano in luoghi strategici, per spaventare la gente, zucche vuote incise a mo' di teschio e illuminate da candele; si slittava o sciava; si faceva il pavalin dei Svete Trije Krajie; ogni lunedì, martedì, mercoledì, giovedì e sabato si partecipava in case prestabilite (solitamente sette) agli spettacoli carnevaleschi itineranti, tutti in prima unica visione con eccezioni di serate con addirittura due spettacoli diversi (drammatici o d'intensa ilarità), caratteristica di Platischis, che iniziavano il giorno seguente l'Epifania e terminavano il martedì grasso giorno di baldoria e del grande processo al Carnevale; per Pasqua il gioco preferito: Stokanjie (tiro con monete alle uova sode dipinte / pierehe) messe in palio dai bambini oppure, si cercava di tutto: residuati bellici, oggetti ferrosi, alluminio, rame e ottone che poi si vendeva. Un giorno (era la primavera del 1948) in compagnia di Sergio e Guerrino, risalendo un ripido pendio a ridosso del paese, trovai sotto la radice di un grosso frassino, un sacco con dentro un fucile mitragliatore (arma personale di un membro delle appena nate formazioni anticomuniste)! Poco tempo dopo, un diverbio fra due componenti della medesima formazione faceva temere il peggio: volevano risolvere la questione a fucilate. Il prete ritirò loro l'arma per i-naffidabilltà. Era la fine di ottobre quando, casualmente, mi trovavo con due ragazzi ad osservare una vite americana abbarbicata verso il sottotetto di una casa. In cima, ben maturi, tantissimi invitanti grappoli. Constatata l'assenza del proprietario Juen, il ragazzo più grande decise l'arrampicata. Dalla finestrella del sottotetto u-no sguardo al Cjast (soffitta) e... la sorpresa: davanti agli occhi e-sterrefatti di Guido la santabar- bara della formazione. Naturalmente, come per il mitragliatore trovato in primavera, la finanza sgomberò l'arsenale e tutto fu messo a tacere. (Negli anni Sessanta, il commissario dell'allora cellula platiscana mi rivelò di conservare ancora la propria Berretta). Successivamente la libertà personale e territoriale scemò drasticamente. Ovunque il segno della militarizzazione con costruzione di fortificazioni a difesa dei “sacri confini” e tabelle restrittive coi relativi divieti a indicare che tutto è cambiato! Negli anni del dopoguerra, all'ora del rancio, spesso si gironzolava attorno agli accampamenti militari nella speranza di rimediare qualche resto di gavetta. L'insegnamento della Dottrina cristiana era intensivo e pesante. Io ero “aspirante” di Azione cattolica. Durante le elezioni politiche il paese era agitato. Alcuni uomini cantavano “Bandiera rossa”, le donne “O bianco fiore...”. Dopo le prediche in chiesa molte le crisi di coscienza. Finiti i comizi politici e chiuso il termine per l'affissione dei manifesti, a notte fonda, il prete ci chiamava in canonica. Farina bianca a pioggia in barattoli colmi d'acqua, pennello per mischiare e sotto il braccio manifesti della Democrazia cristiana. Il compito era di coprire i mani- in quel periodo, purtroppo, i-nizia la “diaspora” con le migrazioni di massa alla ricerca di migliori opportunità: Argentina, Brasile, Canada, Europa. All'inizio degli anni Cinquanta, era estate, una fortuna insperata: c'era la possibilità di andare in colonia a Trieste (allora territorio libero). Mia madre (nonostante gli avvertimenti che si trattava di colonie comuniste) m’iscrisse immediatamente con la scusa che mai: né zluedi né Buoh ha aiutato la nostra famiglia. Eravamo al Dijaški dom ed era tutto meraviglioso. Passeggiate ovunque con merende favolose e trasferta a Capodistria per il bagno al mare. Teatro, giochi e canti in sloveno. Dopo dieci giorni fummo imperativamente strappati a quel paradiso e fatti rientrare a casa. Venimmo così a sapere che, dopp la nostra partenza, in paese è scoppiato l'inferno! Le autorità religiose, civili e militari si sono immediatamente attivate affinché questa esperienza fallisse. In seguito, venimmo apostrofati come titini, comunisti e quant'altro. Due anni dopo, in gita organizzata dal prete, ritornai a Trieste dove, per la prima volta, andai in barca. Durante il viaggio cantavamo una canzone composta dall'organizzatore, che ini- questo non basterà è la mitraglia che canterà!”. Poco prima delle tensioni con la Jugoslavia del 1953, grazie all’interessamento del mio maestro di sesta elementare, Giovanni Orsetti, andai a Venezia per imparare un mestiere. Durante le vacanze estive sostituivo mio fratello Mario come portaviveri alla Brigata di finanza di Platischis con servizio al distaccamento di ponte Vittorio. Terminati gli studi nel 1959 trovai impiego a Udine alle Arti grafiche friulane come tipografo linotipista. In seguito interruppi la mia collaborazione per servizio militare (18 mesi) nel genio alpini. Dopo il congedo ripresi lo stesso posto di lavoro. Ero soddisfatto. L'ambiente era ottimo. Abitavo al mio paese e usufruivo della corriera per gli spostamenti. Nella primavera del 1962 le elezioni comunali a Taipana cambiarono la mia vita. Per la prima volta due liste concorrenti: Democrazia cristiana (che fino allora dominava incontrastata) e Lista civica formata da candidati di tutti i partiti tranne l'estrema destra. Sentite voci su presunte malversazioni di consiglieri comunali DC, da uomo libero, non potevo che appoggiare l'idea della Lista civica: eleggere un rappresentante esterno a quel partito che vigili sull'operato degli amministratori. Sapevo di essere apprezzato per la mia onestà e disponibilità verso il prossimo, ma rifiutai la candidatura offertami accettando quella di scrutatore al seggio di Platischis. Dopo lo spoglio dei voti, una mazzata per la DC, il capolista della concorrenza Guerrino Te-doldi, comunista, direttore del "Matajur”, è stato eletto! Seguirono incredulità e resa dei conti. H seggio di Platischis a stragrande maggioranza ha votato per la Lista civica. D rappresentante di opposizione si è messo subito all'opera riprendendo le sedute / seje con un registratore “Geloso” riproponendole quindi alla popolazione. Ora nulla si poteva nascondere e tutto diventava difficile. Il colpevole dell'affronto? Facile da individuare. Lavora addirittura all'interno della tipografia arcivescovile di Udine. Bisognava reagire e colpire duramente. Persi subito il lavoro ed emigrai in Svizzera. Mia madre con le lacrime agli occhi salutandomi diceva: te lo avevo detto di stare con la maggioranza. In precedenza mi è stato proposto di candidarmi per la DC. Dall'estero ho continuato a pensare alla mia terra dove rimangono forti le radici. Nel mio cuore un rimpianto: quello di non aver saputo contribuire maggiormente alla sua rinascita soprattutto dopo il terremoto del 1976. La cerimonia ufficiale del 23 dicembre 2007 a Ponte Vittorio Most na Nadiži (Taipana), immortalata dall'ultima simbolica alzata della sbarra che divideva da sessant'anni due Stati, rimarrà certamente nel ricordo delle centinaia di persone presenti come un momento d'infinita gioia per la riconquistata libertà di movimento. Pure io ne sono rimasto profondamente coinvolto gustando gli avvenimenti sia al Natisone che nel prosieguo di Prossenicco. La vigilia di Natale non potevo mancare la messa di mezzanotte a Boreana. E il 26 la cerimonia per l'apertura ufficiale del valico di Robedischis con l'appendice di Podbela (benedizione dei cavalli). Personalmente, pur condividendo questa giustificata felicità, rimane il rimpianto per le tre generazioni della Slavia e della Slovenia alle quali, per colpa d'insensate decisioni politiche, è stata preclusa ogni possibilità di familiarizzazione e crescita culturale. In questi ultimi sessant’anni, ai, vari governi che hanno guidato l'Italia, è mancata la volontà necessaria all'introduzione del bilinguismo obbligatorio e della tutela territoriale sottintesi nello Statuto. Sperare di ottenere ora, che non esistono più frontiere, un mea culpa ufficiale con rispettivi risarcimenti da utilizzare nel rilancio economico, sociale e linguistico della Slavia friulana, sarebbe perfettamente legittimo. Pio Cencigh Hodin 34 evro 40 evro 62 evro . 65 evro NOVI MATAJUR NAROČNINA 2008 Abbonamento ITALIJA.............. EVROPA............... AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (po avionu)... AVSTRALIJA (po avionu). Befana je an lietos paršla! Tudi lietos je Befana ušafala pot za prit do Ješičja! Gor na tarkaj, ki muora okuole hodit za de vsi otroc na 6. ženarja ušafajo karamele an druge šenke, je dobila tudi cajt za prit v telo vas, kjer jo vsako lieto povabijo, pokličejo, de naj se parkaže pridnim otrokam, ki tle živjoi An tudi lietos jim je parnesla bombone an druge dobruote. Vsi so bli veseli tegà tudi te veliki! Secondo una tradizione ormai consolidata, l’amministrazione di Pulfero ha promosso, nel corso delle feste natalizie, una cerimonia per il conferimento di una serie di riconoscimenti a persone residenti sul territorio comunale e distintesi per vari meriti. Accolta dalla sala consiliare, la circostanza ha visto protagonisti, quest’anno, i titolari di tre esercizi pubblici, due dei quali ubicati in frazioni di montagna, ma anche due maestre delle scuole elementari di Pulfero e la direttrice del locale ufficio postale, recentemente andate in pensione. "Finalità dell’iniziativa -ha sottolineato il sindaco Piergiorgio Domeniš - è quella di tributare un doveroso omaggio a cittadini che, a diverso titolo, recano un importante apporto alla realtà quotidiana del nostro piccolo Comune. In questa occasione abbiamo anzitutto voluto premiare, con una targa ricordo, i gestori di tre locali, Ines Marseu, proprietaria del bar di Mersino, Maria Cen-cig, titolare di un agriturismo a Montefosca, e Gino Cer-noia, dell’osteria “All’antica”, a Biacis, in fondovalle. Non va dimenticato, infatti, che se un tempo tali attività potevano essere redditizie, oggi rivestono, in queste zone, un ruolo prevalentemente “sociale”, rappresentando gli unici luoghi di incontro sui quali la gente delle nostre borgate può fare affidamento.” L’amministrazione comunale ha inoltre voluto onorare l’impegno profuso per tanti anni, in due diversi contesti, da tre donne, la direttrice dello sportello postale di Pulfero, Rosa Simonitto, e le maestre Elfi Coren e Nives Birtig. (l.a.) Ardeo an Daria malomanj “zlata” Praznovala sta 40 liet, odkar sta oženjena Telo zadnjo polietje Ardeo an Daria Macorig - Rosulnovi po domače iz Carnegavarha sta Sla v Nemčijo an Francijo. Je bluo posebno potovanje, je bla njih “luna di miele”, saj na 25. novemberja 2007 sta praznovala 40 liet, odkar sta se oženila. Ardeo an Daria niesta zapustila njih rojstno vas za prid dol v dolino, sta med tistimi Camovaršanji, ki le na-pri lepuo skarbjo za njih vas, kamar se zvestuo vračajo vsi tisti, ki žive tle za krajam. Tudi njih dvie čeče, Nadia an Katia, živta v dolini pa tudi one dvie hodejo zlo zvestuo do njih rojstne vasi gledat, ka-kuo se imajo njih tata an mama. An še ankrat, kupe z vso žlahto, jim željo še puno, pu-no liet zdravja an ljubezni. A Carraria presso la sede del Cai Da febbraio corso di speleologia La scuola di speleologia di organizzano il 18° corso spe-Cividale del Friuli “Forum leo di 1° livello. Inizia ITI Julii Speleo” ed il “Gruppo febbraio per concludersi il 16 Speleo Valli del Natisone” marzo, è aperto a tutti coloro che vogliono scoprire il meraviglioso mondo sotterraneo delle grotte, quindi... anche a te che stai leggendo! Il corso è riconosciuto dalla Commissione Nazionale Scuole di Speleologia e dalla S.S.I (Società speleologica i-taliana). Agli iscritti vengono insegnate le basi teorica -pratiche della speleologia quali la progressione su corda, le tecniche di salita-discesa, migliora la sicurezza in se stessi e perchè no... anche l’autostima! I corsi sono gestiti da istruttori (ben 18!) qualificati e certificati nei registri regionali e nazionali. Si articolano in sei lezioni, una per settimana, in cui oltre alla presentazione del materiale necessario per la pratica di questa disciplina, vengono gate anche le tecniche che poi verranno messe in pratica nell’uscita “sul campo” della domenica. Le lezioni teoriche si terranno alle ore 20.30 presso la sede C.A.I di Carraria (Civi-dale). Le lezioni pratiche (cinque) si svolgeranno nelle più interessanti aree carsiche del Friuli. Per altre informazioni: Angelo Faidutti 3338038576, Fabio Mattellon 393644772, Fabrizio Bosco 3347169487, Bruno Pocovaz 3397779367. Allora, cosa aspettate, prendete la cornetta, chiamate... il corso speleo vi aspetta! (Moz) Pulfero: il grazie delPamministrazione a piccoli esercenti ed insegnanti Non poteva mancare la foto di gruppo dei premiati con gli amministratori 10 novi matajur Četrtek, 24. januarja 2008 Risultati Pallavolo Maschile SICEM Udine - Poi. San Leonardo 1-3 1. Categoria Pallavolo Femminile Valnatisone - Lavarian Mortean 2-0 Poi. San Leonardo - Azzurra 3-1 3. Categoria Prossimo Turno Assosangiorgina - Audace 1-2 Giovanissimi 1. Categoria Castionese - Valnatisone Itala San Marco - Moimacco 1-1 Valnatisone - Cussignacco 3-0 3. Categoria Audace - San Gottardo Amatori Giovanissimi Sos Putiferio - Dinamo Korda 1-0 San Giovanni - Moimacco Calcetto Valnatisone - Centro Sedia Paradiso dei golosi - Bunker Tre 12-4 Amatori Al Bocal - Paradiso dei golosi rinv. Filpa - Rott-Ferr. (26/1) Drimex - Merenderos 4-1 Calcetto Manzignel - V-Power 8-6 Paradiso dei golosi - Varmo (30/1) Šport Merenderos - Bizetauno Mobili (28/1 ) Pallavolo Maschile Pol. San Leonardo - Us Friuli (25/1) Pallavolo Femminile Il Pozzo - Poi. San Leonardo (27/1) Classifiche 1. Categoria Maranese 35; Valnatisone 30; Lavarian Mortean, Palazzolo 26; Aurora Buonacqui-sto Remanzacco 25; Riviera, Arteniese, Cjarlins Muzane 24; Reanese 22; Torreane-se 20; Ancona Udine19; Castionese 18; OI3 17; Latisana, Tarcentina 14; Medeuzza 11. 3. Categoria Sagrado 32; S. Gottardo 30; Cormòns 29; Azzurra 28; Rangers 27; Pocenia 25; Villanova 24; Poggio 23; Lestizza, Ronchis 22; Audace, Pro Farra 21; Moimacco 20; Zompicchia 17; Trivignano 11 ; Assosangiorgina 1. JUNIORES Forum Julii 34; Bearzi 32; Reanese 30; Arteniese 19; Riviera 18; Venzone, Union Mar-tignacco 16; Pagnacco 15; Torreanese, Graph. Tavagnacco13; Osoppo 12; Fortissimi 11 ; Ragogna 4; Majanese 2. 12; Chiavris 2; Aurora Buonacquisto 1. Amatori (Eccellenza) Mereto di Capitolo 20; Ziracco, Ba.col Lova-ria17; Filpa 16; Gunners '95 Povoletto15; Flumignano, Anni ’80, Felettis United 12; Latteria Tricesimo 11; Dimensione Giardino, Rott. Ferr.9; Carrozzeria Tarando Tavagnac-co, Warriors 7; San Vito al Torre 4: Giovanissimi (Regionali) Amatori (2. Categoria) Itala San Marco 37; Virtus Corno 35; Moimacco 31; San Giovanni Trieste, Sacilese 30; Comunale Fiume Veneto Bannia 29; Bearzi 14; Cormor 13; Torre 4; Torviscosa 2. Giovanissimi (Provinciali) Valnatisone* 20; Forum Julii 18; Centro Sedia* 17; Azzurra Premariacco, San Gottardo 14; Cussignacco, Fortissimi, Buttrio Pro Cargnacco 17; Birago bar 16; Trattoria da Raffaele 15; Amatori Calcio Pozzuolo, Dinamo Korda*, Il Gabbiano 13; Amatori Cam-peglio 12; Sos Putiferio, Colugna 11; Bar Pizzeria Le Valli 10; Amatori San Domenico 9; Redsking 3. * una partita in meno. Nel primo dei due recuperi netta vittoria contro il Cussignacco, ora tocca al Centro Sedia terzo in classifica Adii? natisone che ha regolato il enajstmetrovka KoT t UDAREC t .12 KOTA) ŠPORT PO SLOVENSKO Nella seconda giornata dei play-off della Prima divisione maschile di pallavolo la Polisportiva di San Leonardo è ritornata vittoriosa grazie al 3-1 (25-20; 25-19; 21-25; 25-13) ottenuto nella trasferta di Udine con la SI-CEM. Il prossimo impegno per i ragazzi di Ettore Crucil sarà la trasferta di Codroipo dove saranno ospitati dalla Az. Agr. Vini Sbaiz. Le ragazze della Seconda divisione hanno regolato l’Azzurra di Premariacco per 3-1 (25-20; 16-25; 25-19;26-24). La squadra valligiana nel prossimo turno sarà impegnata nella trasferta di Pradamano con la compagine de II Pozzo. LE CLASSIFICHE Prima divisione maschile Caffè Sport San Giorgio di Nogaro 6; Pittarello Reana 5; Lignano volley*, Polisportiva San Leonardo 3; Vini Sbaiz Codroipo, Aurora volley Udine Us Friuli 2; Flu-system Pradamano 1; Team Up. SICEM Udine 0. Seconda divisione femminile Pulitecnica Friulana 21; Aurora Volley Udine*, 11 Pozzo* 12; Afa Estintori-Rizzi Volley *11; Pallavolo Faedis* 10; Polisportiva San Leonardo* 8; Azzurra* 6; Dopolavoro Ferroviario Udine 4; Amga Energia 0. IGRALNO IZRAZJE % Giovanissimi Provinciali, comunque primi Impresa della Valnatisone contro il Lavarian Mortean, ottima /’ Audace r™ - - ------------------------------- - Nel recupero la Sos Putiferio vince grazie ad un autogol e sale posizioni I Anche il Paradiso dei golosi di S. Pietro al Natisone ha ripreso alla grande il proprio cammino nel campionato di Eccellenza del calcio a cinque “stracciando” la Bunker Tre con le cinquine realizzate da Daniele Ba-stiancig e David Specogna e dalle reti di Denis Gosgnach e Patrik Birtig. Rinviato il successivo impegno con la formazione de II Bocal, fanalino di coda. Giornata negativa per le altre due formazioni valligia- ne. Due sconfitte consecutive per i Merenderos di S. Pietro al Natisone che, dopo il tonfo casalingo con il Var-mo, si sono ripetuti ritornando a mani vuote anche dalla trasferta di Feletto Umberto. Prima di effettuare il previsto turno di riposo la V-Power di S. Leonardo ha giocato a Feletto con la Happy M. Famea - Giovanissimi Hour riportando una sconfitta. Avr (METANJE iz AVTA)^v NEDOVOLJENI POLOŽAJ (0FF51PE) Grande impresa della Val- Lavarian Mortean, mantenendo così il secondo posto nel girone B di Prima categoria. La formazione guidata da Ezio Castagnaviz ha realizzato i due gol nella ripresa con Francesco Petrussi ed Andrea Dugaro riscattando la sconfitta patita all’esordio nel centro della Bassa friulana. Nel campionato di Terza categoria l’Audace di S. Leonardo con il “bliz” ad Udine con l’Assosangiorgina ha migliorato ulteriormente la sua posizione in classifica. Le reti vincenti della formazione guidata da Robi Caucig sono state realizzate da Simone Cudicio e Daniele Balutto. Nello scontro con la capolista Itala San Marco, la formazione dei Giovanissimi regionali ha costretto al pareggio i padroni di casa. Il gol dei ragazzi allenati da Arnaldo Ve-nica è stato siglato da Devid Cudicio che ha trasformato un calcio di rigore. Nel primo dei due recuperi i provinciali allenati da Giancarlo Armellini hanno ottenuto un successo sul Cussignacco firmato dalle reti di Giovanni Snidaro, Andrea Trifirò e Nicolò Marseu. Grazie alla vittoria ottenuta, la squadra valligiana si è portata in testa alla classifica e domenica prossima 27 gennaio, nell’ultimo recupero a Savogna, affronterà la formazione del Centro Sedia, terza della classe. Nel recupero del campionato amatoriale di Seconda categoria, grazie ad un’autorete degli avversari della Dinamo Korda, la Sos Putiferio di Savogna ha conquistato due preziosissimi punti che la portano verso posizioni di classifica più tranquille. Sabato 26 gennaio ripren- CLASSIFICHE CALCIO A CINQUE (aggiornate ultima giornata del girone d'andata) Eccellenza Il Biscotto 17; Vanno, Euco-games, Varmo, Bizetauno mobili 15; Osteria la Cjacarade 13; Paradiso dei golosi 12; La Torate Paluzza 10; Drimex 9; Bunker Tre, Merenderos, Nuova Udinese Sport 8; Al Bocal 0. Prima categoria Bar Erica 18; Pagnacco 14; V-Power 12; Amici della Palla, Zomeais 11; S.t.u. Fagagna 10; Happy Hour, Man-zignel 8; Pizzeria Grizzly 7; Ristorante alla Frasca Verde 6; Casaidea Immobiliare 4. derà il proprio cammino nel Putiferio di Savogna, ed in campionato amatoriale di Ec- Terza la Polisportiva Valnati- cellenza la Filpa di Pulfero, sone di Cividale, ritorneranno mentre in Seconda categoria il in campo nel primo week-end Bar Pizzeria Le Valli di di febbraio. Drenchia-Grimacco e la Sos Paolo Caffi Ribiško srečanje v Benečiji Tradicionalno družabno srečanje, ki ga prireja ribiško društvo slovenskih muharjev v Italiji Camik ob priliki božično-novolet-nih praznikov, je lani decembra potekalo v Hlasti, sicer pa ni naključje, da so se ribiči zbrali prav v Benečiji. Skoraj polovica članov društva Carnik prihaja namreč iz Čedada in Nadiskih dolin, ob tem pa gre poudariti, da se na Videmskem iz leta v leto veča zanimanje za muharjenje. Slavnostni gostje ribiškega srečanja, ki je potekalo v agriturizmu “II melo innamorato”, so bili Lucijan Rejec, predsednik ribiške družine Tolmin, v katero so včlanjeni vsi ribiči društva Camik, ter člana tolminske ribiške družine Tone Jesenšek in Milan Berlot. Goriškim in beneškim ribičem so gostje spregovorili o ribjem življu v Soči, Idrijci, Nadiži in njihovih pritokih. Predsednik Rejec je ob tem povedal, da se je lani povečalo število ribiških turistov, ki prihajajo na Tolminsko in Idrijsko z vse Evrope, nekateri pa tudi iz Amerike. Srečanje je potekalo v znamenju veselega razpoloženja in dobre volje, ribiči pa so posebno pohvalo namenili Danijelu Vogrigu z Gorenje Mer-se. On je namreč predlagal, da bi predpraznično večerjo priredili v Hlasti, kjer so se ribiči - tudi spričo dobrih domačih jedi - i-meli res lepo. Prva priložnost za ponovno srečanje med beneškimi in goriškimi člani društva bo občni zbor, ki bo na sporedu v petek, 25. januarja, ribiči pa še bolj nestrpno pričakujejo torek, 1. aprila, ko se bo ponovno začela ribiška sezona v rekah ribiške družine Tolmin. četrtek, 24. januarja 2008 Serijam v Juracovi družini v Sriednjem Mario an Paola, zlata poroka Ce sta kak tiedan od tega Sli čez Sriednje, sta pred adno hiso vidli liep purton an na njim an velik, zlat “50”, zak tarkaj liet sta Ze oženjena Mario Simoncig - Juracu iz Sriednjega an Paola Covaceuszach - Počeunjakova iz Budaž. Je bluo na 28. dičemberja lieta 1958, kar sta se oženila. An part njih življenja sta ga preživiela tudi v Belgiji. V Sriednjem sta puno liet daržala butigo an oštarijo, kar njih puob Franco se je oženu s Tereso Covaceuszach -Piščakuovo iz Dolenjega Tarbja sta poštudierala: “Pustimo te mladim, seda naj oni dielajo!”. Lepuo sta jo pomislila, saj seda tista ošterija je poznana povsierode kot “Sale e Pepe”. Za njo skarbijo “te mladi”, pa Paola an Mario sta jim nimar ob strani an jim zvestuo po- magajo. Mario an Paola nie-mata samuo Franca, imata tudi adno čečo, ki se kliče Renata an dva navuoda, Sara an Matija. Oni an še neviesta Teresa an zet Stefano so jim za njih zlato poroko napravli lepo družinsko srečanje, takuo, ki sta Mario an Paola želiela. Mario je šenku Paoli an pušji rož, ku vsi pravi noviči. Kar so se po kosilu z družino varni! damu an so šli v njih ošta- «Tsi * jul rijo, tle jih je čakalo drugo presenečenje, druga sorpreža: fešta z vso žlahto, paršli so pru vsi, an potlè še parjatelji, vasnjani... Imiel so godce, veliko torto an puno, puno veseja, ku na pravi poroki! Vsi jim želijo še ankrat še puno takih liepih an veselih dni! Petdeset liet od tegà se oženili moji noni “Moji noni sta praznovala petdeset liet, odkar sta se oženita... Takuo nam piše Federica Qualizza iz Kozce, ki nam je pošjala tudi fotografijo, kjer videmo “noviče". Nje noni so Aladino Dorgnach an Paola Mattelig. Aladino je buj poznan kot Dino. Puno liet je uozù koriero po vsieh Nediških dolinah. Uozu jo je že tiste lieta, kar koriere, ki iz naših gorskih vaseh so uozile v Čedad an na Manzan so ble pune ljudi. Dino an Paola sta se oženila na 4. ženarja lieta 1958 v Podutani. Za praznovat njih zlato poroko sta ponovila njih ja, telekrat na Stari gori. Kupe z njim so se veselih njih otroc, navuodi an vsa druga žlahta. Vsi, pru vsi jim željo še drugih 50 liet ljubezni, zdravja an veseja! V Matajure je biu poseban Božič novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Folostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 m .Včlanjen v USPI Associato airUSPI Po naših dolinah Božič ima šele njega pravi pomien, čeglih ne ku ankrat, kar po vaseh je bluo vse puno ljudi an olruok... Tisti, ki smo, daržmo tarduo an ostanemo navezani na vse naše navade. Navezani na naše navade so tudi naši ljudje, ki žive v dolini an dol po miestah, pa se zvestuo vračajo “damu” še posebno, kar so kake posebne parložnosti. Taka posebna parloznost je Božič. Prodajam Fiat 600 leta 2005, 4.500 evro. Telef. 335/5387249 Prodajam harmoniko diatonično Melodija, 1.200 evro. Telef. 335/5387249 Po naših dolinah smo vidli puno liepih jaslic (presepi), tisti, ki se napravjajo ku ankrat: mah, statuine, bombaža, ko-ton za snieg, karta plava za narest ne-buo... Med vsiem te,-lim jaslicam, posebno lepe so ble tiste, ki so jih napravli v cierkvi v Matajure. Podobe, statuine, so ble iz liesa an so jih nar-dili tisti, ki so se v umetniški Suoli, scuola d’arte, v Matajure učili, kakuo se diela lies. Je bluo zaries kiek posebnega, vsi vasnjani an bližnji so bli zlo ponosni, orgoljožasti telega posebnega presepia. “Bi bluo lepuo, de bi ga vidli an tisti, ki nieso paršli v 1 našo vas, še posebno tisti naši vasnjani, naši ljudje, ki žive deleč tle od duoma... zatuo če moreta publikat fotografijo, mi iz Matajurja bomo zlo veseli tega” nam je napisu Marco, ki je an naš mlad puob, ki ima koranine v Matajure, živi v Ronchi dei Legiona- ri an je zlo navezan na vse, kar je našega. Zvestuo publikamo fotografijo. Pohvala an zahvala naj gre vsiem tistim, ki so parpomagal, za de v matajur-ski cierkvi je biu tudi lietos poseben Božič, poseban tudi za tele lepe jaslica. Bush je sreču Kristusa an ga i’ poprašu: - Povejte mi, ki bo z Ameriko v prihodnosti (futuro)? - Strašne nasreče se bojo gajale! - je povie-du žalostno Kristus -Bin Laden porazi Ameriko! Bush se jč pokleknit an začeu jokat! Bin Laden je sreču Kristusa an ga j’ poprašu: - Povejte mi, ki bo z Afghanistan v prihodnosti? - Strašne nasreče se bojo gajale - je poviedu žalostno Kristus Bush porazi Afghanistan! Bin Laden se je po-kleknu an začeu jokat! Prodi je sreču Kristusa an ga j’ poprašu: .- Povejte mi, ki bo z Italijo v prihodnosti ? Kristus se je pokle- knu an začeu jokat! *** Novi muost je biu naret. Pa priet, ku potniki ga morejo prehodit, se muore narest odobritev (collaudo). Zatuo inženir je poklicu njega zidarje an jim je kuazu, de naj previdajo kajšan težak kamjon nabasan an ga storijo pasat čari-ez za videt, če muost ga udaržu. Glih tenčas je pelju atu blizu an velik pullman na dva plani pun judi z zelenim facu-olam tu taškine, ki so uekali: “W Bossi, W la Padania!” Zidarji, ker niso ušafal obednega kamjona so šli subit blizu an poprašal šoferja, če se more ustavt nomalo cajta na tistim muo-ste za ga kolaudat. Šofer je dovoliu an se luo-žu na sredi mosta. Tenčas, ki inženir je pregle-davu njega štrumente, je veleteu iz pullmana an mladenč z zelenim facuolam za vratam, an je poprašu zaki so atu ustavjeni. - Zatuo, ki runamo kolaudo! - je odguoriu im zidar. - An ki pride reč kolaudo? - je poprašu mladenč. - Pride reč, de če muost ostane na konac je pravo zazidan an de bo vse pru an dobro. An če muost se polome dol v glaboko vodo? - je poprašu mladenč z zelenim facuolam na katerim je biu narisan Bossi. Zidar je pogledu tist obraz an odguoriu: - Bo pa še buojš! P.S.: Sem ču pravco, de imajo kolaudat tudi te novi muost v Hrasto-vijem an de inženier je začeu zbierat vse politikante po Benečiji! Padavine (od polnoči do 24h) “Kuo so lepi naši otročič!” smo vsi jal, kar smo vi-dli telo fotografijo. Na nji je Rebecca an živi v Premarja- ge- Se je rodila na 29. otube-rja Heta 2007 an je pamesla puno, puno veseja mami, ki je Tiziana Rucli an tatu, ki je Oscar Sangoi, nonam v Doli-enjanem, ki sta Ada an Valerio, an- tistim, ki sta v San Daniele an se kličejo Luciano an Germana. Posebno veseli imiet tako lepo CiCico v družini so tudi bižnone, tetè an strici (zii an zie), an vsa žlahta. Rebecca, de bi bluo toje življenje puno veseja, zdravja an liepih reci ti Zeljo vsi tisti, ki te imajo radi. De bi bluo toje življenje takuo lepuo, kot si ti liepa ti tudi mi Zelmo. Piccola Rebecca, dire che sei una bella bambina è poco! Chissà quanta gioia hai portato a mamma Tiziana e papà Oscar, ai nonni Ada e Valerio di Dolegna e Luciano e Germana di San Daniele, agli zii ed alle zie, alle bisnonne e a tutti quelli che ti aspettavano! Una vita ricca di amore e fortuna è quello che tutti ti augurano! Če tuole nie an čudež... --■TT^r Planinska družina Benečije Tečaj smučanja v Podkloštru Corso di sci ad Amoldstein 27. januarja / 3., 10. in 17. februarja zbirališče v Spetru pred srednjo šolo ob 7. uri, odhod ob 7.15 in ob 7.20 iz Čedada (železniška postaja) - od 10. do 13. ure tečaj - ob 16.30 zbirališče pri avtobusu in ob 17. odhot proti domu prosimo vas, da najkasneje do petka zjutraj potrdite nakup skipasa - confermare entro venerdì mattina l’acquisto dello ski-pass per chi fa sci libero! Flavia 0432/727631 - Daniela 0432/731190 ali 714303 , Kje se začne muorje magli, kje se začne koutra snega? Ce je takole v nebesih, nebesa jih imamo tle doma, na Matajure! Takole je bluo gorè telo zadnjo nediejo. Takuo lepuo, takuo posebno, de ne najdeš te prave besiedo, za dopoviedat... VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DE2ELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA Nad Evropo je solidno anticiklonsko območje. Proti nam pritekajo suhi severni tokovi. V petek bo naše kraje hitro prešla severna hladna fronta, za njo se bo spet okrepil anticiklon s toplim višinskim zrakom. ČETRTEK, 24. JANUARJA Pretežno jasno bo ali zmerno oblačno zaradi morebitne visoke koprenaste oblačnosti. V gorskih dolinah bo nastal temperaturni obrat. Ob morju bo zjutraj pihala šibka burja. PETEK, 25. JANUARJA Dopoldne bo oblačno do pretežno oblačno, v Julijskih Alpah bo lahko občasno rahlo snežilo. V popoldanskih urah se bo od severa razjasnilo. Ob morju bo zapihala zmerna burja. Najni2ja temperatura (°C) Najvisja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Ure sonca Nižina -4/-1 9/12 Obala 1/4 9/12 3°C ‘1°C Najnižja temperatura (°C) Najvisja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina -1/2 9/12 Obala 3/6 9/12 5°C 0°C OBETI V soboto bo pretežnp jasno ali delno oblačno zaradi visokih koprenastih oblakov. V gorskih dolinah bo nastal izrazit temperaturni obrat. V nedeljo bo predvsem v gorah sončno in za ta čas zelo toplo. V nižinah bo v nočnih urah lahko nastala megla. Megla jw> ÌMwumMj «pumnH j «Metu« >MwM. Srednji veter totalni unoran 12 at «ti j »-12 | »-9 | M j J ai mani £) = — G s 5-9 m/> 1 I Nevihta Sneg >» nv« 9-5 mm i 5-10 r ti iti it iti 19-50 mm >50 mm Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà 0432.510188-723481 Kras: vsriedood 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. GRMEK doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 1 S. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak , sriedo an petak od 15.00 do 15.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Camivaiti: v torak od 14.30 do 15.30 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: vtorakod 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laurà Sriednje v torak an Četartak od 11.30 do 12. SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje v pandiejak an petak od 11.30 do 12.30 v sriedo od 9. do 10.30 SPETER doh. Tullio Valentino 0432.504098-727558 Spietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9.00 do 10.00 v torak an petak od 17.00 do 18. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Spietar: pandejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910 / 339.8466355 Spietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala "za prelieve” je na razpolago "servizio infermieristico" (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 25. DO 31. JANUARJA Cedad (Fomasaro) tel. 731175 - Sriednje tel. 724131 Centa (Di Lenarda) - Ukve 60395 - Rezija 353004 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 27. JANUARJA Esso Cedad (rta pot pruoti Vidmu) - Tamoil v Karariji Četrtek, 24. januarja 2008 Rebecca, liepa ku na rožca... Kronaka — 1