Učitelistei Tovariš
i L-J-Jti.« J— Hnr/|«/| • r Jf>hf//iHn Kmn	mhn »I Hm /»/ 7 Dnbnnicrtri ne nrn//imn Vofrnn bimn i h fl/f#l
Stanovsko politiško glasilo UJU — Pover/eništvo Ljubljana.
Uredništvo in uprava: LJubljana, Frančiškanska ulica 611. Rokopisov ne vračamo. NefranklranUi pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
Nova pravila UJU.
Pravila UJU so bila predmet pogosto dolgih in precej ostrih razprav na glavnih skupščinah UJU. Do končnega rezultata pa le ni prišlo, ker so se v zadnjih letih vedno stavila z dnevnega reda.
Ti pojavi so postali žc nezdravi, kajti koliko dragocenega časa je izgubljal glavni odbor UJU, koliko poverjeništva in koliko poedina društva za obravnavo pravil. Vrhu* nec je doseglo to razpravljanje letos v Za* grebu, kjer se je pojavila energična zahteva, da morajo biti pravila tekom enega leta konč* no sprejeta.
Tozadevno jc bila sprejeta na zagrebški skupščini posebna resolucija. Izvršni odbor je dal osnutek pravil v izdelavo ljubljanske* mu poverjeništvu UJU.
Točno na temelju zagrebške resolucije jc izdelalo ljubljansko poverjeništvo osnutek novih pravil, ki jih jc izpremenil in odobril dokončno kot predlog ljubljanskega pov. UJU pretečeno nedeljo, dne 6. okt. t. 1. širji sosvet na svoji seji v Ljubljani.
Ta osnutek prejme sedaj — do 15. t. m., — kakor je dan termin — izvršni odbor, ki bo izdelal na podlagi tega svoj predlog za razpravo pri vseh poverjeništvih, oziroma društvih. Na podlagi tega bo izdelan šele končni predlog za prihodnjo glavno skupščin no UJU.
Temeljna načela, ki so bila merodajna pri sestavi osnutka novih pravil so povzeta pred* vsem iz onega, kar je dosedaj oviralo našo organizacijo v aktivnosti ter v hitrem in do» brem administrativnem poslovanju. Odpraviti je potreba iz dosedanjih pravil vse hibe, ki so se pokazale dosedaj ter so bile vzrok, da se organizacija ni mogla razviti z večjim raz* mahom in da ni stvarneje in pozitivneje de* lovala na svojih skupščinah.
Jasno je, da je treba organizacijo čim* bolj okrepiti v njeni borbenosti za stvarno delo za stan, šolo in prosveto. Vse, kar nima najtesnejšega stika z nami, moramo odstra* niti in združiti na pozitivni bazi čim tesneje vse one, ki imajo enoten cilj in enotne in* terese. Z novimi šolskimi zakoni nam je tudi jasno pokazano. da se mora osnovnošolsko učiteljstvo osvoboditi vsega, kar bi mu ko* ličkaj vezalo roke in ga oviralo pri delu organizacije za vsa stanovska prava. Kot stanovska organizacija mora biti name* njena učiteljstvu. ki spada pod zakon za osnovne šole in potom tega pod II. in III. ka* tegorijo. Drugo nas zaenkrat ovira v naši sta* novski borbi in mora biti naša prva skrb obzir do lastne kategorije in do dela na izboljšanju materijalnega in pravnega polo* žaja — pred drugim delom in nalogami or* ganizacije.
Že pri prvi korekturi prvotnih pravil se je pojavila zahteva po večji samoupravnosti sekcij UJU. To vprašanje je bilo tudi vzrok, da je precejšen del hrvatskega učiteljstva ostal izven UJU. Nova pravila določajo za sekcije samostojna pravila, kar je prvi korak za odpravo nepotrebnih nesporazumljenj in bojazni v tem oziru.
Važno bo postalo sedaj vprašanje even* tuelne razdelitve večjih sekcij, ki so zaradi prevelikega teritorija ovirane v stvarnem de* lu. Vendar bo pri tem vprašanju razvoj igral še svojo vlogo in je treba pripustiti, da sc
razvije in reši to vprašanje na podlagi spo* razuma med prizadetim članstvom samim.
Velika hiba organizacije je bila. da je imel odločilno vodstvo v rokah izvršni odbor, ki ni bil široko informativen po svoji sestavi in brez osebnega kontakta s poverjeništvi. To je dovajalo često do nerazumevanja te* ženj vnanjega članstva. Glavni odbor je bil predrag -in preokoren aparat, da bi se mogel večkrat sestajati in bi vršil to nalogo.
Ta hiba je odpravljena z novo upravno instanco, v kateri so poleg zastopnikov cen*' trale tudi predstavniki sekcij, ki bodo sedaj lahko stalno osebno tolmačili želje in težnje svojega članstva. S tem bo organizacija pri* dobila tudi na borbenosti, ker bodo za sklepe in ukrepe prevzemali odgovornost predstav* niki sekcij, ki bodo za vse potrebne slučaje imeli tudi članstvo za seboj.
Kot nujno potrebna je morala ostati in* stanca izvršnega odbora, kot eksekutiva. V nadomestilo okrnjenih članov je izvršni od* bor v informativne svrhe in zaradi delitve dela pomnožen z odseki.
Omenili smo že, da je bil sedanji širji glavni odbor drag in okoren aparat, ki za* radi preredkega sestajanja ni mogel vršiti
svoje naloge. Mesto njega bo hitreje in toč* neje ter popolneje lahko vršil to nalogo no* vo vneseni upravni odbor. Sedaj predvideni širji upravni odbor, bo pa vseeno lahko vršil svojo kontrolno nalogo nad delovanjem, lah* ko bo pa tudi nadomeščal izredno skupščino.
Najvažnejša načelna novost je pa v osnutku pravil uvedba proporcijonalnega si* stema. S tem se je dala prilika tudi manjšini, da ilahko lojalno in legalno zastopa svoje mišljenje in se tudi v pozitivnem pravcu udej* stvuje. Da se pa odpravi sedanje sabotiranje dela v skupščinah potom nedelegatov, je tem odvzeta beseda na skupščinah. Kot kompen* zacijo je dobila manjšina potom širjega upravnega odbora na podlagi proporcijonal* nega sistema besedo na skupščinah.
Nezaupanje v finančnih vprašanjih pre* prečuje pritegnitev vnanjih članov v nadzor* ni odbor.
Vsa reforma je več ali manj administra* tivna, kar pa prinese potom odpravljenih hib tudi idejno reformo; idejnega izboljšanja ne morejo dati nobena še tako idealna pravila, ker idejo in duh organizacije tvorijo oseb* nosti — članstvo.
Predlog za pravila UJU.
(Sprejele na seji ¿irjega «sosveta pov. UJU — Ljubljana., dne 6. oktobra 1029.)
Ime in sedež.
Čl. 1. Učiteljstvo osnovnih in njim so* rodnih šol kraljevine Jugoslavije se organi* zuje v edinstveni organizaciji z nazivom Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva (UJU) s sedežem v Beogradu.
Članstvo.
Čl. 2. a) Redni člani UJU so lahko aktivni ali upokojeni učitelji in učitelji*uradniki II. in III. kategorije osnovnih in njim sorodnih šol, zavodov in uradov, ki jih predvideva zakon o osnovnih šolah ali so s temi ustanovami v neposredni zvezi.
b)	Podporni člani so lahko tudi učitelji meščanskih in drugih šol.
c)	Častni člani so oni. ki so si pridobili-posebnih , zaslug za učiteljski stan ali pro* sveto.
Člani UJU ne smejo biti istočasno člani druge stanovsko*politične organizacije osnov* nošolskega učiteljstva.
Član UJU postane vsak upravičenec le potom prijave svojemu pripadajočemu sres* kemu društvu, ki ga prijavi sekciji in ta cen* trali UJU.
Svrha.	,
Čl. 3. a) Da v svojih vrstah združi vse učitelje in učiteljice navedene v čl. ,2. brez razlike političnega in verskega naziranja na temelju stanovskega edinstva v svrho na* predka šolstva in narodne prosvete na osnovi narodnega in državnega edinstva vseh delov našega naroda;
b)	da deluje na pospeševanju in brambi gmotnih in pravnih interesov ter dviganju splošne in strokovne izobrazbe in stanovske solidarnosti članstva;
c)	da z vsemi dovoljenimi sredstvi deluje na to, da bodo zakoni in zakoniti predpisi v pravnem, materijalnem in socialnem položaju učiteljstva in šolstva vedno v skladu z upra*
vičenimi stanovskimi in strokovnimi zalite* vami udruženega učiteljstva;
č) da je v stiku in zajednici z ostalimi strokovnimi organizacijami in deluje na iz* boljšanju občega položaja državnega uradni* štva;
d) da vzdržuje zveze z učiteljskimi orga* nizacijami slovanskih in drugih držav in so* deluje pri mednarodni učiteljski akciji za iz* boljšanje občega socialnega položaja učitelj* skih in prosvetnih razmer.
Sredstva.
Čl. 4. a) Organiziranje učiteljskih sekcij, društev, odsekov in krožkov ter prirejanje skupščin, zborovanj, predavanj in manifesta* cij v gornjo svrho;
b)	ustanavljanje kulturnih, socialnih in gospodarskih ustanov:
c)	¡¿dajanje rednih in izrednih publikacij;
č) pobiranje članarine in podpor, odnos*
no zbirk.	,
Ustroj.
Čl. 5. UJU sestoji iz sekcij. Te sekcije se nazivajo »Sekcija UJU v ....«. Sekcije se lahko ustanavljajo na teritoriju prosvetnih inšpektoratov. Lahko se ustanovi ena sekcija UJU na teritoriju več prosvetnih inspekto* ratov.
Čl. 6. Sckcije UJU se upravljajo samo* stojno in avtonomno po svojih pravilih, ki pa morajo biti v skladu s temi pravili. V to svrho morajo svoja pravila predložiti vrhovni upravi UJU, ki sme odkloniti sprejem sekcije v UJU, če pravila sekcije niso v skladu z glavnimi pravili. Končno odloča o prizivu v tem pogledu glavna skupščina.
Čl. 7. Sekcija se lahko razširi ali razdeli v manjše ali večje sekcije le tedaj, ako to sklene skupščina sekcije in odobri glavna skupščina.
Čl. 8. Sekcije sestoje iz sreskih društev.
Čl. 9. Sreska društva so lahko član le one sekcije, na katere teritoriju se nahajajo.
.
Čl. 10. Sreska društva se upravljajo po določilih, kakor jih predvidevajo pravila sek* cij, a v skladu s sekcijskimi in centralnimi pravili.
Uprava.
Čl. 11. UJU upravljajo:
a)	Izvršni odbor.
b)	Upravni odbor.
c)	Širji upravni odbor UJU.
č) Glavna skupščina UJU.
A.
Upravni odbor.
Čl. 12. Upravni odbor tvorijo: Pred* sednik UJU, tajnik UJU in predsedniki vseh sckcij UJU. V slučaju zadržka jih za* stopajo podpredsedniki, oziroma namestnik tajnika.,	I ^f
Čl. 13. 'Upravni odbor je ona upravna in* stanca udruženja, ki skrbi za izvajanje skle* nov glavne skupščine ter rešava vsa načelna stanovsko*politična vprašanja. Njega pred* stavnika napram oblastem in na zunaj sta predsednik in tajnik UJU.
Čl. 14. Upravni odbor se sestaja redno mesečno na seje, ki se vodijo na podlagi po* sebnega poslovnika.
Čl. 15. Predsednik UJU, oziroma pred* sedniki sekcij smejo k sejam upravnega od* bora pritegniti tudi poročevalce za poedina vprašanja. Ti imajo le posvetovalen glas.
Čl. 16. Stroški za seje upravnega odbora se morajo kriti iz centralne blagajne po pro* računu UJU. Izdatke za poročevalce nosi vsaka Sekcija.
B.
Izvršni odbor.
Čl. 17. Izvršni odbor tvorijo: Predsednik UJU, tajnik UJU, blagajnik UJU in uredniki stanovsko političnega in šolsko prosvetnega glasila, ki ga izdaja UJU v Beogradu. Vsak funkcijonar ima svojega' namestnika, pred* sednik pa podpredsednika.
Izvršni odbor je samo eksekutiva skle* pov glavnih skupščin in upravnega odbora ter rešava le tekoče administrativne posle samostojno. Upravni odbor lahko pooblasti izvršni odbor tudi za reševanje nujnih zadev v poedinih slučajih, ki niso načelnega stanov* sko političnega značaja. O vseh tekočih za* devah sestavi poročilo in pripravi materijal za sejo upravnega odbora UJU.
Čl. 18. Izvršni odbor se sestaje na seje redno tedensko. Vodijo se na podlagi poseb* nega poslovnika za poslovanje izvršnega od* bora.
Čl. 19. Ako je predsednik zadržan ga zastopa podpredsednik, ki je reden član iz* vršnega odbora. Namestniki smejo prisostvo* vati sejam izvršnega odbora, imajo pa, kadar ne nadomeščajo funkcijonarjev, le posVeto* valen glas.
Čl. 20. V pomoč tajniku se lahko za po* samezna vprašanja ali področja pritegnejo poročevalci. 'Poročevalci imajo na sejah iz* vršnega odbora le posvetovalen glas. V koliko prejemajo stalni poročevalci nagrado, se to določi s proračunom UJU.
Čl. 21. Za posamezna vprašanja in pod* ročja lahko izvršni odbor sestavi odseke, ki so svetovalni organi izvršnega odbora. Vo* dijo jih iz srede odsekovih članov izvo* ljeni načelniki. Upravljajo se po svojem poslovniku. Zapisnikarja, oz. poslovodjo iz*
LISTEK.
MILOŠ VERK:
Kmetsko-nadaljevalne šole.
(Dalje.)
Učenci nadaljevalnih šol obiskujejo in bodo obiskovali nadaljevalno šolo prosto* voljno in bodemo v splošnem imeli opraviti z voljnimi in nadarjenimi fanti, kjer disci* plinarna sredstva niso potrebna. Starost je navzdol omejena na 17 leto. Mislim, da tu ne bo treba nikakšne spremembe. Mlajši fantje so boljši učenci za pasivno sprejemanje, sta* rejši imajo več razsodnosti in kritičnega miš* ljenja, ter se obe skupini nikakor ne izklju* čujeta, prej izpopolnjujeta.
Za vsako učno enoto izvrši učitelj ožjo pripravo, ki obstojaj v tem, da učitelj na pod* lagi knjig, zapiskov in razmišljevanja osveži v spominu vso snov in se odloči za metodo. Glede učne snovi mora biti pripravljen na vse eventualnosti, ki so možne tekom pouka in je torej obširna priprava vsekakor boljša od one, ki bi se gibala v okviru striktnega obsega določene snovi.
Metoda vzgoje zavisi predvsem od po* trebe posameznih individualnosti ter splošne mentalitete gojencev kot delovne celote. Vsled tega je za vzgojo nemogoče postaviti fiksne smernice. Poudariti pa moram, da so vzgojne lekcije že v osnovni šoli dvomljive vrednosti, za kmetsko*nadaljevalne šole pa absurd. Vprašanja etike in morale naj načne učitelj takrat, kadar se mu nudi za to popol* noma upravičen povod, ki ga nanese slučaj ali ga pripravijo gojenci in bodi učitelj pre* viden ter pusti učencem razmotrivanje, ki ga
on sam previdno vodi k primernemu rezul* tatu. Iz lastne inicijative ali celo iz ozirov na svojo osebnost naj učitelj nikdar ne pod* vzame vzgojnih poizkusov. Ker so principi etike, učencem že splošno znani, versko vzgojo pa principijelno prepuščamo pokli* canim in delegiranim faktorjem, bi se videlo, da učitelj ne bode imel z vzgojo posebnih opravkov. Vendar bi pri tej priliki omenil dve važni vzgojni činjenici našega kmeta, ki ju vsekakor ne smemo prezreti.
Naš kmet je v formi in jurisdikciji pre* šel že davno iz patrijarhalne dobe v kulturno* trgovsko, v tradiciji pa je ostal v patrijarhal* nem ekstremu ali pa prešel v spekulativnega. Vsak ekstrem pa je za kmeta škodljiv. Do* čim najdemo še danes rodbinske zajednice, ki odklanjajo vsak zunanji vpliv in žive in delajo v tradiciji bivše zadruge, ki je imela eksistenčno možnost vsled svoje številčne moči, so se v drugih rodbinskih zajednicah pojavile individualne interesne sfere, ki iz* ključujejo občestvo rodbine. Imamo vsaj v našem srezu dva načina delovanja kmetskih moči in naporov. Prvi, patrijarhalni odklanja vse, kar je izven domačega krova, dasi je za to številčno in po obsegu lastnega zamljišča preslab, drugi pa pozna samo individualnost posameznega rodbinskega člana in ruši vsled tega porodično občestvo in ustvarja med kmeti tip meščanskega konkurenčnega boja za eksistenco. Oba ekstrema je zbližati ali vsaj ublažiti, kar bi bila ena najvažnejših nalog nadaljevalne šole. Ekstremi povzro* čaj o mnogokrat globoka problematična raz* mišljanja. navadno pa izključujejo akcije. Ravno radi tega je naš kmet zaostal in ni sle* dil drugim stanovom, ki so pod vplivom raz* mer in tuje kulture spoznali, da je moč stanu odvisna od združevanja naporov vseh čla* nov. Radi okostenelosti tradicije ali preveč
razvite individualnosti nima naš kmet smisla za organizacijo dela celega stanu. Morda so nekoliko krive tudi bivše, strankarske strasti, psihološka možnost pa v političnem nazira* nju ni utemeljena. Vsi stanovi so se v eksi* stenčnem boju udružili v kartele, truste, zbornice, kolektivne zadruge, ki jim je glav* ni namen, da ščitijo interese celega stanu na* pram drugim stanovom, le kmet ni udružen, • kar je zanj veliko zlo, ali še večje zlo je, da še sploh v obče nima smisla za stanovsko združevanje. Mnogo bodemo storili, ako se nam posreči prepričati naše gojence, da opu* ste borbo osebne ali rodbinske individualno* sti ter jo nadomestijo z borbo stanovske za* jednice in jih uverili, da bode to v korist individualnosti same.
Druga, ne manj važna činjenica, ki je ni prezreti, se mi vidi premalo trdna volja na* ših, preslabotnost v disciplinovanju samega sebe. Mlajši ljudje sicer nimajo pri nobenem narodu čvrste hijerarhije volje in lahko, sko* ro radi, podležejo skušnjavi. Pod raznimi vplivi se hitro odločijo za kaj dobrega, počno z navdušenjem, mnogokrat brez potrebnega premisleka in proračuna, se hitro naveličajo, obupajo in so s samim seboj skrajno neza* dovoljni. Ne iščejo pa radi vzrokov za svoje neuspehe v samih sebe, temveč iščejo vzroke kjeikoli, tudi tam, kjer jih ni. Ravno v na* daljevalni šeli pa se o trdni volji in o disci* pliniranju svojega duha in telesa najdejo najlepše prilike, kjer se gojencem 'očituje vrednost te čednosti bodisi v smislu aktiv* nega dela, bodi odrekanju užitkov in mir* jenja strasti.
Prihajam slednjič k metodi pouka. Ka* kor je nemogoče za posamezno šolo določiti gotov učni načrt, tako in še manj je mogoče fiksirati podrobne smernice za pouk, saj je metoda že v glavnih obrisih odvisna od učen*
cev, krajevnih razmer, ter vseh drugih vpli* vov. Naposled pa mi sami nismo avtomati, ki bi vsak za 1 Din dal isti zavitek bonbo*. nov. Tudi učitelj je individualnost z raznimi zmožnostmi in že iz osnovne šole ve vsak izmed nas ali je njegova moč v dociranju, razmotrivanju, razgovarjanju, eksperiment:* ranju, sokratiki, resni besedi, šali, ironiji, v dvogovoru, izpraševanju, empiričnem razve* ju, med štirimi stenami, v naravi itd. Vsak si bode torej iz svoje prakse in v dobi prakse izbral vse one svoje metodične vrline, ki se mu izkažejo najuspešnejše.
Važno se mi zdi v metodičnem oziru poudariti sledeče:
Ob početku tečaja stoji učitelj pred let* nikom kot učitelj, učenci oziroma gojenci pričakujejo, da jih bode učil in zato mora začeti s podavanjem in gotovo je, da bodo učenci v začetku zelo pasivni. Tekom vsega tečaja mora učiteljeva aktivnost na zunaj ponehavati, aktivnost učencev narašča, ven* dar ostane' učitelj še vedno gonilna sila in krmilo vsega pouka. Ob koncu tečaja naj imajo učenci vtis, da ta učitelj nadaljevalne šole ni pravi učitelj, da je to prijatelj, ki več ve, ki mnogo misli in globoko vidi, ki pa je vedno pripravljen nuditi svojim učencem vse, kar premore, h kateremu se lahko za* tečejo po dober nasvet v vsaki zadevi.
Ali se sme v nadaljevalni šoli docirati? Sem mnenja, da ne samo sme, temveč tudi mora. Učna snov je za razpoložljivih 200 do 300 ur tako obširna, če tudi jo skrčimo na najpotrebnejše, je izključeno, da bi vse prin* cipe mogli tehnično izvesti, temveč jih mo* ramo le ugotoviti kot fakt, ki ga je treba upoštevati. Kadar pa dociraš, ne izgovori niti enega stvaka brez vsebine, zabeli s šalo in ironijo, ki pa ne sme žaliti, dociraj po gibčnosti jezika 151—251 zaokroži snov, vpra*
volijo iz svoje srede. Člani izvršnega odbora imajo pravico prisostvovati sejam vseh od» sekov.
Čl. 22. Izdatki za redno poslovanje izvrš» nega odbora morajo biti predvideni in se smejo kretati le v obsegu odobrenega prora» čuna UJU.
C.
Širji upravni odbor.
Čl. 22. Širji upravni odbor tvorijo člani upravnega odbora, izvršnega odbora, nadzor» nega odbora in 25 voljenih članov ter toliko namestnikov.
Čl. 23. Širji upravni odbor se sestaja po potrebi, kadar zahtevajo tri sekcije ali dve sekciji in upravni odbor — najmanj pa en» krat na leto pred glavno skupščino UJU. Re= šuje vsa nerešena načelna vprašanja in pre» dela materijal za glavno skupščino.
Čl. 24. Podrobno poslovanje širjega upravnega odbora določa poslovnik.
Čl. 25. Kritje izdatkov za širji upravni odbor mora biti .predvideno v proračunu
UJU.
Nadzorni odbor.
Čl. 26. Nadzorni odbor ima 8 članov, in sicer 3 s sedeža in toliko vnanjih članov, ko» likor je sekcij, ki jih delegirajo poedine sek» cije.
Čl. 27. Nadzorni odbor mora pregledati račune in gospodarstvo s premoženjem UJU, če se je vršilo redno in v okviru proračuna.
Čl. 28. Podrobne določbe o poslovanju nadzornega odbora predvideva poslovni red nadzornega odbora.
Čl. 29. Izdatki za poslovanje nadzornega odbora morajo biti predvideni in kriti s pro» računom UJU.
Glavna skupščina.
Čl. 30. Vrhovni upravni odbor sklicuje vsako leto najpozneje do 15. avgusta glavno skupščino UJU.. On ji odredi dnevni red, kraj in dan sestanka.
Čl. 31. Glavno skupščino tvorijo: Širji upravni odbor, funkcijonarji sekcij, predsed» niki sreskih društev ter po 1 delegat vsakega sreskega društva na število do 50 članov, do 100 članov — 2, do 150 — 3 itd. Enako šte» vilo mora biti namestnikov.
Stroške za delegate nosijo sekcije.
Čl. 32. Predsedniki, odnosno delegati dru» štev smejo s pooblastili zastopati ostale de» legate svojega društva v zmislu sklepov sres» kega društva.
Čl. 33. Glavna skupščina vrši posle pred» videne v svrhi in sredstvih pravil UJU kot najvišja odločujoča instanca organizacije ter rešava in potrjuje vprašanja tekočega pošlo» vanja na podlagi posebnega poslovnika za glavno skupščino.
Čl. 34. Kritje stroškov za glavno skup» ščino mora biti predvideno s proračunom, ki odloča, v koliko padejo v breme glavnega proračuna, v koliko sekcijskega, odnosno sreskih društev.
Krijejo se sledeče:
1.	Za upravni odbor, izv. odbor in nadz. odbor v breme glavnega proračuna;
2.	za funkcijonarje sekcij krijejo sekcije same;
3.	za predsednike društev društva sama;
4.	za delegate pa posamezne sekcije.
Članarina.
Čl. 35. Članarino plača vsak član potom sreskega društva sekciji, ta,pa centralni bla» gajni za vse člane svojega področja.
Praške obrtno»nadaljevalne šole so uspešno zaključile svoje 56 šolsko leto in izdale sporazumno letno poročilo, ki prinaša nadvse zanimivo sliko o stanju tega važnega šolstva. Na prvem mestu ima zelo razveselji» vo vest, da se začne zidati prvo poslopje za
šaj, kaj se zdi gojencem najbolj važno z ozirom na njihove razmere ter zapiši par stavkov posnetka, ki ga učenci zabeležijo, ali jih pusti par minut pisati in poglej!
Jeli upoštevati principe današnje delov» ne šole? Vsak po svojih zmožnostih in svoji uvidevnosti! Navodila novejše literature iz Pruske in Dunaja pa so pri podrobni analizi le tu in tam uporabna, ker vsak govori svo» jim učencem iz lastne duše, ne pa potom gramofona Nemcem. Princip delovne šole je star in absolutno pravilen ter internacionalen kakor princip dela samega. Princip dela je edinstven, delo pa različno, tako je edinstven princip delovne šole, a šola sama je pa ven» dar naša, in mora biti le naša in je potem delovna ali pa ne.
Doba kmetsko»nadaljevalne šole bodi za vse gojence doba pospešenega aktivnega du» ševnega dela, ki naj usposobi učence k ostrej» šemu razmišljevanju, logično pravilnemu za» ključevanju in objektivni presoji vsega, kar so doživeli, kar doživljajo in vseh vtisov, ki iz vseh strani silijo v njih duševnost. To du» ševno delo naj bode pod vplivom učiteljeve metode tako intenzivno, da jih bode uspo» sobilo tudi za pozneje k pravilni razumnosti.
Poznavajoč svoje učence bode znal uči» telj učno snov razdeliti v tri skupine: Prvo učenci poznajo popolnoma, drugo deloma, tretjo je treba šele obravnavati. Med temi skupinami je izpopolniti vrzeli in ustvariti logično vez. Navesti je treba i tu na ono, kar učenec že razume in vsebino razširjati, ne pa mu polniti glavo z novo snovjo, ki šc v celoti duševnosti ne najde logične zveze.
Naš narod ljubi prilike, prispodobe, ša» lo, ironijo, ker jih ljubi mu ostanejo v spo» minu in po psiholoških principih tudi ona učna snov, ki je s temi bila podana primer» jalno in istočasno.
Čl. 36. Članarino določa vsako leto glav» na skupščina na podlagi odobrenega pro» računa.
Organizačni tisk.
Čl. 37. Katere liste bo izdajalo UJU, sklepa glavna skupščina. Ti listi se uprav» ljajo in urejujejo po določilih posebnega po» slovnika.
Čl. 38. Vsi izdatki in kritja za poedine liste morajo biti predvideni v proračunu UJU.
Volitve.
Čl. 39. Glavna skupščina izvoli:
a)	člane .izvršnega odbora in namestnike po čl. 17. pravil.
b)	25 članov širjega upravnega odbora in namestnike po čl. 22. pravil.,
c)	3 člane nadzornega odbora po čl. 26. pravil. ,
Čl. 40. Člani odborov UJU se volijo z vzklikom, kadar to zahteva 2/» volilcev. V na» sprotnem slučaju se vrše volitve z listki.
Čl. 41. Člani širjega upravnega odbora v zmislu čl. 34. b) pravil se volijo po čistem proporcionalnem sistemu na podlagi kandi» datnih list s toliko podpisi, kolikor znaša ko» ličnik ob navzočnosti vseh volilnih upravi» čencev. Podrobna določila o proporcu in vo» litvah obsega poslovnik širjega upravnega odbora po či. 24. teh pravil.
Razpust UJU.
Čl. 42. Če se UJU razpusti, prevzame vso premično in nepremično imovino v ču» vanje upravičenec po društvenem zakonu, ki jo preda novi organizaciji z istim ciljem in obsegom.
O razpustu sklepa glavna skupščina z a/s večino, ako je ta točka na dnevnem redu skupščine. Dnevni red mora biti najmanj tri mesece prej objavljen v organizačnih listih.
Poslovnik.
Čl. 43. Podrobna administrativna dolo» čila o medsebojnem občevanju in poslovanju UJU, sekcij in sreskih društev obsega splo» šni poslovnik.
Prehodna določila.
1.	Do tega časa zatečeni člani drugih šol in uradov lahko ostanejo še nadalje člani UJU, če sc podvržejo tem pravilom.
2.	Do drugačne odločitve v zmislu teh pravil ostanejo sekcije UJU v obsegu seda» njega teritorija v Beogradu, Ljubljani, Sara» jevu, Splitu in Zagrebu.
3.	Upravni odbor sestavi kot prvo delo splošni poslovnik za upravo, sekcije in dru» štva v zmislu teh pravil. Na podlagi tega splošnega poslovnika si potem poedine sek» cije in sreska društva razširijo poslovnik za svoje notranje posle.
4.	Na podlagi teh pravil morajo sedanja poverjeništva UJU do svoje prve skupščine izdelati svoja pravila, a do njih odobritve se upravljajo po dosedanjih pravilih. Isto velja za sreska društva.
5.	Ko sprejme glavna skupščina ta pra» vila, se izvrše vse volitve v zmislu teh pra» vil, ki pa postanejo veljavne šele z dnem, ko bodo od oblasti potrjena ta pravila. Do tedaj vodi UJU sedanja uprava po sedanjih pra» vilih.
6.	Vsi dosedanje častni člani, dobrotvori in utemeljači ostanejo še nadalje v istem svojstvu člani UJU.
nastanitev obrtnih šol, in sicer bo stala stav» ba v Rajski zahradi v Italski ulici. Mestni svet je sprejel 10. preteklega meseca nujni sklep, da kupi tam prostoi in da se začne takoj z zidavo.
Nadaljnja poslopja za to šolstvo bodo
Vsa snov mora biti iz območja njego» vega doma in njegovega dela. Tekom tečaja se mu mora razširiti znanje v vsem, kar ga obdaja, rastlinstvu, živalstvu, vodi, zraku, zemlji in oplemeniti etično mišljenje o so; človeku. Niti ena učna edinica, in naj traja ta samo četrt ure, ne sme miniti za učenca brez vtisa, da ni pridobil nekaj praktično uporabnega ali vsaj življensko zanimivega. Posebno pozornost je posvečati naravnim pojavom in tajnim silam življenja, ki so mu nerazumljive in tuje. Vse to mu je treba raz» jasniti, kajti kmet in vsak človek ima večji strah pred neznanim, strah pa je kaj slaba priprava za uspešen boj. Kmetovo delo pa je neprestan boj z -elementi, zato pogost kme» tov obup, ker se ne zna, ne more in ne upa boriti z neznancem. Če pa se bori, bode nje» gov boj škodoval njegovim prijateljem. Res je, da vsega ne moremo popolnoma pojasniti, ker je čas pičel, povejmo jim le, da tega še ne vedo, pa je psihološka priprava in dušev» na dispozicija podana, radovednost vzbu» jena, pove se fakt brez utemeljevanja, zakaj je tako. Seveda mora imeti učitelj pred učen» ci toliko avtoritete, da jim je vsaka njegova beseda absolutna resnica. V naravi se vrši dan in noč, leto in zimo borba za hrano, luč, zrak. Boj ne pozna etike, ne kompromisov. V ta boj posega kmet kot najvišji faktor in se mora boriti s sredstvi svojih rok, ki jih vodi razum. Tudi za njega velja geslo te borbe: Življenje ali smrt.
Tudi na nadaljevalni šoli bodi pouk po možnosti vedno nazoren vsled svoje psiho» loške večje vrednosti. Učila so lahko naj» raznovrstnejša. Glavno nazorilo pa ostani sama narava s svojim resničnim življenjem in delovanjem. To naravo smatraj vsak uče» nec ob izstopu za ogromno knjigo — življen» sko spremljevalko s tisoči črk, katere pa zna
sledila postopoma. Kako je obrtno»nadalje» \aino šolstvo že danes razyito, nain doka» zuje v poročilu oDjavljena statistika, iz ka» tere posnemamo, da je v praških okrajih i.—Vi. 25 obrtno=nadaljevalnih šol za va» jence in 6 za vajenke, ki so iz večine oprem» ijene s potrebnimi vajeniškimi delavnicami. Kako številen jc obisk obrtno»nadaljevalnih šol, nam povedo sledeči primeri: gostilničar» ska šola je imela vpisanih 1365 vajencev, tipografična 594, brivska 564, elektrotehnična V09, kleparska j03, pekovska 376 itd. Od de» kliških šol ima modistična največ vajenk, namreč 400, v štiri krojaške ženske šole pa je hodilo 936 vajenk itd.
Smelo lahko trdimo, da ima malokateri šolski okraj tako številno močne šole kakor Praga. V celoti je obiskovalo v vseh 6 okrajih Prage obrtno»nadaljevalne šole 7659 vajen» cev in 1013 vajenk. Od tega števila jih je bilo oproščenih za pomočnike 288 vajencev in 35 vajenk. Razveseljivo je dejstvo, da sc dviga predizobrazba vajencev od leta do leta. V obrtno»nadaljevalne šole je prišlo v tem letu 333 vajencev in 40 vajenk iz srednjih šol, iz IV. razreda meščanskih šol jih je biio 648 vajencev in 60 vajenk. Ostali so prišli iz osnovnih in nižjih razredov meščanskih šol. Iz tega dejstva se prepričamo, da so končno prišli roditelji do prepričanja, da je korist» nejše dati otroke v obrt, kakor pa jih študi» rati in jih tako vreči do negotove bodočnosti.
Ob koncu šolskega leta je bilo 79. I. raz» redov, 82 II. razredov, 68 III. in 7 IV. razre» dov. Vedenje in uspeh dijakov je jako lep, zakaj le 6 vajencev je dobilo iz vedenja in 790 iz uspeha najslabšo oceno. Zato pa je bilo ob zaključku šolskega leta 1170 vajen» cev 4n vajenk pohvaljenih in 767 nagrajenih za dobro vedenje in dober uspeh. Nagrade so bile skozi in skozi lepe, nekatere prav dragocene. Dobili so lepe knjige, slike, hra» nilne knjižice z vložkom do 50 Kč itd.
Posebnost praških obrtno»nadaljevalnih šol je njihova zdravniška skrb za zdravstve» ni napredek vajencev. Šolsko zdravniško službo vrše 4 zdravniki in 2 zdravnici, ki be» dijo nad zdravjem vajencev in jim s po» močjo filmov ali skioptičnih slik pojasnju» jejo nauk o zdravju. Druga posebnost teh šol so vajeniške družine, kjer se v prvi vrsti goji telesni šport. V teh vajeniških družinah se navajajo vajenci k samoizobrazbi in vzgo» ji, k disciplini, spoštovanju do sebe in do drugih, navaja se jih k spoznanju, da ne smatrajo za nalogo človeka poiskati si kar največ zabav in komodnosti, temveč da si mora vsak zjekleniti svoj značaj in delati v življenju le dobro. Poročilo ima tudi nekaj življenjepisov mož. ki so si za obrtno»nada» ljevalno šolstvo pridobili posebnih zaslug in so v tem letu umrli.
E. Lippert, Praga — A. Lajovic, Tržič.
SploSne vesti«
—	Kaj je z ljudskošolskim zakonom.
»Slovenec« prinaša vest: Belgrad, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor doznavamo iz prosvetnega ministrstva, se je objava osnovnošolskega za» kona odložila radi tega, ker je v tem času bil na dnevnem redu zakon o razdelitvi dr» žave na banovine in bodo imeli bani precej veliko kompetenco tudi v šolskih vprašanjih. V zvezi s tem se pripravlja v prosvetnem mi» nistrstvu velika pravopisna reforma. — K te» mu pripominjamo, da zakon o nar. šolah ni bil podpisan dne 27. sept. t. 1., kakor je bilo v dnevnih listih objavljeno, temveč je bil tedaj podpisan zakon o učiteljiščih in mono» polu učnih knjig.
—	Odbor za proslavo 120letnice Ilirije oživljene. Štev. 82. Ljubljana, dne 25. septem» bra 1929. Bratsko društvo! Dne 14. oktobra 1929 poteče 120 let. odkar je podpisal cesar Napoleon I, ukaz o ustanovitvi Ilirskih dežel z glavnim mestom Ljubljano. Sicer kratka doba francoskega vladanja med našim naro»
on vsaj za silo citati. V tej knjigi bode našel vse resnice, načela in zakone. Vse druge knjige so le komentarji, ki se jih vzame v roko od prilike do prilike. Nadaljevalna šola naj ga pa usposobi v uporabi komentarjev.
Koncentracija pouka se vrši ob vsaki priložnosti, oživi pouk in poglablja obravha» vano snov, jo tudi nehote ponavlja, kar je tem važnejše, ker izrazitega ponavljanja na» daljevalna šola ne pozna.
Ne nudimo učencem preveč številk, ker ga navajamo k razumevanju, ne silimo ga pa k učenju.
Po navedenem bi bil za nadaljevalno šolo tehnično pravilen izraz ustvarjajoča učilnica.
Na osnovi navedenega mi je podati v učno snov o gnojenju v primerni metodični obliki.
Dasi je gnojenje na videz skupina kmet» sko»gospodarskih vprašanj zase, se mora za obravnavo te snovi pripraviti podlaga, ki bi po priliki sestojala iz sledečih pojmov: Kako nastane zemlja, vrste zemlje, živica, mrtvica, godnost, rastlinska biologija, medsebojna vzajemnost med živalstvom in rastlinstvom.
Vzorec: I. Koncentracija snovi pri po» uku. Ogled gnojišča na licu mesta. Dejanski stan. Kup gnoja v obliki velikega klobuka, izsušen, gnojnica odteka v cestni jarek, ko» liko je gnoja v jami sami, zalit z gnojnico. Brez posebnega truda ugotovijo učenci vse napake. Posledice na njivi. Primer za oživ» ljanje: Kuhaj govedino, vrzi juho proč. Drugi: Voda na kuhanih slivah. Izračunaj po knjigi: Koliko je vredna gnojnica, ki odteče letno. Koliko % gnoja je za 50% manjvred» nega, ker se je izsušil? Koliko gnoja je ples» nivega, koliko znaša škoda? Koliko gnoja je na dnu manjvrednega, ker ne more vsled gnojnice v razkroj? Higijenski oziri in slabo
dom jc zarisala močne poteze v zgodovino našega nacionalnega in kulturnega razvoja. Da se skromno, a dostojno proslavi ta dogo» dek, se je sestal v Ljubljani odbor, sestoječ iz zastopnikov mestne občine, oblastnega od» bora, Glasbene Matice in Francoskega insti» tuta v Ljubljani. Ta odbor pripravlja spomin» ske svečanosti, predvsem odkritje spomenika Iliriji oživljeni na Valvazorjevem trgu v ne» deljo dne 13. oktobra dopoldne ob navzoč» nosti zastopnikov Nj. V. kralja, centralnih oblasti, predstavnikov francoske vlade v naši kraljevini in raznih odličnih oseb iz Fran» coske. Naša dolžnost je, da ob tej priliki po» kažemo vso moč naših kulturnih organizacij in da z mnogobrojno udeležbo v sprevodu manifestiramo za bratstvo francoskega in ju» goslovanskega naroda. Zato Vas vljudno prosimo, da pozovete društveno članstvo, da se v polnem številu udeleži odkritja sporne» nika Iliriji oživljeni in stopi v sprevod, ki se bo formiral na trgu pred Mestnim domom. Vse podrobnosti bodo javljene v ljubljan» skih dnevnikih. Prosimo čimprej obvestila in beležimo za odbor: Dr. Dinko Puc s. r., pred» sednik; K. Mahkota s. r. tajnik.
Gornjo okrožnico je prejelo poverjeni» štvo UJU, zato naprošamo učiteljstvo iz Ljubljane in okolice, kakor tudi ono učitelj» stvo, ki bo ta dan v Ljubljani, da se te ma» nifestacije zanesljivo in polnoštevilno udeleži in se po gornjih navodilih zbere pred Mest» nim domom.
UJU, pov. Ljubljana, 8. X. 1929.
A. Škulj, s. r.	' Jos. Kobal, s. r.
poverjenik.	tajnik.
—	Proti uvajanju političnega strankar» stva v šolstvo in učiteljstvo. Skupščina av» strijskega učitljstva v Salzburgu je sprejela sledečo resolucijo: Stremljenje političnih strank na vseh poljih javnega življenja za uveljavljenje svoje lastne politične moči vse» povsod nas dovaja do spoznanja, da izginja v ljudstvu misel državne ideje in izginjajo zadnji ostanki zaupanja v vlado in upravo. Najnezdravejše vpliva to postrankarjenje vsega na šolstvo in učiteljstvo, ker se vrši v. namenom, politično»strankarske vplive pre» nesti tudi na otroke in vzgojitelje ljudstva ter jih napraviti za brezvoljne strankarske plačance. Že mlad poklicni tovariš se ne pre» soja po sposobnostih, ampak po tem, v koli» ko je pripadnik kake vladujoče politične stranke. Nameščanje se vrši izključno po političnih vidikih. Pravičnost in zakon se ne upoštevata. Učitelj je brez zaščite pred nasi» ljem vladajoče stranke. — Ta sistem vodi naravno k največji nezadovoljnosti in odpo» ru v vrstah pravičnega učiteljstva. Ne ustvar» ja odgovornostnega čuta v poedincih, ne ustvarja za ljudsko državo potrebnih teme» ljev, temveč ustvarja hlapce strank namesto svobodnih državljanov in izvaja nasilje nad uradniki in učitelji pri izvrševanju in izvaja« nju državljanskih pravic. — Z ozirom na ohranitev in potrebno izpopolnitev ljudske države in v dobro neodvisni šoli in svobod» nega učiteljskega stanu dviga udruženje av» strijskega učiteljstva najostrejši ugovor proti politizaciji in postrankarjenju uradov, po» sebno pa proti politizaciji in postrankarjenju šolstva in učiteljstva.« — Iz gornje resolucije je razvidno, da je tudi avstrijsko učiteljstvo sprejelo svojo stanovsko deklaracijo.
—	Dopisovanje med učitelji in učenci raznih narodov in držav. (Iz »Internacia pe» dagogia revuo«.) Ideja pacifizma postaja od dne do dne stvarnejša, vedno bolj očitna je nezmiselnost vojne, klanja in sovraštva med narodi. To uvidevajo tudi že diplomati, kr» marji držav, dasi so bili baš ti dolgo časa nasprotniki svetovnega miru. Pojavil se je Kellogov pakt, Briancl in Macdonald govo» rita in delata za mir in Društvo narodov je ustanovljeno s tem ciljem. Toda ta trud od zgoraj ne bo rodil trajnega sadu. dokler se v masah narodov ne izkorenini mržnja in sovraštvo do drugorodcev, dokler se ne bo» mo zavedali, da žive onstran državnih mej»
gnojišče? Vpliv na gospodarja samega. Jezi ga, sram ga jc, nezadovoljen je, še razdraži ga kdo, rodbina trpi, pa ni nič kriva. Raču» najmo dalje! Koliko m3 meri gnojišče? Ko» liko rn:> kamenja je treba za 25 cm debel tlak? Koliko stane voz kamenja? Koliko tla» kovanje? Koliko bi morala držati gnojnična jama? Izkalkuliraj v glavi vse tri dimenzije? Koliko bi stalo vse delo? Po koliko % bi se obrestovala glavnica? Hočeš, pa preračunaj» mo, koliko bi stalo vse iz betona? Koliko to» rej dražje? Ako dobiš za vzorno napravljeno gnojišče cement a 27 Din, koliko te sta» ne? Za kateri način naprave se bodeš odlo» čil? Kakšne spremembe pričakuješ vsled vzornega gnojišča na njivah, travnikih? sa= dovnjaku? v sobi? v svojem srcu? pred svo» jimi sosedi. Česa ne smeš pozabiti? Napravi prošnjo za podporo! Napravi sam načrt za gnojišče! Napravi točen stroškovnik! Na» pravi pogodbo z zidarjem! Dogovori se s sosedi, da imate zadružno črpalko in sod z vozom za gnojnico. Skušaj napraviti pravil» nik, ki ga podpišete.
Vzorec II.: Obravnavanje ravnanja s hlevskim gnojem in gnojnico ter ostalimi običajnimi gnojili je na osnovi empirike učen» cev prav lahka.
Večje važnosti je pravilno metodično postopanje pri nauku o umetnih gnojilih, ker zahteva mnogo temeljnega znanja o kemiji.
Ta nauk sam bi bilo razdeliti v tri me» todične skupine, prvo empirično, drugo eks» perimentalno in tretjo pripovedovalno.
Empirična metoda bi se naslanjala na kemične procese v območju kmetovega dela, ki so mu sicer znani po učinkih in vtisih na naše čute, ne pojmuje pa tehnične izvedbe.
(Dalje prihodnjič.)
Praške obrtno-nadaljevalne šole.
(Izvirno poročilo »Učit. Tovarišu«.)

nikov tudi ljudje, ki prav tako kakor mi ži« ve, čutijo in trpe. Treba je iskrenih prijatelj« skih stikov med pripadniki raznih narodov in kadar bodo te vezi jake in trdne, takrat bodo brez moči in vpliva tudi oni, katerih bogastvo ter razkošno življenje je odvisno od oboroževanja in vojne. Eden izmed glav« nih vzrokov šovinizma je nepoznanje bistva, potreb in teženj drugorodcev. Da se temu nedostatku odpomore, ne zadostuje zgolj či« tanje opisov, potopisov in razprav, treba je tudi ustne ali vsaj pismene izmenjave misli med posamezniki. Temu je sicer že pred leti dal pobudo »Podmladek Rdečega križa«, ko je uvedel dopisovanje med učenci raznih na« rodov, ali stviir ne uspeva zaradi razlike v jezikih. Tako se tudi v tem pogledu kakor v mnogih drugih vedno bolj živo kaže po« treba mednarodnega pomožnega jezika. Da prihaja kot tak v poštev sedaj le Esperanto, ni treba šc posebej poudarjati, saj je splo« šno znano, da je Esperanto najbolj razšir« jen, lahek, priprost in lep jezik. »Internacia pedagogia revuo« (mednarodna pedagoška revija) poziva učitelje in učence k dopisova« nju s tovariši drugih narodov in bo otvorila v ta namen tudi posebno rubriko. Mnogo učiteljev esperantistov je že dalj časa v ta« kih pismenih stikih, ki imajo poleg idealnega cilja tudi še stvarne koristi, kakor n. pr. in« formacije v raznih zadevah, nasveti in po« moč pri potovanjih itd. Jako važno pa je, da začnejo tako korespondenco že učenci, saj je stara resnica, da se iskrena prijateljstva sklepajo najlaže v mladosti. V to svrho se je seveda treba naučiti mednarodnega pomož« nega jezika. Toda stvar je vredna truda, zla« sti še za pripadnike malih narodov, katerih nacionalni, kulturni in gospodarski dobrobit more biti zajamčen le z mirom in bratstvom med narodi.
—	Seja širjega odbora Pedagoške cen« trale v Mariboru se vrši dne 13. t. m. na dr« žavnem ženskem učiteljišču v Mariboru. Za« četek ob 10. uri.
—	Legitimacije državnih uradnikov (uči« teljev) za polovično vožnjo. Direkcija držav« nih železnic v Ljubljani razglaša: Koncem te« kočega leta poteče petletna doba onim legiti« macijam za kupovanje polovičnih voznih kart za državne uradnike, upokojence in njih rod« bine, katere so bile izstavljene v letu 1925. Državni uradi se naprošajo, da predlože di« rekciji državnih železnic v Ljubljani čimpreje spiske za zamenjavo teh legitimacij sestav« ljene točno po členu 82. Navodil o izdajanju voznih ugodnosti (Ur. 1. 48 z dne 2. maja 1927); v njih naj navedejo številke starih še do 31. decembra 1929 veljavnih legitimacij in prilože po Din 10 za vsako legitimacijo. Iz« stavljene nove legitimacije se bodo razpo« šiljale v drugi polovici meseca decembra. Sta« re legitimacije brez slik je vrniti železniški direkciji po Novem letu v svrho uničenja. Legitimacijam, izdanim kasneje kot v letu 1925., pa podaljšujejo veljavnost pristojni državni uradi .
—	Spomenik Fr. Brinarju. Celjsko uči« teljsko društvo postavilo je svojemu nepo« zabnemu tovarišu Francu Brinarju na poko« pališču v Gotovljah prav čeden spomenik. Stroški so kriti z deloma vplačanimi, deloma obljubljenimi prispevki součencev in tova« rišev.
—	Vsem članom(icam) radovljiškega učit. društva bom poslal te dni položnice. Prosim, da nakažejo učitelji(ice) 51 Din, z učitelji poročene učiteljice pa Din 28-60. Letna čla« narina se bo določila na občnem zboru. — Golobic Peter, blagajnik.
—	Letošnje knjige Slovenske Šolske Ma« tiče. Na seji dne 29. sept. t. 1. so se definitivno določile knjige, ki jih izda S. Š. M. za 1. 1929. Predložena so bila štiri zelo aktualna dela; odbor se je odločil, da izda vsa štiri. To so, Zbornik, Pibrovec: Osnovni razred, Ju« vančič: Iz naroda za narod, prof. dr. Ozvald: Duševna rast otroka in mladostnika. — Zbor« nik ima pestro vsebino kakor vedno. — Pi« brovčeva knjiga podaja vsestransko sliko o delu v osnovnem razredu po modernih nače« lih. G. pisec pozna iz svojih ponovnih poto« vanj napredne inozemske šole in tudi sam že nekaj let deluje v tej smeri; ta knjiga je po« ročilo o njegovem konkretnem delu. Knjiga pa ne bo koristila samo elementarcu; v njej je realiziran strnjen pouk (Gesamtunterricht), ki je v naprednih državah uveden tudi že v višje razrede (v Avstriji n. pr. v prva štiri šolska leta); zato bo tudi učitelj višjega raz« reda dobil iz knjige splošne smernice za delo. tem bolj, ker pisec načelno upošteva vzgojni moment. — Juvančičeva knjiga kaže, kako je treba vgraditi šolo v javno življenje, da po« stane v resnici »šola za življenje«. Ne bo se dala mnogo kopirati pri delu; vrednost knjige •je marveč v tem, da odpira oči za širše zveze v vzgojnem delu in da daje impulze zanj. Ker je pisana istotako iz prakse, bo gotovo učinkovala. — O potrebi praktične knjige, ki bi bila učitelju resnična in sigurna opora pri njegovem delu, se je pri nas že mnogo pisalo in govorilo; prof. dr. Ozvald hoče s svojo knjigo izpolniti to občutno vrzel. Knjige to« rej — kakor je razvidno — ustrezajo potre« bam. Odbor se ni lahko odločil za izdajo šti« rih knjig; to je spojeno z velikimi gmotnimi bremeni. Odločil pa se je končno le v nadi, da ne bo slovenskega učitelja, ki bi se ne na« ročil nanje. Knjige bodo vsakomur dobro služile. Gibanje za napredek šolstva na srečo tudi pri nas postaja vedno živahnejši; priču« ioče knjige dajejo lepo orientacijo v tem pro« blemu in omogočajo učitelju, da usmeri svoje delo v pravo smer. Kdor ne napreduje, naza« duje. — Cena ne more nikomur biti v zapre« ko. Na javnem knjižnem trgu bi se menda ena sama taka knjiga težko dobila za 30 Din, tu dobiš za to vsoto kar štiri! Zato prosimo in pozivamo vse učiteljstvo, da se prijavi in plača svojim poverjenikom naj«
pozneje do 1. novembra t. 1. Upamo, da se v našem optimizmu ne varamo in ne plačamo zaupanje — z deficitom!
—	Razstavljalcem sadja na Ljubljanskem velesejmu! Opozarjamo vse producente, da oddajo za sejem odločeno sadje pravočasno na železniško postajo, tako zgodaj, da bo sadje prav gotovo dospelo do 10. oktobra v Ljubljano v roke velesojmske uprave. Vse sadje je poslati franko. Sadni sejem v Ljub« ljani se vrši od 19. do 24. okt. v prostorih Ljubljanskega velesejmu.
—	Založba »Modra ptica«. Današnjemu našemu listu smo priložili prospekt založbe »Modra ptica«, ki bo redno izdajala prevode svetovno znanih tujih avtorjev. Prevode so oskrbeli naši priznani pisatelji. Knjige ome« njene založbe, ki bodo najokusneje izdelane, bodo v veselje vsakemu prijatelju lepe knjige. Našim čitateljem najtopleje priporočamo na»
ročbo.	, .
_ Naše narodne vezenine na razgledni«
cah, delo priznanega in neutrudnega folklo« rista prof. Alberta Siča, so izšle v založbi li« tografskega zavoda Cemažar in drug v Ljub« ljani, Igriška ulica 6, in sicer v dveh serijah po šest komadov. Vsaka razglednica nosi eden ali več barvastih vzorcev, predstavlja« joč tipično ornamentiko belih in pisanih ve« nenin, gorenjskih in belokranjskih ter apli« kacij na kožuhih. Vsaka zase je v risbi kakor tudi v reprodukciji vrlo posrečena ,da se člo« vek težko odloči, katera naj bi bila lepša od druge. Recimo pa čisto pošteno, da smo lahko veseli te lepe zbirke, tembolj, ker je cena posamezni seriji tako nizka (5 Din), da si ta tucat zares vzornih vzorcev naše na» rodne ornamentike lahko vsakdo nabavi. Pri večjem naročilu nudi založba celo znaten popust. Misel, širiti propagando za narodno ornamentiko potom razglednic ni nova. Take propagande se uspešno poslužujejo že več let naši južni bratje, pa tudi drugi narodi, pri nas pa smo jo z ozirom na vedno živah« nejši tujski promet še prav posebno pogre« šali. Tako je tudi v tem pogledu zadelana velika vrzel. Za borega kovača si more tujec odnesti najlepši spomin na našo zemljo. Ka« ko šele bo ustreženo našim ženam in dekle« tom, ki so dobile v teh razglednicah najver« nejšega in najcenejšega svetovalca pri raz« ličnih ročnih delih. In naša šolska mladež, koliko krasnih motivov ji nudi ta zbirka pri rokotvornem pouku! Tovariši in tovarišice, opozorite nanjo mladino pri vsaki priliki! Z naših šolskih razstav naj izgine poslej ves kič, ki si je doslej nadeval lažno masko slo« venske narodne ornamentike. Sičeve razgled« niče v vsako šolo, v vsak razred, v vsako klop!	—az .
RISALNA ORODJA kupite najbolje pri fr. P. ZAJEC, optik
LJubljana, Stari trg 9.
Železnato vino
lekarnarja dr. G. Plccoll>Ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrrne, odrasle in otroke. — Naročila točno po povzetju
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= Slovenjebistriško učiteljsko društvo
ima svoje zborovanje v soboto dne 12. okto« bra 1929 ob pol 10. uri na Pragerskem po do« poslanem dnevnem redu.
Polnoštevilna udeležba je naša stanovska dolžnost. Naj ne bode v našem okraju tova« riša, koji bi ne bil pri nas včlanjen in navzoč pri vsakem zborovanju. — Predsednik.
= Mariborsko sresko učit. društvo ima
svoj občni zbor v sredo 16. okt. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Spored: Dopisi, poročila funkcijonarjev, pre« gled računov, volitve, slučajnosti. Pol ure prej istotam odborova seja. Poravnajte zaostalo članarino. — Predsednik.
= Občni zbor Učiteljskega društva za logaški okraj je v soboto dne 19. oktobra ob 9. uri v osnovni šoli na Rakeku. Vse člane prosim nujno, da se zborovanja udeleže, ker so na dnevnem redu-važne zadeve. — Pred« sednik.
= Krško učiteljsko društvo ima svoj red« ni občni zbor v soboto, dne 19. oktobra 1929 ob 9. uri v Škocijanu pri Mokronogu. Dnevni red vsebuje poročila funkcionarjev, o skup« ščinah in pedagoško predavanje. Za kosilo se je javiti do 17. t. m. šol. upr. v Škocijanu. Udeležba vsakega člana dolžnost.
= Občni zbor okrajnega učiteljskega društva za mesto Ljubljana se vrši v sredo, 16. t. m. ob 8.' uri dopoldne v tel. II. m. deš. os. šole s sledečim dnevnim redom:
1.	Situacijsko poročilo.
2.	Poročilo društvenih funkcionarjev: predsednika, tajnika in blagajnika.
3.	Poročilo nadz. odbora — absolutorij.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Moderna ornamentika. — Pre» dava prof. Šantelj.
6.	Poročilo o pokrajinski skupščini. — Poroča M. Kumelj.
7.	Poročilo o državni skupščini. — Po« toča Vil. Mazi.
8.	Slučajnosti.	Odbor.
Uflteliski pravnik. ~
—§ Pravo do osebne pokojnine. Ker je
neko ministrstvo zaprosilo za pojasnilo, ka« ko glavna kontrola tolmači določbo člena 1. zakona o pridobivanju pravice do osebne pokojnine državnih uslužbencev (civilnih), namreč da=li si je z ozirom na stavek, ki se
nahaja na koncu tega člena: »začeta druga polovica se računa kot cela« drž. uslužbenec z 9 leti 6 meseci in 1 dnevom službe že pri» dobil pravico do osebne pokojnine, je glav» na kontrola na svoji obči seji dne 2. aprila t. 1. zavzela sledeče stališče: državni usluž» benec pridobi pravo na osebno pokojnino, kadar dovrši deset efektivno v aktivni dr« žavni službi, oziroma v službi drž. promet» nih podjetij odsluženih let. Določba, da se »začeta druga polovica leta računa kot cela«, ki se nahaja na kraju čl. 1. zakona o prido« bivanju pravice do osebne pokojnine velja le za določevanje višine, oziroma stopnje po« kojnine po dovršenih desetih polno odsluže« nih letih. Skladno z navedenim torej urad« nik, ki ima 9 let, 6 mesecev in en dan efek« tivne državne službe nima še pravice do osebne pokojnine, ker pač še ni izpolnil de« set efektivnih službenih let, kar navedeni zakon postavlja kot prvi pogoj za pridobitev pokojnine.
POVRAČILO POTNIH IN SELITVENIH STROŠKOV GIV. DRŽ. USLUŽBENCEV.
Na podstavi čl. 51. zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922 in soglasne, odločbe fi n. odbora narodne skupščine z dne 16. .novembra 1928, štev. 9, je izdal ministrski svet »Uredbo o povračilu potnih in selitvenih stroškov«, D. R. br. 150.000, z, dne 29. novem-bra 1928, ki je stopila v veljavo (čl. 54.) dne 29. decembra 1928 in je bila objavljena v »Ur. listu« štev. 9/38 z dne 26. jan. 1929.
Po tej uredbi pripada civ. drž. urad« nikom ilpovračilo stroškov (iz državne blagajne:
I.	če službeno potujejo (čl. 1.) in
II.	a) če So premeščeni po službeni po» trebi;
b)	če se vrnejo na poziv v akt. službo
(čl. 142. urad. ziak. — reaktivacija);
c)	če se ukine njih mesto in morajo po» tovati v službo v drug kraj;
č) v primeru II. odstavka čl. 45. urad. zak. (upokojitev s polno službeno dobo), ■ to le: če se upokojenec izjavi v 1 mesecu po priobčitvi upokojitve, kam ste preseli in če se potem izvrši preselitev v 6 mesecih (čl. 28.);
d)	če se upOkoje ali odpuste iz službe pri naših državnih napravah v inozemstvu (čl. 29.) in
e)	rodbini akt. drž. uslužbenca, umrlega v svojem stalnem službenem kraju, ob po» gojih iz točke č) čl. 28. te uredbe (polna služ» bena doba, izjava v 1 mesecu in preselitev v 6 mesecih).
To velja tudi zta rodbine upokojencev iz II. odst. čl. 45. urad. zakona, oe< je umrl do» tični upokojenec pred koncem meseca, od dne, ko se mu je priobčila upokojitev, do njegovi smrti, ne glede na to, ali je dotični upokojenec izrekel željo za upokojitev (čl. 30.).
Ce se selita mož in žena v ¡isti kraj in sta
oba drž. uslužbenca, se smatra žena za rod» binskega člana (čl. 31.).
Ako je žena drž. uslužbenka, mož pa svobodnega poklica, ima žena pravico do se» litvenih rodbinskih stroškov (z dvema ali več otroki) samo, če dokaže s potrdilom občin« skega oblastva, da je njen mož siromašnega stanja in nesposoben za pridobivanje, ali če ima otroke, ki jih vzdržuje sama, in ne živi z možem skupaj (čl. 32.).
Pravice do povračila selitvenih stroš» kov nlima drž. uslužbenec:
a)	če je premeščen na prošnjo; preme» stitev po natečaju se smatra v tem primeru za premestitev na prošnjo;
b)	če je premeščen v mejah občine, kjer službuje;
c)	če vstopi uslužbenec prvikrat v drž. službo in
č) če se uslužbenec reiaktivira na lastno prošnjo (čl. 33.).
Službeno potovanje po tej uredbi je po* tavanje, ki ga izvrši drž. uslužbenc po nalogu pristojnega starešine, da opravi službene po» sle izven svojega stalnega službenega kraja, ali če je po službeni potrebi premeščen, a to le. če je končna točka potovanja nad 2 km daleč od meje okoliša njegovega stalnega službenega kraja (čl. 2.).
Ob službenem potovanju in selitvi Ja uporabljati najkrajšo ¡pot, odnosno najkrajšo in najcenejšo zvezo. Izjeme, ki so označetne v uredbi, oceni starejšina centralnega urada (čl. 3.).
Drž. uslužbenec je upravičen uporabljati vse vlake razen luksuznih (SO Express) (čl. 14.).
Dnevnice (čl. 4.)
za službena potovanja na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se izplačujejo po nastopni razpredelnici:
Zap. 11.	Vrste uslužbencev	Din
1.	Ministri in državni podtajniki . .	250
2.	Uradniki I. kat. 1., 2 in 3. skupine	160
3.	Uradniki L kategorije 4 skupine	140
4.	Uradniki I.kategorije 5. in 6.skupine Uradniki II.kategorije l.in 2.skupine	110
5.	Uradniki I. kat. 7., 8. in 9. skupina Uradniki II. kat. 3. in 4. skupine . Uradniki III. kat. 1. in 2. skupine .	90
6.	Uradniki II. kat. 5. skupine . . . Uradniki III. kat 3. in 4. skupine .	75
7.		60
S.		50
(Dalje prihodnjič.)
Nove knjige.
—k Spravljanje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja, spisal Jos. Priol, ravnatelj vinar, in sadjar, šole v Mariboru. — Založilo Sadjarsko in vrtnar« sko društvo za Slovenijo v Ljubljani — Res« ljeva c. 24/11. Ljubljana 1929. Strani 76 s 43 izvirnimi slikami. Cena izvodu 15 Din, pri večjem naročilu (najmanj 10 izv.) po 12 Din.
Dandanes ni dovolj, da samo pridelamo prvovrstno sadje, tudi še davno ni dovolj, da pridelamo velike množine enotnega blaga, ampak poleg vsega tega je tudi neogibno po« trebno, da znamo ta pridelek tudi pravilno spraviti z drevja, ter da ga znamo po nekih v sodobni mednarodni sadni trgovini veljav«
Statistični pregled šolstva v Čehoslovenski republiki
za šolsko leto 1927./28.
(Izvirno poročilo Učiteljskemu tovarišu.)
| V r s t a š o 1	Število		Izmed teh je
	šol	dijakov	bilo deklic 1
1. Visoke šole:			
a) univerze.................	4	16.663	2870 J
b) fakultete izven zveze z univerzami.......	2	305	9 !
c) tehnike..................	4	10.734	270
d) ostale visoke šole..............	3	1.035	1' 1
e) akademije umetnosti.............	1	162	23
f) inozemske visok? šole............	3	743	109
2. Posebne visoke šole in drugi zavodi........	8	615	409
3. Bogoslovja.................	23	1.031	
4. Višje glasbene šole..............	4	1.153	529 |
5. Srednje šole in učiteljišča............	348	94.860	25.446 1
6. Inozemske srednje šole.............	5	681	286
7. Drugi zavodi.................	2	355	298 j
8. Poljedelske šole...............	261	9.459	1.800 t
9. Narodne gospodarske šole............	272	36.218	20.297 i
10i Trgovske šole................	104	27.005	9.541
11. Trgovsko-nadaljevalne šole...........	72	5 416	1.636
12. Obrtne in strokovne šole............	277	54.564	28.450 j
13. Obrtno-nadaljevalne šole............	2.006	159.919	25.811 i
14. Zavodi za vzgojo učjteljic gospodinjskih šol.....	11	433	433
15. Zavodi za vzgojo pestunj zabavišč.........	8	288	288
16. Babiške šole.................	6	257	257 1
17. Bolničarske šole...............	5	146	146 1
j 18. Narodne šole:			
a) meščanske šole...............	1.781	277.541	128.681
b) osnovne šole................	14.333	1,451.636	730.344 1
	1.718	100.034	51.756
d) zavodi za defektno deco...........	74	4.368	1.784
Skupaj v šolskem letu 1927./28............	21.835	2,255.621	1,031.484
..... „ 1926/27............	21.367	2,245.867	1,028.229 ]
, „ „ , 1925./26............	20.880	2,256.588	1,033 035
. „ , . 1924./25............	20.740	2,315.752	1,063.742
, . . , 1921./22............	19.239	2,602.722	1,213.334 |
Od 21.833 šol sta imeli 14.702 šoli češkj učni jezik, 5191 nemški, 881 madžarski, 715 ruski, 152 poljski, 2 rumunski. 5 židovski in 187 drugi ali več učnih jezikov.
Od 2,255.621 dijakov je bilo 1,506.904 Če« hov in Slovakov, 496.386 Nemcev, 119.049 Madžarov, 78.880 Rusov, 16.893 Poljakov, 33.449 Židov in 4600 drugih narodnosti.
E. Lippert, Praga — A. Lajovic, Tržič.

nih načelih pripraviti za trg. In baš v tem oziru nam daje navodila pisatelj v gori orno njeni knjigi.
—k Naša prva knjiga. Priredil Pavel Flere, s slikami okrasil Maksim Gaspari. — Založila Učiteljska tiskarna. — V Ljubljani 1929. — Cena 16 Din. — Izšla je gornja knji= ga, ki so jo naši šolski reformatorji zelo težko pričakovali. Knjiga, namenjena prvemu razredu, je urejena po načelih nove šole, da se začenja pouk v prvem razredu z veliko tiskano abecedo. Bogate trobarvne ilustracije krasijo »Našo prvo knjigo«, ki smo o njej že poročali.
—k Spomenica državne meščanske šole v Tržiču 1919.—1929. Tržič 1929. Izdalo ravna« tdjstvo doške in dekliške meščanske šole. — Uredil Lajovic Albin. O priliki desetletnice obstoja meščanske šole v Tržiču j. bila 11?
dana gornja spomenica- z bogu,to vsebino, iz katere je razviden ves razvoj meščanske šole v Tržiču in vse delo ter uspehi tekom desetih let obstoja te šole. Uvod tvori članek Lev« čeve Kristine: Ob desetletnici. O zgodovini meščanske šole v Tržiču piše Lajovic Albin, ki piše v Spomenici tudi o prosvetnem delu učiteljskega zbora,, o prireditvah v letu 1919. do 1929., priobčuje tudi spisek strokovnih učiteljev v prvem desetletju in pa članek »Učenci in igospodarstvo«. Spomenica vse» buje še več drugih zanimivih člankov in pred« očuje bogato bilanco dela tekom desetih let.
—k Slovenski tisk. Izšla je druga številka te zanimive revije z m,slednjo vsebino: Ing. arh. J\ Omahen: O našem ornamentu. M. A—č: O različnih tehnikah tiska in njihovih posebnostih. Šlebinger: Slovenska bibliogra« fiia za 1. 1929., nadaljevanje. Nadalje: Foto«
grafija, o naših tiskih in Drobiž. Zelo inte« resantno je Jezikovno rešeto, ki ga urejuje dr. Kolarič in pa Terminologija za slovenske tiskarske izraze.
—k Dr. Bevk St.: Zdravilne rastline v besedi in podobi z navodilom, kako se nabi« rajo in suše. Druga izdaja. V Ljubljani 1929. Založil oblastni odbor Podmladka Rdečega križa. Str. 79, cena 6 Din. — Kako nujno,po« trebno je bilo pri nas to delce, nam najlepše dokazuje dejstvo, da je bila prva izdaja raz» prodanai v dobrem mesecu. Ker je bilo pa povpraševanje po njej toliko, je preskrbel oblastni odbor takoj novo izdajo, in knjižica je sedaj zopet na razpolago. To je prvo slično delo pri nas, napisano z vso temeljitostjo, vendar poljudno in na kratko, zato bo šla gotovo tudi druga izdaja hitro med vse plasti našega ljudstva, zlasti pa med revne sloje,
katerim bi nabiranje rastlin lahko nudilo zna« ten vir dohodkov. Posameznikom oblastni odbor PRK knjig ne pošilja in naj jih ti za» htevajo v najbližjih knjigarnah.
—k Dr. Poljanec Leopold: Prirodopis ži= valstva za višje razrede srednjih šol. Druga predelana izdaja. — Založila Družba sv. Mo« horja. — V Celju 1929. — Cena v platno ve« zani knjigi 60 Din. Gornja knjiga, ki je izšla sedaj v drugi izdaji, je odobrena z odlokom ministrstva prosvete, odd. za srednje šole št. 23.803 z dne 20. julija 1928. 1. Knjiga je opremljena s 370 slikami in 1 zemljevidom o zemljepisni razširjenosti živali. Knjiga, ki je namenjena predvsem za višje razrede sred^ njih šol, bo prav dobro služila tudi učitelj« stvu kot pomožna knjiga, ker ima poleg dobrih slik tudi točne in izčrpne opise vseh vrst živalstva.
Za lesen in zirctol
kupite volneno blago za oblek©, plašče, suknje itd.
pri
Hovaku
speč. trgov, sukna
LlublfansfC
Kongresni trg Stev. H^
Najbolje in
najceneje
Drž. uradnikom tudi proti plačilu na obroke
Oglejte si veliko izbiro!
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Goričar & LeskovŠek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer:
Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I.—IX., v platno vez. Din 720. Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I.—X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos.: Zbrani spisi, I.—V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige I,—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I,-X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336. Tolstoj L.: Ana Karenina, I.—II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno vež. (subskrip.) Din 200.
fôliKan
- Normbarve
za Ostwaldov nauk o barvah
izdelane po navodilih gospoda tajnega svetnika profesorja Ostwalda.
Ceniki na zahtevo.
Edini tvorničar:!
GÜNTHER WAGNER
HANNOVER IN DUNAJ
Vrtnarjem, občinam, šolam ter ljubiteljem sadnih grmičev, sadjerejcem itd.
Najugodnejši {as za presajanje sadnih drevesc je jesen (oktober, november). Zaradi tega je v Vašo korist, da takoj naročite od velike SADNE DREVESNICE
JOSIP ROSENBERG * MARIBOR
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 64 — TELEFON INT. 2301,
od katerega edino prejmete samo prvovrstne sadike sadnega grmičevja in sadnih drevesc itd. itd. vseh zajamčenih vrst vsake množ ne po zmernih cenah.
---zahtevajte cenik 1929/1930 ~——-
Vrtnarjem, občinam, šolam ter ljubiteljem sadnih grmičev, sadjerejcem itd.
POKOR!
.VA ZNANJE!
POZOR!
Primerna ter koristna darila
so samo
Gritzner in Adler
šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj UR AN I A. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.
j	srednji pisalni stroj za potovanje in pisarno. Konstrukcija in materija! prvovi
■ »ioewer Lud. Baraga, LJubljana, šeienburgova ui. 6.
prvovrstna. Plačilne olajšave.
* Telefon 2980
1

Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist .Učiteljskega doma? v Maribora in „Učiteljskega doma- v Ljubljani