letnik^CIX - junij 2007 ISSN 0350-46907 m V' .J. ^ \ V ; ■ -.Jf" Peti čebelarski ^ iraznik v Kopru e obiskalo veliko čebelarjev Kakovost čebeljih pridelkov in viri onesnaženja Tajska, čebelji raj Pomen higienskih postopkov pri čebelarjenju '■1 UDELAWk ČEBELARSKE OPREME M/ TRGOVCA T^ng^nti^ln^ to6ll9 n /M J /n 4 JM. S#/noo6rt6#/M (oöM PMPdt lr> c#dVto m^ razl/dni/i v«/Mo#tf. IPsar vr^n^mtrmgßmh voMfi Dolovni čas trgovinQ: od ponQd9ljka do pQtk9 od $.00 do 12.00 in od 13.00 do 17,00 ob sobotah Nšš^m zv&4tSm kupc^ nudtmo od 9 00 dO 12.00. KARTICO UGODNOSTI. Prt goiovlnßk^fo nmku^u «pftmt ¥ 42 4 prttnsmo d^b^mf^m x v^tjmvno Č9b9im9ko tikrnini^^ 4% popuvU. HAROČESO BLAGO VAM LAHKO OOPO&UEfM S PAKSTNO POŠTO. AKCIJA! HoizaodMvm^ AKCUAI SUne^»: 19,404 Nova cona: 17,50 € $un 17.604 Nova cena: 1S,7S€ StarB C4ns: Nova cena: 8,85 € - nmnmj^nš poicrovd mtdfiih ko^ov voščin, MovoiHn^iäH^ofätö 'Vr9č0j^vkoštočU4y0dnope(rw0f>o oöHaa vfimi AKCIJA!_ sum c«M: 20,00 4 Nova cona: 18,00 € Prtamw n odVcflvar^ utov. tn4 /z tiweüif m#»#/n otof^Mtrmikc nšiobčm^ mšic Iz muttfUš^. OoIHm 7$.$ cm. Urim fzSisXScm. Mite« n odWYtnf0 9atf9 fc^ - nto («m« ftddšvš, kovinM Mf v c^öO liOdm ti n^fjsv^č^ mMrfMi KMKi fgd 90 , omogo^4 vodtt^ In odMw^. Im^ sframM not z» strpan^ ottankovvo^ksin propoUM. AKciJsk^ vo^o od 1.6. • 30.9.2007 OZ. <10 prodno zalop. Nš tkdjtk^ c^n^ s« n^prtaw^ öoä&ai fiopiM /H ugodnost/. LOGAR TRADE d.o.o. Poslovna eona A 41, 4208 Šončur tot.: 04 25 19 410. faka: 04 25 19 415 #-poif«; info@fogar^trado.si internet wvm.logaMrade^i UW®DNDK DOGODKI Spoštovane čebelarke, spoštovani čebelarji! Mineva že več kot mesec dni od nadomestnih voiitev za predsednil propolis > vosek > med (Hoffel, 1982). Ko je vosek pretopljen, se težke kovine sperejo z vodo. Propolis, ki je namenjen za zdravilne namene, je treba pridobivati na neonesnaženih območjih. V Švici je dandanes obremenitev okolja s svincem manjša zlasti zaradi uporabe katalizatorjev. Več o tem lahko preberete v člankih, ki so jih napisali Hoffel (1982), Altmann (1983), Porrini in sod. (2002). Obremenjenost okolja z radioaktivnostjo v Švici in Zahodni Evropi za zdaj ni problematična. Viri obremenjenosti iz kmetovanja V Nemčiji so v okviru nekega poskusa ugotavljali tudi navzočnost pesticidov, ki jih uporabljajo ob cvetenju oljne repice. To sta predvsem insekticid s trgovskim imenom Mavrik flo (aktivna učinkovina je tau-fluvali-nat), ki uničuje hrošča oljne repice, in fungicid Ro-nilan EG (aktivna učinkovina vinclozolin) proti raku oljne repice. V šestih dneh po škropljenju so vzeli vzorce pašnih čebel pred brado panja ter preiskali vsebino njihovih mednih želodčkov. V vseh so našli ostanke obeh škropiv, vsebnost pesticidov v vsebini mednega želodčka pa je bila od 0,1 do 30 mg/kg. Koncentracija v iztočenem medu je bila od 2 do 18 pg/kg. Glede na to imamo čebele lahko za nekakšen filter. Na podlagi uradno dovoljenih mej vsebnosti fitofarmacevtskih sredstev so ocene o tem, koliko jih lahko čebele prenesejo, skrajne. Na trgu so dovoljena samo tista sredstva, ki se izkažejo kot neškodljiva tako za okolje, kot za uporabnika. V Švici so dovoljeni fungicidi, kot je vinclozolin, ki ga uporabljajo za škropljenje oljne repice, nasprotno pa insekticidi niso dovoljeni. Da bi lahko presodili tveganje obremenitve medu s pesticidi, so preverili vosek iz satnic in 27 vrst medov, ki so jih v 69 različnih čebelarstvih pridelali v Za zatrtje hruševega ožiga so pri cvetočih koščičar-jih uporabljali antibiotik, še posebej na najbolj ogroženih območjih. Raziskava, ki so jo izvedli v Nemčiji, Švici. V vosku in medu niso našli ostankov. Meja de-tekcije je bila od 5 do 50 pg/kg. Večina pesticidov je topnih v maščobah, zato so se nalagali v vosek in zelo malo v med. Drugod so preiskovali ostanke pesticidov in organskih onesnaževalcev, kot je PCB (polikloriran bifenil), in jih našli tudi v čebeljih pridelkih. Lestvica pridelkov, onesnaženih s PBC: propolis > vosek > cvetni prah > med. je pokazala, da pri uporabi antibiotika ostanki ostanejo v medu, to pa je mogoče tudi potrditi. V zadnjem času skušajo povzročitelja hruševega ožiga zajeziti z alternativnimi metodami, brez uporabe antibiotikov. Čebelarji že več let sodelujejo v boju proti hruševemu ožigu, zato od 1. aprila do 30. junija ne prevažajo čebeljih družin z ogroženih območij na neokužena območja. Povzetek Raziskave v Švici in drugod kažejo, da je obremenjenost čebeljih pridelkov s škodljivimi snovmi iz okolja po večini razmeroma majhna in neproblematična. Kljub temu pa onesnaženo okolje vendarle nekako vpliva na zdravstveno stanje čebel, vendar je to težko dokazati. Čebele so razvile izjemen učinek prečiščevanja ali »filtriranja«, zato je med razmeroma zelo malo onesnažen, veliko bolj pa sta onesnaženju izpostavljena propolis in vosek. Viri: http://www.apimondia.org/apiacta/ articles/2003/ bogdanov_1 .pdf Altmann, G. A. (1983): Untersuchung von Honig aus dem Raum Stolberg auf Schwermetalle, Diplomsko delo, Poklicna visoka šola, Aachen. Bogdanov, S., Zimmerli, B., Erard, M. (1986): Schwermetalle in Honig, Mitt. Gebiete Lebensm, Hyg. 77, 153-158. Brasse, D. (2001): Stellungnahme derBBA zum Streptomycin-Problem, Teil 2 Bewertung der Rueckstaendswerte im Honig, Allgemeine Deutsche Imkerzeitung 35, 24-25. Devillers, J., Pham-Delegue, M. H. (2002): Honey Bees: Estimating the environmental impact of chemicals, Taylor & Francis, London in New York. Hoeffel, I. (1982): Apis mellifica L. als Indikator der 'Umwelt-guete' im Stadtgebiet von Saarbruecken. Diplomsko delo na Univerzi Saarbrueck. Porrini, C., Ghini, S., Sabatini, A. G., Gattavecchia, E., Celli, G. (2002): Use of honey bees as bioindicators of environmental pollution in Italy, Devillers, J. and Pham-Delegue, M. H., in: Honey bees: Estimating the environmental impact of chemicals, Taylor & Francis, London in New York, 186-247. Schur, A., Wallner, K. (1998): Wirkstoffeintrag durch Sammelbienen nach Aplikation von bienenungefaerlichen Pflanzenschutzmittel in bluehenden Winterraps, Apidologie 29, 417-419. J Besedilo in fotografije: Jasna Kralj - Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana Potovanje po Tajski ni samo velik turistični užitek, ampak tudi edinstvena priložnost za ogled čebel. Azija je namreč raj za čebele in seveda glede tega tudi Tajska ni nikakršna izjema. V primerjavi z Evropo jo bogatijo številne vrste čebel. Že v okviru rodu Apis tam živijo številne vrste, kot so vzhodna čebela, A. cerana, orjaška čebela A. dorsata in mali čebeli A. florea in A. andreniformis. Apis cerana je podobna naši zahodni čebeli in v naravi prav tako živi v duplih. A. cerana je gospodarsko pomembna za pridobivanje medu in opraše-vanje nasadov. Z njo čebelarijo podobno kot čebe-larimo pri nas z našo čebelo. Družine so manjše in so praviloma v eni nakladi, zato točijo čebelarji manj medu (5-20 kg). Kljub temu je dobro prilagojena na svoje okolje in po večini dobro preživi brez dodatnega hranjenja in zdravljenja. A. cerana je veliko bolje prilagojena na varoje in zato ne pozna težav, ki jih imajo naše čebele. Seveda ima za čebelarje tudi nekaj neprijetnih lastnosti, kot sta močno rojenje in ropanje. Kot vse azijske čebele je tudi vrsta A. cerana precej občutljiva na spremembe v okolju in ob neugodnih razmerah zato hitro poišče novo bivališče. A. cerana živi vse od nižin do 2500 m visoko in ima številne podvrste, kot so indica, cerana in japo-nica. Na Tajskem najdemo podvrsto indica. Orjaška čebela A. dorsata in mali čebeli A. florea in A. andreniformis živijo na satih, ki visijo na drevesih, včasih pa tudi na skalnih previsih. A. dorsa-ta se pogosto naseli tudi pod strehami templjev, saj Apis cerana, vzhodna čebela v duplu Trigona sp., neželate čebele tam nihče ne moti njenega življenja. Templji, okrašeni z orjaško čebelo, postanejo tako še lepši. Najpogosteje sem jih odkrila tako, da sem na tleh opazila mrtvice. Te so skoraj zanesljiv znak, da v bližini živi družina orjaške čebele. Sicer pa jo lahko najdemo na vejah dreves v višini od 3 do 20 m. Delavke so tako velike kot naša matica. Sat orjaške čebele meri v širino od 1 -3 m. Troti se izlegajo iz enako velikih celic kot delavke. Zanimivo je, da delavke nabirajo medičino in cvetni prah tudi ponoči, ob polni luni. Še bolj nenavadno pa je, da čebele tudi ponoči s plesom prenašajo informacijo o paši. Pri tem uporabljajo dejansko pozicijo sonca, ki je na drugi strani oble. V sušnih, nepašnih obdobjih si A. dorsata poišče novo bivališče. Pojav imenujemo sezonska migracija. Zanimivo je, da se A. dorsata pogosto vrne na staro mesto, čeprav je večina delavk, ki so poznale staro lokacijo že zdavnaj odmrla. Kako najdejo staro bivališče, je za zdaj še vedno skrivnost. Na Tajskem še vedno obstajajo lovci na med. Ti oplenijo celo družino, sat z zalego in medenimi zalogami pa prodajo na trgu. Lovci plenijo tudi mali čebeli A. florea in A. andreniformis. Tajci ne jedo samo medu, ampak tudi zalego oz. čebelje ličinke, ki jih najpogosteje ocvrejo ali jih uporabijo za juho. Apis florea, mala čebela Sat malih čebel A. florea in A. andreniformis je seveda precej manjši od sata orjaške čebele, manjše pa so tudi čebelice. Čebeli sta veliki približno 10 mm, torej precej manjši od naše čebele, sat pa v širino meri približno 30 cm. A. andreniformis najdemo predvsem na mirnih, senčnih krajih (20-30 % sonca) in pogosto v bližini potokov. Svoje gnezdo gradijo na vejah grmov, bambusa, banan in nizkih dreves, ki niso višja od 2 m. Vrsta A. florea prav tako gnezdi na vejah grmovnic ali nižjih dreves na senčnih krajih, čeprav je gnezdo bolj izpostavljeno soncu kot gnezdo A. andreniformis. Čebeli sta si precej podobni, in ker se njun življenjski prostor delno prekriva, so ju imeli za isto vrsto, čeprav se po zunanjih značilnostih vendarle nekoliko razlikujeta. Vrsta andre-neformis je na splošno temnejša. Prvi del zadka je pri starih čebelah temen, pri vrsti florea pa je rdečkast. Poleg drugih manj opaznih morfoloških razlik se vrsti razlikujeta tudi po vedenju. A. adreniformis se na praho odpravi takoj, ko sonce doseže zenit, A. florea pa šele popoldne. Ta razlika je pospešila izolacijo in podpira ugotovitev, da čebeli res pripadata dvema različnima vrstama. Obe vrsti shranjujeta medene zaloge na vrhu sata. Pod njimi je venec cvetnega prahu, pod njim pa zalega. Trotovska zalega in matičniki so na spodnjem robu sata. Troti so precej večji od delavk. Družina vrste florea je skoraj vedno večja od družine vrste andreniformis. Ena izmed zanimivosti obeh vrst čebel je zaščitna zavesa. Večina delavk (80-90 %) varuje zalego in tudi celo družino pred plenilci tako, da delavke kot debela zavesa visijo čez površino satja. Pri vrsti andreniformis imajo delavke glavo obrnjeno navzgor, krila pa so razširjena tako, da dajejo vtis diamanta (sprednja krila pod kotom 450 navzdol in zadnja krila pod kotom 900). Če je zunanja temperatura višja od 30 0C, se zaščitna zavesa razpusti. Kadar je družina razburjena in se pripravlja na napad, se čebele na spodnji strani sata zberejo v obliki repa, ki izgine takoj, ko se čebele spustijo v napad. Pri vrsti florea delavke prav tako oblikujejo zaščitno zaveso, vendar ta ni v značilni obliki diamanta, pa pred napadom ne oblikujejo repa. Delavke skrijejo glavo pod krila drugih delavk, ki sestavljajo zaveso. Zaščitna zavesa je dobro vidna predvsem takrat, kadar dežuje. Splošni značilnosti čebel v tropih sta hiter odziv na spremembe v okolju in preselitev na drugo mesto. Tako tudi vrsta florea kot odgovor na zvišano temperaturo zapusti svoje bivališče. V tem primeru si novo bivališče poišče v bližini starega, tako da iz svojega starega sata lahko pobere zaloge. Prav tako pa v sušnem ali v deževnem obdobju, ko ni zadovoljive paše, tudi izroji. V tem primeru si novo bivališče poišče v bolj oddaljenem kraju. Vrsta andreniformis je še bolj občutljiva in zato si pogosteje poišče novo bivališče. Na višjih območjih izroji predvsem v deževnem, v nižjih pa v sušnem obdobju. Obe vrsti, florea in andreniformis, uporabljata propolis ter ga naneseta predvsem na končne dele veje, na kateri visi sat. Temu pravijo lepljivi trak (»sticky band«). Kot je vsem znano, propolis deluje proti bakterijam in glivicam. Opazili pa so tudi, da odvrača krojaške mravlje in tako varuje čebele pred njihovim napadom. To strategijo zaščite pred mravljami ima tudi rod neželatih čebel Trigona. To so približno 3 mm velike čebelice, ki jih zlahka zamenjamo za mušice, ko nam zaidejo v oči. Na Tajskem živijo številne vrste tega rodu. Do zdaj so jih določili že 32. Vse vrste brez izjeme gradijo tulce, po večini iz voska in propolisa, včasih tudi iz blata in listja. Notranjo stran tulca obložijo še z dodatno plastjo propolisa, ki odvrača mravlje. Na univerzi Čulalongkorn v Bangkoku je dr. O. Duangphakdi raziskovala aktivne sestavine propolisa, ki odvračajo mravlje. Ker krojaške mravlje niso samo veliki plenilci čebel, ampak so nadležne tudi v domovih, je raziskava pomembna za iskanje naravnega sredstva, ki bi odvračalo te roparske mravlje. Če so na vejo s čebeljim satom vrste florea nanesli krojaške mravlje, so se čebele takoj odzvale. Na njej se je povečalo število delavk, ki so nanesle tudi precej novega propolisa. Izkazalo se je, da propolis azijske čebele odvrača le krojaško mravljo, ne pa tudi naših gozdnih mravelj. Zato pa propolis naše čebele odvrača gozdno mravljo, čeprav ne tako učinkovito, vendar nima nikakršnega učinka na azijske vrste čebel. To kaže, da se čebele specifično odzovejo na plenilske mravlje, ki živijo v njihovem okolju. Za tovrsten odziv so odgovorni predvsem ogljikovi hidrati z dolgimi verigami, terpeni in derivati fenola. j 188 Slovenski čebelar 6/2007 Letnik CIX oVDCE DZ SVETA Novice zbral: Franc Šivic M Francija Več kot 82 % Francozov se je izreklo proti sajenju in setvi gensko spremenjenih rastlin. Med nasprotniki teh umetnih l^ultur so predvsem čebelarji, saj menijo, da so gensko spremenjene rastline s svojim nektarjem in cvetnim prahom lahko nevarne za čebele. Kljub temu je francoska vlada leta 1998 dovolila setev gensko spremenjene koruze na parcelah, ki so najmanj 50 metrov oddaljene od parcele, na kateri je posejana običajna koruza, pa tudi od čebelnjaka. Francoski čebelarji seveda niso zadovoljni in zahtevajo spremembo pravilnika. Pri tem se sklicujejo na Litvo, eno najmlajših članic Evropske unije, kjer je čebelarjem uspelo doseči, da lahko gensko spremenjene rastline sejejo najmanj 5000 metrov od stojišča čebel, če čebelarji dokažejo, da bodo imeli zaradi tega določeno ekonomsko škodo. Zaradi znanih pomorov čebel v zadnjih letih v Franciji še vedno ni dovoljena uporaba sistemičnega insek-ticida fipronil. Posebna komisija si je za dokončno preučitev njegove strupenosti za čebele vzela čas do maja 2008. Po tem datumu ga bodo znova uvrstili na seznam dovoljenih pesticidov ali pa ga bodo umaknili. Avstrija Heinrich Gritsch iz mesteca Silz, ki leži ob zgornjem toku reke Inn, po poklicu učitelj in oče štirih otrok, že trideset let vzdržuje približno sedemdeset čebeljih družin. Pet let je bil vodja čebelarske šole v Imstu, nedaleč od Innsbrucka, in prav toliko časa je bil tudi urednik časopisa Alpenlaendischen Bien-nenzeizung. Dvajset let predava kot potovalni učitelj, hkrati pa je tudi predsednik domačega čebelarskega društva Silz. Spoznal sem ga na svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia 2005 v Dublinu na Irskem. Tedaj je zbudil pozornost svetovne javnosti s svojo knjigo Imkern in Gebirge (Čebelarjenje v hribih), za katero je predvsem zaradi lepih fotografij prejel zlato medaljo. To knjigo mi je takrat podaril s posvetilom, jaz pa sem mu dal v zameno svojo Živeti s čebelami. Povedal mi je, da ga zelo veseli čebelarska fotografija in da že pripravlja novo knjigo z naslovom Keine Angst vor Bienen (Ne bojte se čebel), v kateri bo poudarek na fotografiji. Besedilo bo v nemščini in angleščini, sicer pa slike same govorijo vsem razumljiv jezik. UGODNA CENA AZ-SATNIC IZ VOSKA, ANALIZIRANEGA NA VSEBNOSIbj.i.ihM PARAFINA IN PESTICIDOV VloU^U« ANALIZO JE OPRAVIL ČEBELARSKI INŠTITUT V HOHENHAIMU. Certifikat priložimo. Teža 80 g, globoke celice, ugodne cene za društva: satnice I. vrste po 0,66 EUR (158,10 SIT)/kos za večje količine. satnice II. vrste po 0,58 EUR (138,99 SIT)/kos za večje količine. Dostava najmanj100 satnic ali več na dom je brezplačna. V ceno je vštet DDV. Naročite po tel.: 01 898 52 90, faksu: 01 898 43 47, e-pošti: PRODAJA@AGROLIT.SI. Lahko jih kupite tudi v naših prodajalnah: VRTIČEK, Zadobrovška cesta 29, Lj.-Polje; Kmetijska preskrba, Juričeva 14, Šmartno pod Šmarno goro; Kmetijska preskrba Trbovlje, Trg Franca Fakina 30; Kmetijska preskrba Izola, Kajuhova ulica ali na naslovu: Agrolit, Graška cesta 25a, 1270 Litija. Takrat me je prosil, da bi z nekaterimi svojimi fotografijami sodeloval pri njegovem projektu, njegovo prošnjo pa sem seveda z veseljem sprejel. Nedavno sem omenjeno knjigo prejel po pošti. Bil sem prijetno presenečen nad njeno kakovostjo, zato jo toplo priporočam vsem tistim čebelarjem sladokuscem, ki bi si želeli obogatiti svojo strokovno knjižnico. Naročite jo lahko neposredno pri avtorju na elektronski naslov: h_gritsch@gmx.at, več informacij pa dobite še na njegovih domačih spletnih straneh www.tirolerhonig.at . ZDA Na kongresu Apimondia 2005 v Dublinu sem spoznal še enega čebelarskega pisca - g. Rona Miksho, sicer poklicnega čebelarja, ki svoje čebele prevaža po vsej Severni Ameriki, od Floride do Kanade. Na svojih potovanjih je doživel marsikaj zanimivega, zlasti grenkega, vse to pa je popisal v svoji knjigi z naslovom Bad Beekeeping (Slabo čebelarjenje). Nekatera poglavja so prave srhljivke. Knjiga obsega več kot tristo strani, v njej je tudi precej črno-belih fotografij. V tem primeru ne gre za strokovno delo, temveč za opis dogodivščin iz bogatega življenja prevažalca, ki se ne ustraši nobenega napora in ki zna v eni potezi, skoraj brez počitka, narediti s svojimi čebelami kar štiri tisoč kilometrov dolgo pot. Tudi on mi je svojo knjigo podaril v zameno za mojo Živeti s čebelami. In še ena zanimivost. Ron je pravzaprav naše gore list, saj njegov rod izvira iz okolice Šentjerneja, kjer še vedno živijo njegovi sorodniki. Pred nekaj leti jih je obiskal skupaj s hčerko in tedaj se mu je Slovenija zelo priljubila. Škoda, pravi, da ne zna jezika svojih prednikov. Viri: Abeill et Fleurs, št.682, april 2007. Ustne informacije. j DELO ČEBELARJA V TEM MESECU ČEBELARJEVA © V7 V NJ H N Besedilo: Janez Kropivšek - Jeronim nad Vranskim, fotografije: Janez Mihelič Junija dosežejo čebele vrhunec razvoja, poleg tega pa imamo čebelarji največ dela, ko jih skušamo »spametovati« in s tem preprečiti rojenje. Poskrbeti pa moramo tudi za podmladek, da ne bodo izumrle. Še dobro, da se dan daljša. Na sladkost zimskega spanja smo tako že davno pozabili. Navadno je mesec junij najodločilnejši za medeno bero. Ker pa letos vse prehiteva, bo zanimivo opa- Sedaj je čas za izrezovanje trotovine zaradi uničevanja varoj zovati, kaj bo povedal sv. Medard oz. kaj bo takrat dejala »ta nema«. Tehtnica namreč najbolj zanesljivo pove, koliko je čebelam uspelo nabrati. Podatki so nam v veliko pomoč tudi pri premeščanju čebel na pašo. Pri tem pa moramo biti tudi pazljivi. Star čebelarski rek pravi, da se s »kilce« ne odpelje. Naslednja past je medenje kaparja na smreki. Dober donos takoj po dežju namreč lahko kaže na medenje kaparja, vendar je to lahko že v zadnjem stadiju, tako da po nekaj dneh medenja ne bo več. Podobno je z brstno ušjo na hoji. Doma sem imel slab 10-satni panj, ki nikakor ni hotel nositi medu. Tudi panj je bil že star, tako da ga ni bilo škoda, zato sem ga odpeljal v gozd na območje medveda. Čez tri dni ga je šla sestra stehtat in povedala je, da panj tehta petnajst kilogramov več kot prej. Nisem verjel, zato sem preveril. Bilo je res. Naslednje jutro sta tam stala dva moja zabojnika, opazovalni panj pa sem odnesel kakih petdeset metrov stran v gozd, da bi pašne čebele iz tega panja sporočile preostalim, kje in kaj medi. O naletu čebel in spodbujanju k paši sem slišal na enem izmed številnih predavanj, ki sem jih vedno z velikim zanimanjem obiskoval in se tako skušal tudi čim več naučiti. Na žalost in moje veliko razočaranje Kaj je treba storiti junija? • Povečevati prostor za zalego in med. • Preverjati navzočnost matičnikov oz. rojilnega razpoloženja. • Izrezovati trotovino. • Vzrejati matice in rezervne družine. • Iztočiti med. • Izrabiti poletno pašo. to ni delovalo. Opazovalni panj, ki naj bi po teoriji izgubil večino pašnih čebel, je nabral še par kilogramov medu. Na zabojnikih sem vsakemu panju dodal še po dva sata zalege s čebelami in venci medu, vendar čez mesec dni v panjih ni bilo veliko čebel, še manj pa medu, čeprav panji niso izrojili. Brezpaš-je je popolnoma izčrpalo čebele, matice niso zale-gale, pašne čebele pa so se preprosto izgubile. Od takrat vedno opazujem, kaj se dogaja v gozdu, in če ni paše, čebele krmim s tekočino ali pa jim dodam pogačo, kar je navadno še bolje. To sta bili dve slabi, vendar zelo poučni izkušnji. Zadnja leta pa je gozd po večini kar dobro medil. V pomoč pri odločitvi za prevoz na pašo nam je napovedovalna služba, predvsem pa prijatelji čebelarji, vendar je treba poznati pomen njihovih sporočil. Vsak čebelar na svoj način sporoča, kje in koliko medi. Za nekatere poverjenike pasišč je najpomembnejše, da poberejo čim več pašnine, spet drugi pa skrivajo podatke, da ne bi še kdo pripeljal. Ko sem nekoč vprašal čebelarja, kakšno pašo pričakuje, je dejal, da nič posebnega. Vrtal sem še naprej in povedal je, da kakih dvajset kilogramov!!! In res je bilo povprečno še kakšen kilogram več. Z leti si počasi nabiram izkušnje tudi v »prevajanju«. Med pašo naj bi čim manj drezali v gnezdo, ker to zelo zmanjšuje donos. Točenje medu, izrezovanje trotovine, če jo čebele še gradijo, dodajanje satnic v graditev in preverjanje rojilnega razpoloženja pa so kljub vsemu nujno zlo, ki ga moramo opraviti. Nekateri spomladi ne uporabljajo matične rešetke. Na gozdni paši pa se lahko zgodi, da slabše medi, zato začne matica zalegati više v medišče, to pa bo onemogočilo točenje. Na območju Pohorja, Zgornje Savinjske doline, Koroške in morda še kje, se zaradi specifičnih povzročiteljev medenja in sestave tal med zelo rad strjuje v satju. To je vsekakor velik problem. Nekateri ob pojavu strjevanja pobegnejo, vendar mislim, da je strjevanje vsekakor boljše od brezpašja. Če ne vem za boljšo pašo, navadno kljub strjevanju kar ostanem. Lahko se pojavi popolna kri-stalizacija, ki je vidna kot siv ali rjav odtenek v celicah z medom, lahko pa se med samo tako zgosti, da ga ni mogoče iztočiti. Pojav je treba čim prej zaznati, potem pa vsake tri dni iztočiti vse sate z medom v panju. Iztočeni med je navadno povsem redek, vendar se čez nekaj dni zaradi delovanja encimov in kemičnih sprememb zgosti in kristalizira. Točenje si olajšam tako, da nekaj manj kot polovico medišč-nega satja zamenjam s praznimi nezažičenimi satniki. Ko se v satih nabere preveč strjenega medu, jih odpeljem domov in za en dan namočim v topli vodi, potem pa jih iztočim. Strjevanja medu v satju je občutno manj ali pa ga sploh ni, če hkrati z ušica-mi mano izloča tudi kapar. Strjevanje medu se lahko pojavi tudi, kadar medi bukev. Med točim podobno, kot je lani opisal Boris Sera-žin. Zelo koristen pripomoček je pred leti kupljen ometalnik za čebele. Ko smo čebele začeli prevažati, sta mi pri točenju pomagala svak in oče ali pa sestra. Sam sem z metlico ometal čebele, drugi je z vilicami odpiral satje, tretji pa je vrtel točilo. Ker je delo potekalo počasi, sem najprej iz elektromotorja avtomobilskega ventilatorja, reduktorja pokvarjenega vrtalnega stroja, še enega para zobnikov in z nekaj strojniškega znanja izdelal motorček za točilo. Temu sem pozneje pridružil še avtomatiko za izklop, katere osnova je stara budilka. Te naprave uporabljam še zdaj, čeprav smo z njimi iztočili že nekaj deset ton medu. Vilice je zamenjal nož z dovolj veliko kadjo za voščine, in ko sem bil še zdrav, sva s pomočnikom brez težav lahko v enem dnevu iztočila en zabojnik. Pri tem sva porabila nekaj pijače, poleg medu še nekaj hrane in elektriko iz majhnega avtomobilskega akumulatorja. Če so bile čebele daleč od doma, smo za prevoz navadno uporabili kar tovornjak, kajti iz polnega zabojnika s 60 panji je ob enem točenju mogoče iztočiti tudi sedem 300-kilo-gramskih sodov medu. Danes sem prejel pismo čebelarja g. Marjana Debelaka, ki je pred leti veliko pisal v Slovenskega čebelarja. Spominja me na nekatere svoje rešitve v ve- Tako zgodnjega razvoja čebeljih družin kot je bil letos ne pomni tudi vzrejevalec Darko Grm. Odlične matice so aprila zalegle vse sate v 7 S panjih. Rezervne družine so aprila gradile satje tudi v pitalnikih likoprostorninskem panju. Ima tudi literaturo, ki jo lahko pošlje tistemu, ki to želi. Velikoprostorninski panji so zdaj še posebej zanimivi, ker je čebelarstvo obdavčeno po številu panjev. Približuje se tudi čas počitnic in dopustov, proste dneve pa čebelarji lahko izkoristimo za obisk in izmenjavo izkušenj s svojimi kolegi. Junija bom nadaljeval tudi delo pri vzreji matic in vzreji rezervnih čebeljih družin. Pojavi se namreč vprašanje, ali matice kupiti ali jih vzrediti sam. Pomembno je, da smo s svojimi čebelami zadovoljni. Če je rod dober, bi bilo škoda, da bi ga izgubili in s tem osiromašili raznolikost v območju kranjske sivke. Včasih samo poskrbimo za osvežitev krvi, da ni parjenja v sorodstvu. Čebel ali matic ni dobro križati s čebelami s popolnoma drugega območja Slovenije, kajti prilagojene so na svoj življenjski prostor. Če pa s svojimi čebelami nismo zadovoljni, vendar vzrok ni bolezen, je prav, da matico kupimo pri vzrejevalcu, ki čebelari v podobnem okolju. Registriranim vzrejevalcem pomaga pri vzreji Rejska organizacija in ta tudi kontrolira naše delo. Žal pa smo Slovenci tudi na tem področju nekaj posebnega. Imamo zelo poceni matice, in kar je poceni, ne more biti zelo dobro!? Naše matice preverjajo tudi s progenim testom. Neko leto so bile moje bolj slabo ocenjene, vendar so prav tisto leto njihove sestre v mojih panjih prinesle povprečno več kot sto kilogramov medu na panj, to pa vendarle ni tako zelo slabo. Zelo pomembno je, da pravilno pripravimo panj, ki mu želimo dodati ali zamenjati matico. Najmanj težav je pri ometencu, pri katerem je pomembno samo, da nima svoje matice. Pri drugih družinah pa je pomembno, da nimajo svoje matice in da nimajo možnosti, da bi si jo vzredile. Naj se nam slabe matice ne smilijo. Če najdem tako matico, jo preprosto zmečkam, potem pa z njo namažem matičnico, če sem se odločil za takojšnjo menjavo, sicer pa jo vržem v kadilnico, da se čebele ne zbirajo ob njej. j O jjfk BLARJgWA ©PRAWDLA V K uH Besedilo: Mihael Kamplet - Pekre Splošno, globalno ogrevanje ozračja je opaziti tudi pri nas. Letošnji razvoj narave je bil do maja zelo zelo zgoden. Tako zgodnjega razvoja ne pomnimo. Kdo je že slišal, da je v vzhodnem delu Slovenije akacija zacvetela že aprila? V tem delu Slovenije akacija sicer zacveti od 4. maja (l. 2000) do 27. maja (l. 1997 -delna pozeba), povprečno pa 13. maja. Tudi če se maja ohladi, bo ta zgodnji razvoj vplival na zgodnejše cvetenje kostanja, ki pri nas ob vznožju Pohorja zacveti med 8. junijem (l. 2003) in 20. junijem (l. 2006). Med akacijo in kostanjem Ko odcveti akacija, nastopi na ravninskem in gričevnatem svetu približno štirinajstdnevno do tritedensko obdobje bolj slabe paše. Travniki so po večini pokošeni. Na srečo se na intenzivno gojenih in pogosto košenih travnikih razrasteta dve za čebele zanimivi rastlini. Regrat porumeni travnike spomladi, bela detelja pa raste in cveti celotno sezono. Ker je PA ULnJ V UcJ nizke rasti, jo košnja povsem ne poreže, tako da že po tednu dni znova cveti. Čebele jo rade obiskujejo, donos ni velik, do 0,5 kg, to je toliko, da imajo čebele nekaj zase. Točenje Večina čebelarjev s čebelami na stalnem mestu vsaj dvakrat toči med. Prvič pred cvetenjem kostanja in drugič na koncu pašne sezone. Tako pridobijo dve sorti medu. Bolj zavzeti čebelarji, če imajo primeren pašni okoliš, pa točijo tudi večkrat. Seveda mora biti med v satju dozorel, pokrit vsaj do polovice sata. Za prodajo je bolje, če kupcem lahko ponudimo več sort medu. Če želimo pridobiti čisti akaci-jev med, cvetličnega iztočimo pred cvetenjem lipe, če pa želimo pridobiti čisti kostanjev med, lipovega iztočimo šele takrat, ko se cvetovi na kostanju že belijo. Iztočene sate sortiramo in jih nekako označimo, saj nam to pozneje precej olajša opravila pri če- belah. Sam jih označim kar z risalnimi žebljički. Starejše sate, ki jih nameravam jeseni izločiti, označim z enim žebljičkom, trotovske oz. gradilnike z dvema in podobno. Omejevanje zaleganja Junija najprej zacveti lipa, za njo kostanj in potem še lipovec. To je obilnejša in v ravninskem delu tudi zadnja paša. Na njej bi se zelo povečalo število čebel v družini, vendar po koncu paše z njimi ne bi bilo kaj početi. Zato po iztočenju, pri ureditvi čebel za kostanjevo pašo, omejimo zaleganje - pri LR-nakladah na eno naklado, pri dvotretjinskih nakladah pa na dve nakladi. Matico lahko omejimo tako, da eno naklado ometemo, preprosteje pa je, da med nakladi vstavimo matično rešetko in po sedmih dneh po zalegi ugotovimo, kje je matica. Naklado z matico damo na podnico. V plodišče moramo dati prazen sat ali dva, da matica lahko vsaj delno zalega, nad plodiš-čem pa zagotoviti dovolj prostora, sicer ob kostanjevi paši lahko še kakšna družina izroji. Čebele lepo gradijo satje tako v plodišču kot v medišču. Satje pa jim raje damo graditi v medišče, kajti v plodišču lahko čebele v še ne popolnoma zgrajene sate nanesejo cvetni prah, še preden jih matica zaleže. Takšen, na pol izdelan sat, matica tudi pozneje nerada zaleže. Čebelam na gozdni paši še ne omejimo zaleganja. Gozdna paša se lahko podaljša še v avgust, na tej paši pa se čebele tudi bolj izčrpajo. Skrb za cvetni prah Med cvetenjem kostanja naberejo čebele dosti cvetnega prahu. Čebelam lahko namestimo smukalnike, in to vsem družinam hkrati. Presežek cvetnega prahu v satju lahko tudi shranimo za prihodnjo pomlad. Za ta namen na podnico pod plodiščem namestimo naklado s primerno lepim praznim satjem. Med to naklado in plodiščem mora biti matična rešetka. Po kostanjevi paši bo v vseh desetih satih v vseh celicah cvetni prah. Po julijskem točenju damo to naklado nad plodišče, nad matično rešetko in družino intenzivno hranimo. Ker v plodišču ne bo prostora, bodo čebele nosile hrano v to naklado ter zalile in pokrile cvetni prah, česar sicer ne storijo rade. Tako bo cvetni prah dobro konzerviran. Cvetni prah, ki v satih ni zalit in pokrit, lahko čez zimo zaradi vlage tudi splesni, tak pa seveda ni uporaben. Ne smemo pa tega narediti pri vseh družinah, dovolj je na vsaki tretji ali četrti družini, saj bo v nasprotnem satov s cvetnim prahom preveč. Dopust Čebele v treh ali štirih LR-nakladah oziroma v štirih ali petih dvotretjinskih nakladah, odvisno od njihove živalnosti, so pripravljene na kostanjevo pašo. Kostanju vročina ne škodi, še toliko bolje pa je, če je poleg tega še soparno. Škodijo pa mu močni nalivi, saj dež uniči odprto cvetje, tako da medenje preneha, obnovi pa se šele čez dan ali dva, ko se odprejo novi cvetovi. S tako pripravljenimi čebelami nimamo skrbi vse do zadnje tretjine julija. Čebelar se lahko odpravi na dopust, če čebele niso na gozdni paši. V primeru, da se bodo uresničile napovedi vremeno-slovcev o vročem in sušnem poletju se bo letos in še prihodnjo pomlad slabo godilo čebelam, če bo čebelar na dopustu preživel ves avgust. Gozdna paša in prevoz Junija medi gozd. Na obilnejše in ne preveč oddaljene paše, tako na akacijevo kot na gozdno, se čebele splača prepeljati tudi čebelarjem z manjšim številom družin, čeprav z improviziranim prevozom. Čeprav je AŽ-panj priročnejši za vgradnjo in prevažanje, je z nekaj domiselnosti mogoče prevažati tudi nakladne panje. Najpomembneje je, da so odprtine zatesnjene, naklade dobro spete, tako da se med prevozom ne razletijo in da imajo čebele dobro zračenje. Naklade spnemo z zateznimi pasovi. Bočni premik naklad lahko v skrajni sili preprečimo s širokim selotejpom, ki ga nalepimo vertikalno po vseh štirih vogalih, ali horizontalno okrog stikov naklad. Zvok selotejpa čebelam ne ugaja, jih celo razburi, zato panje oblepimo šele takrat, ko so čebele že zaprte. Zračenje skozi podnice z mrežo zadostuje za premike ponoči in v jutranjem hladu. Najboljše pa je zračenje od zgoraj, in to skozi mrežo po celotni površini. Topel zrak se dviga navzgor in izhaja skozi mrežo iz panja, skoznjo pa jih lahko tudi po-pršimo. Stojišče izberimo v zavetni legi, po možnosti pod krošnjami dreves, tako da bo panje obsijalo prvo jutranje sonce. Čebelar je včasih v dilemi, ali naj čebele prepelje na kostanjevo ali na gozdno pašo. Če najdemo na nadmorski višini 500 do 600 m stojišče na strmem pobočju, ob vznožju katerega je rastišče kostanja, smo zadeli v polno. Čebele bodo nabirale medičino na gozdni paši, ko pa bo zacvetel kostanj, ga bodo hitro našle, čeprav je nekoliko niže. Čebele na gozdni paši moramo obiskovati vsakih deset dni. Pogledati moramo, ali se med v satju strjuje. Če se strjuje, ne čakamo, da je pokrit, temveč ga čim prej iztočimo. Pogledamo, ali so pod matično rešetko, tj. v plodišču, nastali venci medu, saj jih tam ne sme biti. Če venci so, plodišč-ni nakladi zamenjamo ali pa takšne sate premestimo nad matično rešetko. Venci medu nad gnezdom so ovira za večji donos medu. Sam prevažam čebele na akacijo in na gozdno pašo. Ker se mora vsak čebelar prilagoditi svojim razmeram, naj le opišem svoj način prevažanja. Tako ločeno prevažam plodišče in ločeno mediščne naklade. Zaradi racionalizacije opreme in prostora imam plodišče le v dveh dvotretjinskih nakladah. Panj - plodišče, sestavljen iz podnice, dveh dvotretjinskih naklad in 6 cm visokega zračnika, lahko objamem, dvignem in naložim sam. Pri plodišču iz dveh LR-naklad ali treh dvotretjinskih naklad pa si je treba pri nakladanju pomagati z zanko iz traku čez ramena ali pa imeti pomočnika. Če stojišče ni preveč oddaljeno, dan pred prevozom od-vzamem mediščne naklade. Na matično rešetko položim zračnik, to je 6 cm visok lesen okvir v velikosti naklad, prek katerega je na lesonit pritrjena mreža za zračenje. Opašem z zateznima trakovoma in navez- VETERINARSKI NASVETI POMEN Ha@a@Ng PRI ČEBE^RJE nem pokrov. Mediščne naklade še isti dan iztočim in jih zvečer dam v avto. Naslednje jutro ob svitu sem spet pri čebelah, jih zaprem, pokrove odvzamem in panje oz. plodišča naložim v avto. Poberem še zložljive podstavke in pokrove. Zadnja okna v avtu priprem, da je prepih, in jih prepeljem na novo mesto. Tako pripravljene družine sem brez vsakih posledic za čebele prevažal tudi v poletni opoldanski vročini. Na novem stojišču počakam kake pol ure, da se čebele izletijo in umirijo, potem pa panje spet sestavim oz. jim na-veznem medišča. j LAA TT H PO^ NJ Besedilo: Lidija Matavž, dr. vet. med., Veterinarska fakulteta - Nacionalni veterinarski inštitut, enota Murska Sobota V čebelarstvu je izjemno pomembna higiena. Z določenimi higienskimi postopki lahko izboljšamo zdravstveno stanje naših čebeljih družin, preprečimo izbruh nekaterih bolezni in seveda - to je tudi najpomembneje - s higieno ohranjamo neoporečnost čebeljih pridelkov. Zgodaj spomladi, ko čebele začnejo množično izle-tavati, je pomembno, da je pred čebelnjakom očiščena prst oziroma ploščad, na katero odpadajo mrt-vice. Travo je treba pokositi že jeseni, da spomladi laže odstranimo ves odpadli material, ki ga čebele nosijo iz panjev. Če sta trava in prst zelo onesnaženi z mrtvicami, je treba zgornjo plast prsti zamenjati s svežo travno rušo. Prav tako je treba očistiti in razkužiti naletne deske v čebelnjaku in brade panjev, saj s tem uničimo spore nosemavosti (Nosema apis) in poapnele zalege (Ascosphaera apis). Za plesni in glive so dobra razkužila modra galica (1 -3 %), izosan G oziroma chlormax, ki deluje tudi baktericidno, viru-cidno in fungicidno, ter virkon S. Pomembno je, da s preventivnimi higienskimi ukrepi zmanjšamo vnovičen vnos povzročiteljev noseme in poapnele zalege v panj. Nosemavost in poapnela zalega povzročata marsikateremu čebelarju veliko gospodarsko škodo, saj slabita številčnost čebeljih družin, ob zmanjšanem številu pašnih čebel pa je manjši tudi izplen čebeljih pridelkov. Poskrbeti moramo tudi za higieno napajalnikov, če so ti v okolici čebelnjaka. Moramo ga temeljito oprati in razkužiti, in to večkrat na leto. Za razkuževanje uporabljamo razkužila na bazi klora, ki dobro uničujejo spore noseme in poapnele zalege (chlormax). V čebelnjaku samem skrbimo za higieno pribora, ki ga uporabljamo pri pregledih čebeljih družin. Pribor naj bi očistili in po možnosti tudi razkužili po vsakem pregledu, še zlasti, če smo pregledovali družine s poapnelo zalego ali družine, za katere sumimo, da so okužene s hudo gnilobo. V panjih moramo vsako leto zamenjati vsaj tretjino satja. Če redno menjavamo satje z dobro steriliziranim voskom, bomo v panju zmanjševali število spor različnih povzročiteljev bolezni čebel in s tem seveda preprečili izbruh marsikatere bolezni. Satje, ki ga hranimo zunaj panja, lahko čez zimo razkužimo z 80-odstotno ocetno kislino. Za 1 dm' prostornine potrebujemo 1 -2 ml ocetne kisline. Tako bi npr. za en AŽ-panj, katerega prostornina je 90-100 litrov, potrebovali od 180-200 ml 80-od-stotne ocetne kisline. Panj s praznimi satnicami neprepustno zapremo, pustimo, da kislina deluje 5-7 dni, potem pa satnice pred novo uporabo dobro prezračimo, da ni več vonja po kislini. Dražilno krmljenje čebeljih družin spomladi je seveda pomembno za spomladanski razvoj. Pri pripravi sladkornih pogač, predvsem, če jih delamo z dodatkom medu, moramo paziti, da je med neoporečen. Veterinarska fakulteta oz. Nacionalni veterinarski inštitut vsako leto z laboratorijskimi preiskavami medu na spore hude gnilobe omogoči čebelarjem, da lahko dajo v preiskavo med, ki ga krmijo čebelam. Od letos je vsa odgovornost za zdravstveno stanje čebeljih družin prenesena na čebelarja. Ta bo poslej moral sam, s pisno izjavo, zagotavljati, da so njegove čebelje družine zdrave. Prav zaradi tega je toliko pomembneje vzdrževati neoporečno higieno v celotnem čebelarstvu, saj s tem ohranjamo tudi zdravje čebeljih družin. j rv7 m _ w w_ TA gU©@ mo)čA N S T@M V DANSK K M Besedilo in fotografije: Lado Šušteršič, Medvode, tel.: 01/361 11 73, 051/306 258 Odgovor je preprost. Na voljo imamo možnost širjenja in oženja gnezda, kadar je to potrebno. To je prvi pogoj za nemoten, lep in hiter spomladanski razvoj čebeljih družin. Moj način čebelarjenja in izdelava enote je samo izboljšava, če hočete, nadgradnja AŽ-panja (po AŽ-merah). Stremel sem k temu, kako širiti in ožiti prostor v skladu z razvojem družine, in uspelo mi je. Problem širjenja in oženja prostora rešujem z vertikalno menjavo pregradnih vložkov (prekrivni in mrežasti vložki, matična mrežica, distančnik). Naj povem, da enoto lahko širim po oddelkih z 12 na 24, 36, 48 satov in glede na potrebe z dodanimi štirimi kasetami po pet satov, skupaj torej na 68 satov. Potrebna mikroklima, ki jo omogočata regalna izvedba enote, in zgodnje spomladansko dražilno krmljenje matico dodatno motivirata k večjemu zaleganju. Prav zaradi tega so donosi medu podobni ali enaki donosom v večjih panjih. Po moji presoji je za vsak razvoj še kako potrebna toplota, in to tako v rastlinskem kot v živalskem svetu. Pravilnost mojega razmišljanja mi potrjuje tudi praksa. Kot vemo, je za razvoj čebelje družine potrebna temperatura 34 °C v sredini gnezda. Zakaj pa k mikroklimi v panju ne bi pripomogel tudi čebelar s toplotno izolacijo regalno grajene enote ter z odličnim medsebojnim ogrevanjem družin in s samo eno steno med družinama? To je namreč tisti tako koristni akumulator za vzdrževanje toplote in varčevanje čebelje energije, ki še posebej izrazito vpliva na porabo zimske hrane. Pa še nekaj bi rad posebej poudaril. Za lep in zdrav razvoj čebelje družine je najpomembneje, da je panj oz. enota suha, brez vlage in plesni, brez prepiha in kondenza. Vse to pa omogoča izvedba regalne enote. Poudarjam, da je izvedba enote namenjena izključno čebelarjenju na stalnem stojišču, še posebej ljubiteljskim čebelarjem, pa tudi čebelarjem začetnikom pozneje ne bo žal, da imajo nekaj večje panje brez izrazitih pomanjkljivosti. Izvedba je pri skupni investiciji v začetno čebelarjenje, vključno z investicijo v čebelnjak, daleč najcenejša, da ne naštevamo drugih prednosti, ki jih resnično ni malo. Kako pa čebelarim v enoti, zgrajeni po mojem principu, sam? Kot sem že v uvodu omenil, vso pozor- nost namenjam hitremu, zdravemu spomladanskemu razvoju: - Skrbim, da imajo družine vedno dovolj prostora, tako v razvojnem kot v mediščnem oddelku (4S medičine = 1S medu). - Družino prebudim z zgodnjim dražilnim krmljenjem, s tem pa matico spodbudim k zaleganju. - Za dosego potrebne mikroklime v enoti morajo biti zagotovljene kar najboljše razmere. Še enkrat naj poudarim, da je za lep in hitrejši spomladanski razvoj še kako potrebna toplota. Naši predniki so kranjiče pozimi mašili kar z otavo. Verjetno so že takrat ugotovili, da toplota lahko koristi razvoju čebelje družine. Ker na stalnem mestu po navadi ni tako izdatnih paš, čebelarim v dveh etažah. Vsaka ima po 24S (ena etaža = 2 oddelka), mogoče pa jima je dodati dve kaseti, skupaj torej na 34 satih. To je s pravilnim pristopom dovolj za najboljše paše in tudi za iznajdljivega čebelarja, ki se zaveda, kaj hoče. V enoti je mogoče čebelariti še na različne druge načine. Ko boste obvladali tega, se boste lahko odločili za zahtevnejšega, pri katerem bo tudi rezultat precej drugačen. Ker smo čebelarji, ki čebelarimo na stalnem mestu, odvisni samo od paš v našem okolju, moramo poskrbeti, da bo tudi na prvih spomladanskih pašah, ki so včasih lahko tudi zadnje, kaj kapnilo za čebelarja. Pri mojem načinu čebelarjenja so poglavitne močne družine, ki imajo marca tri ali več satov zalege in 3-4 sate pokrite zimske zaloge. Konec februarja jih začnem še dražilno krmiti. Ob rob gnezda jim v satni pitalnik dodam pogačo in sladkorno raztopino. Ko se čebele pojavijo že na zadnjem okencu in dosežejo kapilarno vedro, to nadaljujem (v vedro dam polovico suhega sladkorja, polovico mrzle vode) vse do sredine aprila. Tako čebelam ob mrzlem vremenu ni treba izletavati po vodo za oskrbo zalege. Ker je družina v primerno toplem okolju, v katerem ni vlage, kondenza in prepiha, je moje tveganje za podhladitev zalege minimalno (po načelu: »kdor tvega, lahko tudi profitira«). Namen vsega, kar sem počel v teh 15-20 letih, ko sem svoj sistem popravljal, izpopolnjeval in ga začenjal na novo, je bil zgolj nadgraditi AŽ-panj z novimi idejami (vedno znova potrjenimi čebeljimi zahtevami) ter s tem doseči večji donos. Seveda pa mora tako dosežen uspeh prinašati tudi dovolj čebelarskega užitka. Točenje medu naj bi bilo zame najmanj zanimivo čebelarsko opravilo, brez dvoma pa je trden dokaz, da sem na pravi poti k uresničitvi cilja. Dosegel sem, kar sem želel - povečal sem donose medu in dosegel cilje, ki sem si jih zastavil na svoji čebelarski poti. Najpomembnejšega pa ne smemo pozabiti: Za uspeh ni dovolj samo dobra paša, temveč tudi dobra »škatla«, v kateri ga bomo dosegli. Najpomembneje pa je, da tisti, ki stoji za to »škatlo«, ve, kaj hoče. Zame so vsi sistemi bolj ali manj dobri, rezultat pa je vedno odvisen od iznajdljivosti čebelarja. Kdor misli, da je njegov način čebelarjenja najboljši, naj kar tako naprej čebelari (lahko tudi v AŽ-panju), saj bo le tako dosegel zanj najboljši donos. Ne bi želel replik in razpravljanja o različnih načinih čebelarjenja. Menim, da vsak verjame v svoj uspeh in je tudi zato tako prepričan o pravilnosti svojega načina čebelarjenja. Ker čebelarim iz ljubezni do čebel, res nimam nikakršne potrebe po dokazovanju. Žal bi mi bilo le, če ne bi kakšne dobre ideje (ki so jo potrdile tudi čebele) posredoval čebelarju, ki je že vnaprej moj prijatelj ali tudi svetovalec, saj več ljudi več ve. Če koga podrobneje zanima tak način čebelarjenja in bi se odločil zanj, sem vam na razpolago z vsemi pojasnili in nasveti. Po sliki lahko ugotovite in si predstavljate, kako naj bi bilo to videti. V šti-rioddelčnem panju boste lahko kot ljubitelj čebelarili s posebnim užitkom in panj vam sredi vašega vrta ne bo v sramoto. j INOVACIJE Nož za odpiranje satja 75-letni čebelar Franc Gajser iz Trate pri Kočevju je že 55 let član ČD Kočevje, čebelari pa s 85 nakladnimi in trietažnimi AŽ-panji v Malem Logu pri Kočevju. Njegova velika ljubezen je inovator-stvo na področju čebelarstva. Tako je pred nekaj leti izdelal termosublimator na 12 V za uparjanje oksalne kisline, ki je bil omenjen tudi v Slovenskem čebelarju, zdaj pa je izdelal poseben nož za odpiranje satja pri točenju. Predelal je vbodno žago, vanjo je namestil elektromotor na 12 V in nož iz nerjavečega jekla. Ko sem ga obiskal, mi je pokazal delovanje obeh pripomočkov in izkazalo se je, da sta učinkovita. Delovanje noža je sicer res nekoliko hrupno, vendar nož učinkovito odpre vse z voskom zadelano satje. Poleg toplega električni nož lepo odpira tudi ohlajeno satje, ki nam je morebiti ostalo od prejšnjega dne. Če vas zanima še kaj, je tu tudi inovatorjev naslov: Franc Gajser, Cesta na Trato 25, 1330 Kočevje, GSM 041/213 139 Branko Obranovič 56. redni občni zbor Čebelarske zveze Slovenije Kot že nekaj let zapored je tudi letošnji občni zbor Čebelarske zveze Slovenije, že 56. po vrsti, 14. aprila potekal v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Udeležba delegatov čebelarskih društev iz vse Slovenije je bila dobra. Po uvodni čebelarski himni ter glasbenem nastopu učencev OŠ Janka Kersnika z Brda pri Lukovici je tajnik Anton Tomec pozdravil vse navzoče delegate čebelarskih društev ter območnih čebelarskih organizacij. Nato je podpredsednika ČZS g. Franca Šivica prosil, da odpre delo 56. občnega zbora. G. Franc Šivic je najprej nagovoril vse delegate in goste, potem pa so delegati izvolili člane delovnega predsedstva: za predsednika delovnega predsedstva g. Rajka Kalistra, za člana pa g. Vlada Pušnika in g. Franca Pižmohta. Predsedujoči g. Rajko Kalister je nato predlagal, da delegati potrdijo dnevni red, na katerem so bili poleg običajnih točk še sprejetje sprememb in dopolnitev pravil ČZS, izvedba nadomestnih volitev za predsednika ČZS in člana sveta PRO, letno poročilo o izvajanju ukrepov na podlagi Uredbe za leto 2006 ter delegatska vprašanja. Predlagal je tudi verifikacijsko komisijo v sestavi g. Marko Purnat, predsednik, ter g. Edvard Stropnik in g. Stane Kokelj, člana. Za predsednika volilne komisije je predlagal g. Mira Cetino, za člana pa g. Mateja Blejeca in g. Štefana Brvarja. Pred poročilom verifikacijske komisije je delegate pozdravil g. Branko Ravnik, v. d. direktorja Direktorata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gost je udeležence občnega zbora pozdravil tudi v imenu ministra g. Jarca ter jim prenesel njegove besede, da MKGP podpira prizadevanja slovenskih čebelarjev in njihove stanovske organizacije za nadaljnji razvoj te lepe in tudi za celotno kmetijstvo koristne panoge. Pouda- Delegati v dvorani med razpravo. Delovno predsedstvo, ki ga je vodil g. Rajko Kalister ril je, da bo ČZS v bodoče prevzela še več nalog, ki bodo pomembne za nadaljnji razvoj slovenskega če-belartva. Predsednik verifikacijske komisije g. Marko Purnat je nato poročal, da je navzočih 110 delegatov oz. 51 % polnopravnih in evidenčnih članov ČZS (213). Občni zbor je bil s tem sklepčen. Potem so delegati razpravljali o spremembah in dopolnitvah 26., 36. in 38. člena pravil ČZS. K predlaganim dopolnitvam in spremembam pravil delegati niso imeli pripomb, zato so jih sprejeli. Nato so prešli na četrto točko dnevnega reda, to je na izvedbo nadomestnih volitev za predsednika Čebelarske zveze Slovenije in člana Sveta priznane rejske organizacije za obdobje enega leta. Do 14. marca 2007, to je do roka za oddajo kandidatur za predsednika Čebelarske zveze Slovenije in za člana Sveta priznane rejske organizacije, je ČZS prejela naslednje kandidature: - za predsednika Čebelarske zveze Slovenije je prejela kandidaturo g. Boštjana Noča, Selo 42, 4274 Žirovnica, za nadomestnega člana Sveta priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo je prejela kandidaturi g. Franca Šmerca, Podgora 40 b, 3327 Šmartno ob Paki, in g. Marka Debevca, Čuža 7, 1360 Vrhnika. Volitve so bile tajne, pred tem pa so kandidati na kratko predstavili svoje programe. Tajnik ČZS g. Anton Tomec je nato prebral imena prejemnikov odličij Antona Janše I. stopnje, ki jih je ČZS podelila na 5. prazniku čebelarjev 13. maja letos v Kopru. Prejemniki odličij Antona Janše I. stopnje med čebelarskimi društvi so: ČD Novo mesto ob 100-letni-ci delovanja, ČD Anton Žni-deršič Ilirska Bistrica ob 100-letnici delovanja in ČD Tabor, prav tako ob 100-let-nici delovanja. Prejemniki odličij Antona Janše II. stopnje: ČD Ruše ob 80-letnici delovanja, ČD Krka Zagradec ob 70-letnici delovanja in ČD Dobrna, prav tako ob 70-letnici delovanja. Prejemnika odličij Antona Janše III. stopnje: ČD Malečnik ob 50-letnici delovanja in ČD Sveta Ana v Slovenskih goricah, prav tako ob 50-letnici delovanja. Prejemniki odličij Antona Janše I. stopnje med čebalarji so: Jaroslav Havlin, Čebelarska zveza Češke, Stanislav Španinger, ČD Slovenska Bistrica, Anton Koren, ČD Ig, Štefan Varga, ČD Pu-conci, Janez Ivan Rošelj, ČD Krka Zagradec, Miro Košir, ZČD Cerknica, Janko Prebil, ČD Dolomiti Polhov Gradec, Vojko Šiško, ČD Krško, Silvo Se-ražin, MZČD Kranj, Maks Bunšek, ČD Henrik Pe-ternelj Celje, Anton Tiršek, ČD Rečica ob Savinji, Jože Ivanuša, ČD Mozirje, Pavel Nemet, ČD Kobi-lje-Dobrovnik, Ivan Bračko, ČD Kamnica- Brestrni-ca, Slavko Lapi, ČD Peter Močnik-Studenci Pekre, Rudolf Viher, ČD Ruše, Adolf Milharčič, ČD Postojna, Rajko Kalister, OČD Koper, in Darko Koz-lovič, OČD Koper. Predsedujoči je čestital vsem prejemnikom odličij. Kot šesta točka dnevnega reda je bilo na vrsti predsednikovo poročilo, ki ga je prebral podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije g. Franc Šivic. Poudaril je, da je ČZS v minulem letu zelo uspešno izvedla vse zastavljene naloge, uspešnejša kot prejšnja leta je bila tudi izvedba nalog na podlagi Uredbe za leto 2006. Kljub nestrinjanju nekaterih in poskusom razvrednotenja dela ČZS kritiki niso imeli argumentov, s katerimi bi razvrednotili uspešnost dela ČZS v minulem letu. Uspeh pa je še večji, saj je ta obsežni pro- gram izvedlo razmeroma majhno število ljudi. Uspešno so bili izvedeni projekti usposabljanja čebelarjev, preverjanja kakovosti medu, svetovanja, izdajateljske dejavnosti itd. Na koncu se je zahvalil vsem, ki so pri tem sodelovali, tako vodstvenim delavcem kot tudi uslužbencem ČZS. O poslovanju Čebelarske zveze Slovenije ter o izpolnitvi delovnega in finančnega načrta Čebelarske zveze Slovenije za leto 2006 je nato poročal predsednik nadzornega odbora g. Edvard Stropnik. Kot je dejal, je poslovanje potekalo po predpisih in racionalno. Poslovanje samo je bilo finančno pokrito, premalo sredstev pa je bilo za celotno poplačilo redne amortizacije. Priporočil je, da v tem letu uvedemo varčevalne ukrepe. Delegati na poročila niso imeli posebnih pripomb. Želeli so predvsem boljšo povezanost in boljše obveščanje med ČZS in društvi ter nekoliko drugačno razporeditev sredstev na podlagi U redbe za pospeševanje čebelarstva in natančnejša merila za ta namen. Potem so potrdili zaključni račun ČZS za leto 2006. V poslovnem letu 2006 je ČZS ustvarila prihodke v višini 190.106.537,14 SIT, stroški pa so obsegali 210.611.499,57 SIT. Tako iz prihodkov kot odhodkov je razvidno, da je bilo poslovanje sklenjeno s primanjkljajem v znesku 20.504.962,43 SIT. Ta je nastal predvsem zaradi občutnega zvišanja amortizacije, te pa nam s tekočim poslovanjem ni uspelo poplačati. Zaradi neskladja med vstopnim in izstopnim DDV-jem je na ostanek dohodka vplivala tudi neugodna struktura pridobitne in nepridobitne dejavnosti na ČZS, ki je povzročila dodaten odliv likvidnostnih finančnih sredstev. VZREJA MATIC - Čebelarstvo DREMELJ Janez Dremelj GSM: 041 836 050 041 779 119 Tel.: 05 971 06 23 Ivan Dremelj st. Tel.: 05 971 06 23 GSM: 041 656 056 041 588 248 Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji • e-pošta: cebelarstvo.dremelj@volja.net Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke, matičnike in druge čebelje pridelke. Matice so označene. Prevzem matic osebno ali po pošti. ANA KUNSTELJ, s. p. ŠIVILJSTVO KUNSTELJ ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jmkunstelj@volja.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna na vročino), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE IN DRUGO ČEBELARSKO OPREMO. inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@volja.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila za med. Ponujamo plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70 in 100 litrov. UGODNO! 1Q8 ■Si ovfmski hfrfi ar R/POD? I ftmik OIX 1 .Cl Uničevanje varoj v roju Čebelje družine se razmnožujejo tako, da se razdelijo na dva dela. Pri tem en del čebel z matico zapusti panj in si poišče novo bivališče, drugi del čebel z mlado matico pa ostane v panju. Takšno razmnoževanje imenujemo rojenje. To je tudi najpomembnejše obdobje v življenju čebelje družine, saj zagotavlja obstoj vrste. Pred davnimi leti so čebelarji dobesedno tekmovali, kdo bo imel prvi roj. Imeti zgodnje roje so bile sanje in želje slehernega čebelarja, saj so bili takšni roji dokaz njegovega dobrega dela. V sodobnem čebelarstvu so roji zaradi gospodarskih in praktičnih vzrokov nezaželeni, zato čebelarji s pravilno tehnologijo čebelarjenja zaviramo pojav rojilnega razpoloženja. Ta pojav obvladujemo tako, da matici ves čas dajemo na voljo dovolj prostora za zaleganje in sočasno razširjamo gnezdo. Rojenje zavira več dejavnikov, zlasti možnost graditve satja, veliko prostora v čebeljem panju, hladna lega čebeljega panja, mlada enoletna matica, opustitev dražilne-ga krmljenja, obilna paša, veliko odkrite in malo pokrite zalege. Kljub upoštevanju teh dejavnikov in zagotavljanju dela čebelam pa se rojilni krizi ne moremo povsem izogniti. Znana so tako imenovana rojeva leta, v katerih so vsa prizadevanja za preprečevanje rojenja zaman. Roj je zaželen le pri čebelarju začetniku, ki bi rad povečal število svojih čebeljih družin, in pri čebelarju, ki se intenzivno ukvarja s prodajo čebeljih družin. Čebelar že ob pregledu čebelje družine ugotovi, ali je družina brez gradilne vneme in ali so v čebeljem gnezdu tudi zaleženi matičniki. To so očitni znaki za skorajšnje rojenje. Roj praviloma izleti iz panja dva dni prej, preden se izleže mlada matica, izlet roja pa lahko zadrži slabo vreme. Ob lepem sončnem vremenu roj najraje izleti iz panja med enajsto in trinajsto uro. Roj se pogosto usede na nižjo drevesno vejo, saj stara matica ni sposobna takojšnjega poleta v višave. Zaradi pojava varoze rojenje ni več tako nezaželeno. Roj pripomore k temu, da se prekine razvojni ciklus varoj, ki za svoj razvoj in razmnoževanje potrebujejo pokrito zalego. V roju so vse varoje na čebelah, tako da jih zlahka uničimo. Poleg tega se temperatura v roju zviša tudi do 40 °C, to pa povzroči odpad precejšnjega števila varoj, saj je njihova oprijemna moč pri višjih temperaturah manjša. Za uničevanje oz. zatiranje varoj v roju lahko uporabimo mlečno kislino. Ta ima v primerjavi z drugimi znanimi sredstvi za zatiranje varoj več prednosti, kot so: nizka cena, preprosta uporaba, možnost ostankov škodljivih snovi v vosku in medu je nična, ustrezna uporaba onemogoča, da bi se njena koncentracija v medu toliko povečala, da bi presegla fiziološko količino, minimalna Besedilo: Vlado Auguštin pa je tudi verjetnost, da bi varoje postale odporne na to sredstvo. Že spomladi si pripravimo 15-odstotno raztopino mlečne kisline, ki naj bo v čebelnjaku stalno pri roki. Za škropljenje tako pripravljene raztopine uporabimo ročni razpršilnik. Na tržišču obstajajo različne oblike in kakovosti razpršilnikov. Po mojih izkušnjah je najcenejši in najučinkovitejši ročni razpršilnik, v katerem sicer prodajajo gospodinjski razmaščevalec znamke Trim. Razpršilnik ima prostornino 500 ml, je ergonomsko oblikovan in ima šobo, skozi katero z enim pritiskom fino razpršimo za približno 0,5 ml drobnih kapljic raztopine. Ko pobrani roji ogrebemo in ga vsujemo v sipal-nik, čebele popršimo s 15-odstotno raztopino mlečne kisline. Pri škropljenju moramo paziti, da čebele samo ovlažimo, ne smemo pa jih zmočiti. Če tega dela nismo vajeni in ne znamo oceniti velikosti roja in potrebne količine mlečne kisline, roj vsadimo v panj s satnicami in ga nakrmimo s sladkorno raztopino. Po treh do štirih dneh roj pregledamo, pri tem pa preverimo, kako čebelja družina gradi satnice, moč čebelje družine in obseg čebeljega gnezda. Ko je roj še brez pokrite zalege, čebele obvezno popršimo s 5 ml 15-odstotne mlečne kisline na vsako stran zasedenega sata. Pri tem ne smemo pozabiti vstaviti v panj testni vložek. Glede na število uničenih varoj lahko sklepamo približno koliko jih je v izrojencu. Roj, ki smo ga tako očistili varoj, preselimo na rezervno mesto, ki naj bo najmanj 3 km zračne linije oddaljeno od čebelnjaka in čim dlje od drugih čebelnjakov, tako da do zimskega zatiranja ne bodo potrebni nikakršni posegi. Če namreč roj pustimo v čebelnjaku, obstaja velika možnost reinvazije varoj iz preostalih panjev in naš trud bi bil zaman. Uničevanje oz. zatiranje varoj v roju ali izrojencu lahko izvajamo tudi z raztopino 2,1-odstotne oksalne kisline. To pripravimo tako, da 30 g oksaldihidrata raztopimo v 1 litru mehke ali destilirane vode. Postopek zatiranja z oksalno kislino je enak kot postopek z mlečno kislino, le da čebele pršimo s 3-4 ml 2,1-odstotne oksalne kisline na vsako stran zasedenega sata. V vetrovnem vremenu je priporočljivo uporabiti preprosto zaščitno dihalno masko, saj raztopina z oksalno kislino draži sluznico dihalnih poti. Omenjeni postopek zatiranja varoj z mlečno ali oksal-no kislino je priporočljivo uporabiti tudi pri narejencih, ometencih in izrojencih, ko so brez zalege. Glede na to, da se varoje zaradi letošnje zelo zgodnje pomladi zelo intenzivno razmnožujejo, je dobrodošlo vsako uspešno orožje v boju proti temu zajedavcu. Mlečna in oksalna kislina sta brez dvoma prava izbira. ebelarski svetovalec 6/2007 1 Mikroorganizmi v medu Med je živilo, ki vsebuje majhno število tipov in nizko raven bakterij (Snowdon s sod., 1996). Znano je anti-mikrobno delovanje medu. Nizka vsebnost vode, visoka vsebnost sladkorjev, kisel pH in vodikov peroksid so tisti dejavniki, ki povzročijo antimikrobno aktivnost medu (Iurlina s sod., 2005). Najpomembnejši dejavnik, odgovoren za antimikrobno delovanje medu, je vodikov peroksid. To je produkt, ki nastaja pri oksidaciji glukoze v glukonsko kislino, pri tem pa sodeluje tudi encim glukoza oksidaza. Encim je dejaven samo v razredčenem ali nezrelem medu. Nastanek in razpad vodikovega perok-sida potekata ves čas, ko se medičina spreminja v med. V nekaterih okoliščinah pa se določena količina vodikovega peroksida vendarle ne razkroji in je dovolj velika, da med varuje pred škodljivimi mikroorganizmi (Babnik s sod., 1998). V medu niso našli vegetativnih oblik bakterij, ki so povzročiteljice človeških bolezni. Lahko pa preživijo v obliki spore. Ko so v med vcepili bacile tifusa, so ti v čistem medu propadli v enem ali največ v dveh dneh. Bakterija, ki povzroča grižo, je propadla že po desetih dneh (Kapš, 1998). Plesni in kvasovke pa niso tako občutljive na vodikov peroksid kot bakterije. Vir mikroorganizmov v medu Mikroorganizmi, ki jih najdemo v medu v satju, so po večini bakterije in kvasovke, ki izvirajo iz prebavnega trakta čebel, iz nektarja ali mane, cvetnega prahu, prahu, zraka ali umazanije. Večkrat se v medu znajdejo mikroorganizmi iz okolja, v katerem je med (čebele, panj, cvetni prah, cvetlice, prst). Drugotni vir onesnaženja medu z bakterijami so ljudje, čebelarsko orodje, embalaža medu, veter, prah, žuželke, živali, voda, prostor (stene, tla, stropi), zato je pomembno, da pri čebelarskih opravilih upoštevamo dobro čebelarsko prakso. Tako so na primer na čebelarskem orodju v čebelnjakih našli kvasovke, ki lahko ob čebelarskih opravilih onesnažijo sicer čist med. Tipi mikroorganizmov v medu Bakterije V zrelem medu bakterije ne morejo rasti in se razmnoževati, lahko pa rastejo med zorenjem nektarja v med. V medu je mogoče najti majhno število bakterij, nasprotno pa je število spor bakterij različno. Pomembno je, da preprečimo onesnaženje medu z neželenimi mikrobi in da poskrbimo za takšno ravnanje z živili in za takšno shranjevanje medu, da to ne bo pospeševalo njihove rasti. Nekateri mikrobi, katerih izvor je človek, lahko povzročijo bolezni. Prenašamo jih z okuženimi rokami, izcedki iz nosu itd. Sicer pa mikrobi v medu, ki povzročijo bolezni pri človeku, niso naravno navzoči. Pri temperaturi 20 °C v medu ne preživijo dolgo, dlje pa preživijo pri temperaturi manj kot 10 °C. Vsebnost teh mikrobov v _2_ Besedilo in fotografije: Andreja Kandolf medu lahko nadziramo z zagotavljanjem higiene živil in z dobro čebelarsko prakso. Preprečiti moramo tudi onesnaženje medu z onesnaževalci iz zraka. Poskrbimo za higieno v čebelnjakih in drugih prostorih, v katerih so živila. Po končanem delu dobro operemo tako prostor kot čebelarske pripomočke. Poskrbimo tudi, da točimo zrel med, ki vsebuje čim manj vode. Čebelje pridelke skladiščimo pri čim nižji temperaturi, saj s tem preprečimo razvoj kvasovk. V medu lahko najdemo spore Clostridium botulinum, ki povzroča botulizem, to je nevarno, redko in potencialno smrtno bolezen. Botulizma je več vrst, z medom pa se lahko okužijo otroci in zbolijo za t. i. botulizmom majhnih otrok. Prvi znaki bolezni so zaprtje, pozneje pa se pojavijo tudi zavračanje hrane, nemir, zaspanost, slaboten jok. Lahko se pojavijo tudi motnje požiranja, splošna oslabelost in oslabelost mišic (Berginc - Dolen-šek s sod., 2004), paraliza rok, nog, telesa in dihalnih mišic (Tanzi s sod., 2002). Kako pridejo spore v med, ni znano, možni viri pa so cvetni prah, prah in zrak. Spore lahko klijejo in se razmnožujejo tudi v mrtvih čebelah in bubah, te pa so zato tudi možen vir spor v medu (Nevas s sod., 2005). Nerazvita črevesna flora pri otrocih omogoča, da spore klijejo, se razmnožijo in ustvarjajo toksine (strupe) (Kü-plülü s sod., 2004). C. botulinum se mora množiti, da se sprošča toksin. Verjetnost, da bi se množil v zrelem medu, je majhna (Snowdon s sod.,1996). Približno 5-15 % medov vsebuje zaznavno vrednost spor C. botulinum, vendar so te količine zelo majhne. V Turčiji so ugotovili, da je s sporami okuženih 12,5 % medov iz trgovin na drobno (Küplülü s sod., 2004). V številnih raziskavah o tem pa spor v medu sploh niso odkrili. V svežem medu je mogoče najti več spor, kot v medu, ki je bil leto dni shranjen pri 25 °C (Küplülü s sod., 2004). Vsebnost spor je večja v medovih, ki jih kupimo neposredno pri čebelarjih, kot v tistih, ki jih kupimo v trgovinah. Razlog je verjetno v staranju medu in redčenju. Polnilci mešajo med iz različnih čebelarstev in tako se razredčijo tudi spore (Nevas s sod., 2005). V obdobju od leta 1985 do 2003 je v Sloveniji za botulizmom zbolelo 44 ljudi, trije bolniki so umrli. Izvor okužbe so bili doma pripravljeni šunka, salama in prekajeno meso. V teh letih v Sloveniji ni bilo prijavljenega primera botulizma majhnih otrok (Berginc - Dolenšek s sod., 2004). Ta bolezen pa se je pojavila drugod po svetu. Tako so v Avstraliji v bolnišnico sprejeli deklico s simptomi botulizma. Okužila se je tako, da je njena mati pomočila dudo v kozarec medu iz trgovine. O podobnem primeru so poročali tudi iz Italije (Tanzi s sod., 2002). V skandinavskih državah so v zadnjih letih poročali o petih primerih botulizma majhnih otrok. V vseh primerih kaže, da je bil vir okužbe med. Na Danskem so C. bo-tulinom izolirali pri vseh (N=21) analiziranih vzorcih, na Norveškem pa so jih izolirali v treh od 12 medov. Veliko Čebelarski svetovalec 6/2007 ...sr- Hife gliv v medu Večja količina kvasovk v medu vsebnost spor v danskem medu si razlagajo z vedenjem čebel. Te zelo rade nabirajo vodo, ki teče iz prašičjih farm, teh pa je na Danskem veliko. Raziskave kažejo, da je C. botulinom tudi v iztrebkih prašičev (Nevas s sod., 2005). Glede na vse te primere botulizma priporočajo, da otroci do enega leta starosti ne uživajo medu (Nevas s sod., 2005). Kvasovke Kvasovke se v medu lahko pojavijo v večjem številu kot bakterije, ker lahko živijo v kislem okolju, prav tako njihovega razvoja ne zavira saharoza. Rezultat delovanja kvasovk je fermentiran med, takšen torej, ki je zavrel. Fermentacijo spodbudijo povečana vsebnost vode, zmerna temperatura, velika vsebnost kvasovk _ Stabilnost medu, v katerem je vsebnost vode od 17 do 20 %, je odvisna od količine navzočih kvasovk v medu, med, ki vsebuje več kot 20 % vode, pa je podvržen fer-mentaciji (lurlina s sod., 2005). Med kristalizacijo medu nekaj časa skupaj obstajata trdna in tekoča faza. V preostali tekoči fazi je vsebnost vode višja in v takšnem medu so ugodne razmere za razvoj kvasovk. Pri spomladanskem krmljenju čebel moramo biti pozorni, da jim damo toliko hrane, kot jo potrebujejo zase, saj se moramo zavedati, da krma čebel ne sme priti v med. Včasih se namreč zgodi, da med, pri katerem opravimo pelodno analizo, vsebuje veliko kvasovk. Te so najverjetneje posledica krmljenja čebel s pogačami s kvasom. To ni med, saj zlahka vidimo, da je v medu tudi krma čebel. Krmljenje čebel s pogačami s kvasom sicer ni v skladu z dobro čebelarsko prakso. Drugi mikroorganizmi v medu V medu so lahko prisotne tudi plesni, hife gliv in alge, ki so naravno prisotni v mani in nektarju in jim na kratko rečemo elementi mane. Že ime pove, da jih je v mani-nem medu več kot v cvetličnem. Mikroorganizmi v cvetnem prahu Svež cvetni prah je za mikroorganizme, kot so bakterije in kvasovke, idealnejši življenjski prostor kakor med, saj vsebuje od 20 do 30 % vode. Za preprečitev kvarjenja cvetnega prahu in ohranitev njegove kakovosti, ga čebelarji vsak dan pobirajo iz smukalnikov in takoj dajo v zamrzovalnik. S tem uničijo škodljivce. Ko pa cvetni prah vzamemo iz zamrzovalnika, ga je treba čim prej predelati. Bodisi ga posušimo, tako da ostane samo 6 % vode, ali pa ga dodamo v med _ (Bogdanov, 2003). V medu so lepo vidne kvasovke, ki so najverjetneje posledica krmljenja čebel s kvasom. Sklep Pri pridobivanju medu sta z vidika mikrobiološkega onesnaženja najbolj kritični fazi odpiranje pokrovčkov in shranjevanje. Pri tem sta lahko kritična čebelar, ki odpira pokrovčke, in neustrezna oprema. Med je najbolj izpostavljen zunanjemu okolju ob odkrivanju pokrovčkov. Med tem opravilom je lahko tudi v stiku s čebelarjevimi rokami. V poskusnih čebelarstvih je bilo najbolj onesnaženo orodje pipa na sodu (Mutinelli s sod., 2003). V čebelarstvu bi morali uporabljati sistem HACCP (Bogdanov, 2006). Številni slovenski čebelarji ta sistem že uporabljajo, sicer za pridelavo varnih in kakovostnih čebeljih pridelkov lahko uporabljajo Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih sistema HACCP. Viri: Berginc - Dolenšek, A., Ožek, B., Starič, F., Kapš, R., Patko-vič - Colarič, J. (2004): Botulizem. Zdrav. vestnik 73 (2004): 877-883. Bogdanov, S. (1997): Nature and origin of the antibacterial substances in Honey. Lebensm.-Wiss. u.- Technol., 30, 748-753. lurlina, M. O., Fritz, R. (2005): Characterization of microorganisms in Argentinean honeys from different sources. International Journal of Food Microbiology 105 (2005) 297-304. Küplülü, Ö., Göncüoglu, M., Özdemir, H., Koluman, A. (2006): Incidence of Clostridium botulinum spores in honey in Turkey. Food Control 17 (2006): 222-224. Nevas, M., Lindström, M., Hautamäki, K., Puoskari, S., Kor-keala, H. (2005): Prevalence and diversity of Clostridium botulinum types A, B, E in F in honey produced in the Nordic countries. International Journal of Food Microbiology 105 (2005) 145-151. Snowdon, J. A., Cliver, D. O. (1996): Microorganisms in honey. Food microbiology 31 (1996):1 -26. Tanzi, M. G., Gabay, M. P., Association between honey consumption and infant botulism. www.medscape.com/viewar-ticle/444370_1. OBVESTILO! Ta mesec bodo po regijah sklicani sestanki predstavnikov čebelarskih društev, na katerih bomo skupaj pripravili predlog načrta usposabljanj za letošnjo jesen. Prosimo, da se v društvih prej dogovorite, katere teme bi želeli izvesti na vaših območjih. Predloge in želje sporočite na junijskih sestankih. ČSS Javni natečaj za oblikovanje steklene embalaže (kozarca) za slovenski med Čebelarska zveza Slovenije razpisuje javni natečaj za izvirno oblikovano embalažo za slovenski med. Cilj razpisa je pridobiti enotno embalažo oz. enoten kozarec za slovenski med, ki naj bi povečal prepoznavnost slovenskega medu. Slovenski med je visoko kakovostno živilo, zato si zasluži svojevrstno in edinstveno embalažo, ki bo zaradi svoje opaznosti in izjemnosti izdelku dala dodano vrednost in prepoznavnost. Slovenski med potrebuje embalažo, ki bo v prihodnje, seveda ob ustreznem oglaševanju in dosledni uporabi, pri posameznikih po svetu zbudila prvo in pravo asociacijo na Slovenijo in slovenski med, pri tem pa se bo kupec zavedal, da je kupil med, ki je višje kakovosti, kot jo določa Pravilnik o medu. Za prodajo bo vsak kozarec opremljen z etiketo in zaščitno prelepko. Idejne rešitve za kozarec morajo biti predstavljene v 3D-tehniki v naravni velikosti, in to za velikosti: 720 ml, 314 ml, 212 ml. Strokovna komisija bo izdelke ocenila po naslednjih enakovrednih merilih: 1. izvirnost, 2. dodana vrednosti medu, prepoznavnosti med embalažami drugih proizvajalcev, 3. uporabnost in dekorativnost, 4. primernost oblike in dimenzije za prodajo v trgovinah in na domu, 5. komercialno merilo (vrednost in cena izdelka), 6. celovitost izdelave (zgodba, embalaža Komisija bo ocenila prispele vloge ter najboljši idejni rešitvi tudi nagradila, in sicer: 1. nagrada: 350 EUR in 2. nagrada: 200 EUR. Naročnik bo idejno rešitev, ki se mu bo zdela primerna, tudi odkupil, poleg tega pa bo ponudnika nagradil še z 200 kg slovenskega medu. Preostalim ponudnikom, ki bodo prav tako oddali ponudbo, naročnik ne bo povrnil materialnih stroškov. Naročnik si pridržuje pravico, da ne izbere nobene od predloženih idejnih rešitev in ne sklene pogodbe o odkupu materialnih avtorskih pravic z nobenim ponudnikom, če ponujene idejne rešitve zanj ne bodo sprejemljive. Po končanem postopku javnega natečaja bo naročnik ponudnikom na njihovo izrecno željo vrnil predložene idejne rešitve, sam pa bo ohranil njihove kopije oz. fotografije. Na natečaj se lahko prijavijo tako pravne kot fizične osebe. Osnutek embalaže bo ocenjevala posebna strokovna komisija, ki jo bo imenovala Čebelarska zveza Slovenije, na podlagi ankete pa tudi širša javnost. Člani komisije in njihovi družinski člani ne smejo sodelovati na razpisu. Idejne rešitve v 3D-predstavitvi pošljite na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, do 30. avgusta 2007. Upoštevali bomo tudi pošiljke, ki bodo na ta dan kot priporočene poslane po pošti. POMEMBNO: Vsak osnutek (ideja), mora biti v zaprti kuverti z napisom NATEČAJ - EMBALAŽA ZA SLOVENSKI MED, NE ODPIRAJ. Vsebovati mora tudi naslednje podatke: • ime, priimek, naslov, e-naslov in telefonsko številko avtorja, • predstavitev izdelka v 3D-tehniki, • kratko opisno predstavitev izdelka (obrazložitev idejne rešitve), • podpisano izjavo, da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini, • podpisano izjavo, da je idejna rešitev avtorsko delo izdelovalca oz. oblikovalca. Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica Davčna št. 81079435, matična številka: 5141729 Pri ocenjevanju bodo upoštevane končne idejne rešitve za stekleno embalažo (kozarca za med). Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, rezultati pa bodo objavljeni tudi v javnih občilih, v Slovenskem čebelarju in na spletnih straneh Čebelarske zveze Slovenije (www.czs.si ) 30 dni po končanem razpisu. Čebelarska zveza Slovenije si na podlagi sklepa strokovne komisije pridržuje pravico, da katera od nagrad ni podeljena. Javni natečaj je objavljen na internetnih straneh Čebelarske zveze Slovenije (www.czs.si) Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Čebelarski zvezi Slovenije, po telefonu 01/ 729 61 10 ali 040/436 513 oz. na e-naslovu: tanja. magdic@czs.si . Razpis pripravila: Tanja Magdič, Čebelarska svetovalna služba Uradne ure ob ponedeljkih od 10. do 14. ure: Andreja Kandolf, svetovalka za zagotavljanje varne hrane, ČZS, Brdo pri Lukovici 8, tel.: (01) 729 61 33, 040 436 514, e-pošta: andreja.kandolf@czs.si, Vlado Auguštin, svetovalec za tehnologijo, Mestni trg 4, 8330 Metlika, tel.: 040 436 516, (07) 30 60 236, e-pošta: vlado.augustin@czs.si; Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko, Rožna dolina 40, Lesce, tel.: 040 436 513, e-pošta: tanja.magdic@czs.si; Jožica Kapun Maršik, terenska svetovalka, Martjanci 5c, 9221 Martjanci, tel: 040 436 517, (02) 548 16 39, e-pošta: jozica.kapun@czs.si; Lidija Senič, vodja ČSS, Vinska gorica 10, 3204 Dobrna, tel: 040 436 515, e-pošta: lidija.senic@czs.si. Uradne ure svetovalcev na sedežu ČZS so ob četrtkih od 8. do 14. ure. V nujnih primerih lahko preko vikenda med 9. in 17. uro pokličete na tel. št. 040/436-518 Sledila je razrešnica staremu predsedniku g. Francu Čebulju ter članu in predsedniku Sveta priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo dr. Stanku Kapunu. Obe razrešnici so delegati sprejeli soglasno. Letno poročilo o izvajanju ukrepov na podlagi Uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v obdobju od leta 2005 do 2007 za leto 2006 je podal g. Boštjan Noč. Med drugim je dejal: »Čebelarska zveza Slovenije je leta 2006 nadaljevala izvajanje Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji, ki obsega programsko obdobje od leta 2005 do 2007. Izvedbeni predpis za izvajanje Programa je bila Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2006, objavljena v Uradnem listu RS, št. 113/2005. Vse izvedbene programe za izvajanje posameznih ukrepov so sprejeli pristojni organi Čebelarske zveze Slovenije. Leta 2006 se je v usposabljanje vključilo 2234 čebelarjev, ti pa so se povprečno usposabljali po 18,7 ure. Čebelarska zveza Slovenije je skupaj z izbranima podizvajalcema ČZD Maribor in ZTK Žirovnica 100-odstotno realizirala Letni program usposabljanja čebelarjev v obsegu 1251 ur. Svetovalna služba je leta 2006 delovala po posebnem programu in izvedla vse v njem določene naloge. V usposabljanje za zatiranje varoje se je leta 2006 vključilo 1475 čebelarjev, skupaj pa so se udeležili 64 predavanj in 97 delavnic. Delo je uspešno potekalo tudi pri preostalih ukrepih, ki jih predpisuje Uredba. Izvajanje Programa v letu 2006 je bilo zaradi boljše organiziranosti, poznavanja postopkov ter dobrega sodelovanja občutno uspešnejše, kot v prvem letu izvajanja, tj. leta 2005. Posebna zahvala za uspešno izvedbo Programa ukrepov za leto 2006 gre čebelarjem in vodstvom čebelarskih organizacij na terenu, vodjem in članom projektnih odborov, pristojnim organom Čebelarske zveze Slovenije, podizvajalcem ter ne nazadnje pristojnim službam Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.« Delegati so nato potrdili poročilo o izvajanju ukrepov na podlagi Uredbe. Sledila je razglasitev volilnega rezultata nadomestnih volitev za predsednika Čebelarske zveze Slovenije in člana Sveta PRO. Volilne rezultate je prebral g. Miro Cetina. Kandidat za predsednika Čebelarske zveze Vzreja matic ČEBELARSTVO KAPUN Mirna 14, 9000 Murska Sobota Tel./faks: 02 548 18 18, GSM: 031 703 603; Prevzem matic ali matičnikov osebno v trgovini Ceres Martjanci ali po pošti. Za večja narpčila odobrimo 10 % popust. Slovenije g. Boštjan Noč je dobil 93,6 % glasov navzočih delegatov in tako z veliko večino postal predsednik ČZS za obdobje enega leta. Kandidat za člana Sveta priznane rejske organizacije g. Franc Šmerc je dobil 65,4 % glasov navzočih delegatov in bil tako izvoljen za novega člana PRO. Obema je prvi čestital podpredsednik in predsedujoči g. Rajko Kalister, ki je zelo suvereno in odločno vodil občni zbor. Oba sta se nato zahvalila za zaupanje in poudarila, da nameravata delati v dobro vseh slovenskih čebelarjev. O delovnem in finančnem načrtu za leto 2007 je na kratko poročal g. Anton Tomec, novi predsednik g. Boštjan Noč pa je poudaril, da bo obseg realizacije delovnega in finančnega načrta ČZS v letu 2007 večji od predlaganega, in sicer zaradi povečanja gospodarske dejavnosti (oddaje prostorov) in začetka izvajanja Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2008 do 2010 in Programa državnih pomoči v čebelarstvu za obdobje od leta 2008 do 2013. Oba programa bomo namreč začeli izvajati oktobra 2007, tega pa delovni in finančni načrt ne zajemata. Delegati so z večino glasov sprejeli predlog finančnega načrta za leto 2007. S tem je bil 56. občni zbor ČZS tudi končan. Predsedujoči je nato povabil navzoče k razpravi. V razpravi so nekateri delegati, zlasti Viktor Majdič iz Šentjurja, Norbert Jedlovčnik iz Slovenske Bistrice, Ivan Atelšek iz Sežane, Tone Žakelj iz Logatca, in nekateri drugi izpostavili nekatere še nerešene probleme v čebelarstvu pri nas. To so predvsem obdavčitev čebelarjev, ki so lastniki kmetijske zemlje in plačujejo katastrski dohodek, prevažanje čebel na paše in registracija čebelnjakov na tujih območjih, pa tudi težave pri dodeljevanju sredstev na podlagi ukrepa povečevanja staleža čebeljih družin po uredbi za leto 2006, izdelavi pašnih katastrov ter zaščiti in premajhni promociji slovenskega medu. Na ugotovitve in vprašanja so jim odgovarjala g. Franc Šivic, Boštjan Noč in Rajko Kalister. S tem je bil 56. občni zbor ČZS končan. Vse navzoče je nato novi predsednik povabil v gostinske prostore Čebelarskega centra na zelo okusen golaž, ki ga je pripravil novi najemnik gostilne Čebelica. Ob tej priložnosti je v te prostore povabil vse slovenske čebelarje. Po zapisniku pripravil Janez Mihelič vzreja MATIC HENRIK ZALETELJ Fužina 59, 1303 Zagradec Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke. Vzreja poteka pod nadzorom KIS. Naročila sprejemamo po telefonu: 041 775 333 oz. 01 788 60 86 ali po e-pošti: henrik.zaletelj@siol.net XXX. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev v Žirovnici je bilo zelo uspešno Jubilejno 30. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev je bilo v soboto, 5. maja 2007, v prostorih Osnovne šole Žirovnica v Zabreznici na Gorenjskem. Že zgodaj zjutraj so se pred šolo začeli zbirati mentorji z mladimi čebelarji tekmovalci iz vseh delov Slovenije. Vsi so nestrpno čakali na začetek tekmovanja, pred tem pa so morali še potrditi svojo udeležbo. Skupaj z mentorji in tekmovalci je letos prvič na tekmovanje prišlo tudi veliko predstavnikov šol, učiteljev in učencev, ki niso tekmovali, temveč so bili le opazovalci ali spremljevalci ekip. Prišli so tudi gostje, med njimi predsednik ČZS g. Boštjan Noč, župan občine Žirovnica g. Leopold Pogačar, direk- Med reševanjem nalog. tekalo nekoliko drugače kot prejšnja leta. Iz vsakega krožka so se namreč za vsako težavnostno stopnjo lahko prijavile po tri ekipe, to spremembo pravilnika tekmovanja mladih čebelarjev pa so nekateri krožki tudi izkoristili. Vse tekmovalce je pozdravil predsednik ČZS g. Boštjan Noč in jim zaželel veliko uspeha na tekmovanju. Predstavil jim je kraj in njegovo okolico ter jih spomnil, da se niso zbrali samo zaradi tekmovanja, Mladi so si ogledali čebelnjak Antona Janše tor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica g. Janez Dolžan, predsednik komisije za čebelarske krožke g. Franci Strupi, tajnik ČZS g. Anton Tomec in ravnatelj šole gostiteljice mag. Valentin Sodja. Skupaj je v Žirovnico prispelo več kot 450 gostov, od tega je bilo 171 ekip s 342 tekmovalci. V vsaki ekipi sta bila po dva tekmovalca. Letošnje tekmovanje je po- RAZPIS ZA ORGANIZATORJA SREČANJA IN TEKMOVANJA MLADIH ČEBELARJEV Čebelarska zveza Slovenije bo tudi leta 2009 in 2010 organizirala državno tekmovanje in srečanje mladih čebelarjev Slovenije. Vabimo čebelarska društva in regijske zveze, da v sodelovanju z osnovnimi ali srednjimi šolami ter ob podpori Čebelarske zveze Slovenije prevzamejo organizacijo te prireditve. Čebelarska društva, zveze ali šole prosimo, da svoje kandidature za organizacijo 32. in 33. tekmovanja in srečanja mladih čebelarjev pošljejo po pošti na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Luko-vica, najpozneje do konca oktobra 2007. Komisija za čebelarke krožke, predsednik Franci Strupi Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE tel. 02 572 14 70 in GSM 041 214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM MATIC MOGOČ OSEBNO, MATICE POŠILJAMO TUDI PO POŠTI! ampak tudi zaradi druženja in spoznavanja. Po končanem tekmovanju so si člani ekip ogledali čebelnjak Antona Janše na Breznici, ob tem pa so veliko izvedeli tudi o njegovem življenju in delu. Ko so se vrnili v šolo, jih je čakalo kosilo, ki jim je skrajšalo čas čakanja na rezultate tekmovanja. Pred podelitvijo zlatih, srebrnih in bronastih priznanj za dosežena mesta je nastopila plesna skupina domače šole. Rezultati testov so pokazali, da je bila večina tekmovalcev dobro pripravljena, saj so številni dosegli veliko število točk. Nato so najboljšim podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja. Najboljši so kot nagrado in v spomin na jubilejno trideseto srečanje dobili tudi darila. Vsi so bili z organizacijo zelo zadovoljni, še posebej pa so se izkazali kolektiv šole z g. ravnateljem Valentinom Sodjo na čelu, člani domačega Čebelarskega društva Žirovnica in Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske. Večina je odhajala domov zadovoljna z osvojenimi priznanji, slabše uvrščeni pa trdno odločeni, da se bodo prihodnje leto pripravili še bolje kot letos. Franci Strupi Fotografije: Modest Motaln REZULTATI NAJBOLJŠIH PETNAJST UVRŠČENIH EKIP TEKMOVANJA MLADIH ČEBELARJEV VIŠJA SKUPINA mesto ime krožka tekmovalca točke mentor 1 CD Sevnica Grega Gračner, Jan Skrinjar 46 Ivan Laura 2 CD Velike Lašče Jaka Pečnik, Klemen Dolšak 44 Matija Jamnik 3 ČD Velka Sladki Vrh Mihaela Martinšek, Sandi Gaube 44 Darko Lorenčič 4 Ekonomska gimnazija Kranj David Kepic 43 Franci Strupi 5 Srednja biotehnična šola Kranj-Strahinj Matevž Štular 43 Franci Strupi 6 OS Fokovci Matej Ferencek, Simon Kozic 42 Koloman Kozic 7 Gimnazija Brežice Maja Umek, Tanja Cizl 41 Jože Žmavc 8 Kmetijska šola Grm Novo Mesto Matej Janžekovič, Urška Gramc 41 Lucija Gradišar 9 Srednja kmetijska šola Rakičan Matej Kranjec, Patrik Letina 41 Franc Tratnjek 10 Vrtnarska šola Celje Elvis Fratnik, Jernej Mazej 40 Trajče Nikoloski 11 ČD Slovenska Bistrica Katja Tomanič 38 Norbert Jedlovčnik 12 ČD Gorišnica Lea Veršič, Tjaša Klemenčič 38 Jožica Ranfl Roškar 13 Vrtnarska šola Celje Aleksander Pignar, Domen ČunS 37 Trajče Nikoloski 14 Vrtnarska šola Celje Andreja Žafran, Modest Motaln 37 Trajče Nikoloski 15 Kmetijska šola Grm Novo Mesto Nina Žnideršič 31 Lucija Gradišar SREDNJA SKUPINA mesto ime krožka tekmovalca točke mentor 1 ČD Gorišnica Luka Žnidarič, Simon Ranfl 43 Jožica Ranfl Roškar 2 ČD Gorišnica Ana Reberc, Tanja Kociper 42 Jožica Ranfl Roškar 3 OŠ Pohorskega odreda - Slov. Bistrica Anita Sovič, Pia Vivod 40 Majda Ferk 4 OŠ Gornja Radgona Patrik Gregor, Tadej Kokol 39 Dragica Vereš 5 OŠ Kapela Aljoša Klemenčič, Damijana Tkalčič 39 Marija Andrejč 6 OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova David Sterniša, Uroš Kur 39 Slavica Trstenjak 7 OŠ Pesnica Barbara Lešnik, Nena Rajšek 39 Marija Mlaker 8 OŠ Selnica ob Dravi Aljaž Marin, Filip Harnik 39 Blaž Lovrič 9 OŠ Gornja Radgona Laura Križe, Rebeka Ejlec 38 Dragica Vereš 10 ČD Peter Dajnko Gornja Radgona Lucija Fleisinger, Nina Šenekar 38 Matavž Jože 11 OŠ Dušana Flisa Hoče Martina Kop, Samo Roškar 38 Aleksander Duh 12 ČD Gorišnica Denis Pintarič, Niko Kokot 38 Jožica Ranfl Roškar 13 OŠ Koprivnica Klemen Klaužar, Maja Jankovič 38 Mirela Zalokar 14 OŠ Janko Glazer Dejan Toplak, Vid Žunko 38 Jože Pogač 15 OŠ Selnica ob Dravi Špela Porčnik, Teja Kraner 38 Blaž Lovrič NIŽJA SKUPINA mesto ime krožka tekmovalci točke mentor 1 OŠ Malečnik Matic Gradišnik, Uroš Pinter 38 Janez Zemljič 2 OŠ Lesce Ana Prek, Vid Grašič 38 3 OŠ Davorina Jenka Cerklje Davor Jereb, Vesna Jereb 38 Franci Strupi 4 OŠ Jurija Dalmatina Krško Karmen Krejan, Valentina Žabkar 37 Suzana Pacek 5 ČD Gorišnica Igor Ranfl, Žan Belšak 36 Jožica Ranfl Roškar 6 ČD Luče Jože Prušnik, Tilen Marolt 35 Jože Kumer 7 ČD Luče Rok Krivec, Štefan Klemenšek 35 Jože Kumer 8 OŠ Puconci Patricija Bokan, Vanja Beznec 35 Ignac Čeh 9 OŠ Miroslava Vilharja Postojna Adis Isakovič, Marko Bizjak 34 Branko Peternelj 10 OŠ Danile Kumar Peter Čemažar, Rok Sojer 34 Boštjan Sojer 11 OŠ Janka Padežnika Eva Vodošek, Nastja Slaviček 34 Stanka Smojver 12 OŠ Gorišnica Katja Vojsk, Špela Perner 34 Zdravko Roškar 13 OŠ Puconci Julija Lazar ,Karolina Sočič 34 Ignac Čeh 14 OŠ Selnica ob Dravi Endrina Gorjup, Marko Hedl 34 Blaž Lovrič 15 OŠ Selnica ob Dravi Anja Gorjup, Tine Šteger 34 Blaž Lovrič Ali ste prepoznavni? Ponujamo vam izdelavo nalepk, vizitk in ostalih tiskovin, ki bodo pripomogle k vaši prepoznavnosti in dale osebno noto vašim izdelkom. Naj vas opazijo! digitalmedia d.o.o. Šmarješke Toplice 117a • 8220 Šmarješke Toplice • Tel.: (07) 30 74 008 Neustrezna ureditev čebelarstva v predpisih V svoji diplomski nalogi z naslovom Pravni položaj čebelarstva sem se ukvarjala s predpisi, ki urejajo to področje. Zaradi neustrezne pravne ureditve mi je mentor omogočil neomejen obseg diplomske naloge. V nekaj člankih v nadaljevanjih bom skušala predstaviti nekaj problemov, ki se pojavljajo pri urejanju čebelarstva. Pravna podlaga za opravljanje čebelarske dejavnosti sta 74. (gospodarska pobuda je svobodna) in 67. člen Ustave Republike Slovenije. Za opravljanje te dejavnosti je nujno, da so lastniki nepremičnin v neki meri omejeni, in sicer v smislu, da »tuje« čebele lahko na njihovih nepremičninah nabirajo nektar, medičino in cvetni prah oziroma da je na nepremičninah dovoljeno čebelarjenje. Zato so za čebelarstvo kot dejavnost zelo pomembni lastninski režimi vseh vrst nepremičnin, ki čebelarjem nelastnikom sploh omogočajo opravljanje te dejavnosti ter v določeni meri omejujejo lastnike nepremičnin, da morajo na svojih zemljiščih drugim dopustiti čebelarjenje. Takšno omejevanje lastninske pravice omogoča 67. člen Ustave, na podlagi katerega zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da so zagotovljene njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, ali povedano preprosteje, samo zakon lahko določi način rabe zemljišča tako, da je zagotovljena socialna vezanost lastnine oziroma samo zakon lahko v določeni meri omejuje lastnika v njegovi lastninski pravici. Za pridobivanje čebeljih pridelkov so najpomembnejši kmetijska zemljišča in gozdovi. V zvezi z gozdovi ni nikakršnih problemov, saj Zakon o gozdovih določa, da mora lastnik gozda v njem dovoliti čebelarjenje v skladu s predpisi. Problem pa se pojavi pri nekaterih kmetijskih zemljiščih. Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) določa, da mora pravna ali fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugi uporabnik kmetijskega zemljišča, na svojih, zakupljenih ali drugače dodeljenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti drugim čebelarjenje, če s tem ni povzročena škoda. Tako je lastnik kmetijskih zemljišč dolžan dopustiti čebelarjenje samo na neobdeloval-nih kmetijskih zemljiščih. Seveda nas zanima, katera zemljišča so sploh obdelovalna in katera neobdelo-valna, vendar veljavni predpisi Republike Slovenije tega ne določajo, čeprav na to razlikovanje vežejo nekatere pravne posledice. ZKZ SRS iz leta 1973 je opredeljeval zgolj kmetijska obdelovalna zemljišča, novela oz. popravek tega zakona pa je leta 1979 določil tudi neobdelovalna kmetijska zemljišča. Tako so kmetijska neobdelovalna zemljišča pašniki, bar- janski travniki ter plantaže gozdnega drevja in trstič-ja. Njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, oljčni nasadi in tudi travniki nedvoumno sodijo med obdelovalna zemljišča, saj lastnik vanje vlaga sredstva, svoj trud in delo, torej jih obdeluje. Iz vsega povedanega lahko povzamemo, da je čebelarjenje dopustno oziroma da čebele lahko nabirajo medičino, nektar in cvetni prah samo na neobdelovanih kmetijskih zemljiščih (pašnikih, barjanskih travnikih ter plantažah gozdnega drevja in trstičja). Po veljavnih predpisih pa čebele ne smejo nabirati medičine na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih, med katere sodijo travniki, sadovnjaki, njive, vrtovi, vinogradi in oljčni nasadi. Takšna ureditev je vsekakor v nasprotju z vsakdanjim življenjem, zato je brez dvoma neustrezna, saj spregleduje pomen čebel za opraševanje kmetijskih kulturnih rastlin, od katerega imajo koristi tudi gojitelji kulturnih rastlin. (Po nekaterih ocenah je posredna gospodarska korist čebel zaradi opraševanja stokrat večja od neposredne gospodarske koristi v obliki čebeljih pridelkov.) Podobno rešitev - dopustnost čebelarjenja samo na neobdelovanih kmetijskih zemljiščih - vsebuje tudi Zakon o živinoreji, ki določa, da lahko imetnik oziroma rejec živali nemoteno redi domače živali (med te so uvrščene tudi čebele) na kmetijskih zemljiščih in v objektih za rejo, ki so njegova last ali jih ima v najemu oz. zakupu, v primeru čebelarjenja pa tudi na neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če izvaja rejo v skladu s predpisi. V skladu z Zakonom o živinoreji je čebelarjenje na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustno samo lastnikom, zakupnikom in drugim uporabnikom kmetijskih zemljišč. Veljavna ureditev pomeni, da čebele lahko nabirajo medičino, cvetni prah in nektar samo na neobdelo-valnih kmetijskih zemljiščih, v nasprotnem pa mora biti čebelar njihov lastnik ali zakupnik. V praksi to pomeni, da čebele lahko nabirajo medičino samo na tistem travniku ali v tistem sadovnjaku, katerega lastnik ali zakupnik je čebelar. Vsekakor je čebele nemogoče omejevati, zato veljavni predpisi seveda niso v skladu z vsakdanjim življenjem. Problem se bo pojavil tudi ob morebitni uporabi za čebele nevarnih fito-farmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS) na ob-delovanih kmetijskih zemljiščih (sadovnjakih, njivah, vinogradih ^), na katerih po naših zakonih čebel sploh ne sme biti, zato je zaščita čebel v Pravilniku o dolžnostih uporabnikov FFS v primeru obdelovanih kmetijskih zemljišč, na katerih največ uporabljajo fi-tofarmacevtska sredstva, brez pomena. V prihodnji številki bomo pisali o dopustnosti čebelarjenja na stavbnih zemljiščih ter o tem, zakaj bi moral biti sprejet zakon, ki bi urejal čebelarstvo. Helena Potisek, univerzitetna diplomirana pravnica 202 Slovenski čebelar 6/2007 Letnik CIX I z; Srečanje čebelarjev iz ČD Grosuplje z novogoriškimi čebelarji Lani v začetku oktobra smo se člani ČD Grosuplje zbrali z namenom, da obiščemo čebelarje v Novi Gorici. Obetal se nam je zanimiv izlet in lansko oktobrsko vreme je bilo kot naročeno. Ura je bila zgodnja, kljub temu pa je bil naš avtobus zaseden do zadnjega kotička. Odpeljali smo se točno ob določeni uri, na Razdrtem zapustili avtocesto ter zavili desno proti Vipavi. V tem kraju smo si privoščili krajši postanek za jutranjo kavico in za ogled izvira reke Vipave. Kot zanimivost naj omenim, da reka privre na plano skoraj sredi kraja in nadaljuje svojo pot pod starimi kraškimi hišami, ki so postavljene tesno druga ob drugi in so videti kot mostovi. Vožnja po Vipavski dolini nam je razkrivala vasi, ki klubujejo burji, dežju in času. Postanek smo si privoščili tudi pred poslopjem tovarne mesnih izdelkov MIP, saj je bil nakup tradicionalnega kraškega pršuta obvezen. Tam so nas pričakali in nas pozdravili goriški čebelarji, med njimi predsednik g. Jože Kosovel, g. Milan Molina, g. Andrej Jamšek ter g. Viktor Zadravec, ki je med vožnjo ves čas slikovito opisoval goriške znamenitosti. Pot smo čez približno eno uro nadaljevali skozi Novo Gorico in čez solkanski most v Goriška brda. Cesta, ki se ovinkasto vzpenja in katere del je speljan celo po italijanskem ozemlju, nas je pripeljala v Goriška brda, ljubko pokrajino sredi zelenja, ki slovi predvsem kot dežela češenj, oljk in seveda dobre vinske kapljice. Privlačnost te pokrajine so grički z vinogradi ter nasadi češenj in oljk. Mile zime in blago podnebje tamkajšnjim prebivalcem oziroma Bricem, kot jih imenujemo, zagotavljajo kar največji pridelek. Pred ogledom znane vinske kleti smo prisluhnili bogati razlagi enologa. Ta nas je povabil tudi na slasten prigrizek, s katerim so nas pogostili goriški če- helarji, mi pa smo ga zalili še z izbranimi sortami vin. Obiskali smo tudi razgledni stolp, na katerega se lahko povzpne vsak, ki je v kolikor toliko dobri kon-diciji. Z vrha je ob lepem vremenu videti celo Trst, škoda je le, ker je bil zaradi obnovitvenih del zaprt. Tako smo po sili razmer »na tleh« uživali v prav tako lepem razgledu po okoliških dolinah in vrhovih. V naravi čas veliko hitreje mineva, in ker nas je že priganjal, smo se po isti poti odpravili nazaj v dolino ter obiskali velikega čebelarja Julijana Skvarča in če-belarko Brigito Demšar, ki čebelarita s približno 200 čebeljimi družinami in se ukvarjata z vzrejo in prodajo čebeljih družin. Ob koncu smo se zapeljali še po ozki romarski poti, ki je priljubljena tudi med drugimi obiskovalci. Strma pot nas je pripeljala na Sveto goro, 1300 metrov visoko, kjer stoji prelepa cerkvica, imenovana Sve-togorska kraljica. Za lep in topel sprejem v prečudovitem okolju se moramo zahvaliti patru Bernardu, ki je tudi član Čebelarskega društva Nova Gorica, zato smo v knjigo vtisov zapisali veliko lepih misli in pohvalnih besed. Ob slovesu je pater Bernard blagoslovil izrezljan kip sv. Ambroža, zavetnika vseh če-belarlev, ki smo ga podarili Čebelarskemu društvu Nova Gorica in se jim na ta način zahvalili za pomoč pri organizaciji našega izleta. Na poti domov smo se znova ustavili na Razdrtem, da so si tisti najbolj lačni lahko potešili svoje želje, saj, kot pravi pregovor: »Prazen žakelj ne stoji pokonci.« Ob poskočnih vižah gospoda Zlatana Goršiča pa so se nekateri celo zavrteli v ritmu polke. Vanda Koželj in Janez Žnidaršič V ti£i(Ai mnüTAH iahUö tfittMtHift äi-iabthtj^tiia n mQBHQ NJKMPNO (imA^Hm Izdelujemo nakladne JG-panje AŽ-mere, združljive z LR-panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirano oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z LR-nakladami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Zdaj izdelujemo tudi satnike za GJ-, LR- in AŽ-PANJE ter SMUKALNIKE za GJ- in LR-panje. F^nirj* P!< naUiJnr Lt' m Ü'puijr. hh-rtA^nJ h ^tMiriri'u: i'KTFH /.XkEt V^I K. rrfJnjfpM.i Ulli IeL: (Ci]) -.i llühljjii.L ' l-J^itijflf ^^ 100-letnica ČD Straža -Dolenjske Toplice Čebelarji Čebelarskega društva Straža - Dolenjske Toplice smo lani pripravili vrsto prireditev ob 100-letnici ustanovitve prvega čebelarskega društva na Dolenjskem ter na ta način promovirali Občino Dolenjske Toplice ter odličen med iz okolice Straže in Dolenjskih Toplic. Lepega sobotnega dne, natančneje 15. julija 2006, smo se čebelarji Čebelarskega društva Straža - Dolenjske Toplice, čebelarji sosednjih društev in preostali ljubitelji čebelarstva zbrali v prostorih Osnovne šole Dolenjske Toplice ter slovesno zaznamovali 100-letni-co organiziranega čebelarstva v Topliški dolini. Predsednik društva Jože Turk je predstavil zgodovino in vlogo društva v ožjem in širšem okolju. Prireditve se je udeležil tudi tedanji podpredsednik ČZS Boštjan Noč ter ob tej priložnosti čebelarskemu društvu podelil odličje Antona Janše I. stopnje. Člani društva so prejeli odličja Antona Janše II. in III. stopnje, predsednik regijske Čebelarske zveze Petra Prejemniki priznanj Čebelarska razstava Pavla Glavarja za Dolenjsko in Belo krajino Marko Hra-stelj pa je Avgustu Grilu, Jožetu Turku in Francu Kapšu podelil plakete. Čebelarsko društvo Straža - Dolenjske Toplice je ob tem jubileju izdalo zgibanko, v kateri je predstavilo svoje delovanje, Občino Dolenjske Toplice, Čebelarski dom Podstenice ter odličen med in društveno nalepko za med, natisniti pa je dalo tudi majice z napisom »100-letnica društva«. Poleg tega smo postavili še čebelarsko razstavo ter jo po koncu prireditve preselili v prostore Zdravilišča Krka Dolenjske Toplice, kjer je bila postavljena še pet dni. V okviru prireditev smo pripravili tudi prvi organiziran čebelarski pohod na vrh Roga in na Podstenicah odprli stalno čebelarsko razstavo. Lepega avgustovskega jutra, 26. avgusta 2006, se nas je na zbirnem mestu pri Čebelarskem domu na Podstenicah zbralo 25 pohodnikov. Nazdravili smo z medenim likerjem in se podali na pot, ki nas je vodila na vrh Roga. Z nami so bili tudi mlajši pohodniki, saj pot ni bila zahtevna. Vodja pohoda je bil univ. dipl. inž. gozd. Ivan Plut, vodja KE Zavoda za gozdove, ki nam je ob tej priložnosti povedal precej zanimivosti. Na vrhu Roga, 1099 m nad morjem, smo se povzpeli na razgledni stolp, si ogledali pokrajino in se okrepčali z dobrotami iz nahrbtnika. Po pol ure počitka smo se po Plemenilna postaja Kranjska čebela Završnica Kontrolirana vzreja visoko kvalitetnih matic brez uporabe antibiotikov in ob strokovni pomoči strokovnjakov s Kmetijskega inštituta; stroga selekcija, za ohranitev čiste Kranjske sivke; povečati želimo donos medu, zmanjšati rojivostm doseči večjo mirnost čebel in povečati stopnjo odpornosti proti boleznim. RODOVNIŠKI LIST Sprejemamo prednaročila! Informacije na elektronskem naslovu: info@kranjskacebela.si ali po telefonu: 041 860 625, 041 400 456 ali 041 692 775. P.S. Mogoč je ogled plemenilne postaje in organizacija izletov po celi Gorenjski! ČD Kranjska čebela, Selo 42, 4274 Žirovnica; e-pošta: info@kranjskacebela.si; www.kranjskacebela.si isti poti vrnili na Podstenice, kjer nas je v čebelarskem domu že čakal golaž. Tam so se že zbirali povabljeni gostje, saj je bila ob 14. uri napovedana prireditev. Potekale so še zadnje priprave za odprtje stalne čebelarske razstave s čebelarskim vozom in makete nekdanje vasi Podstenice ter za odkritje spominske plošče prvemu strokovnjaku gozdarstva na Slovenskem dr. Leopoldu Hufnaglu, ki se je rodil 31. 12. 1857 v Tru-atendorfu v Avstriji. V obdobju od leta 1890-1893 je bil Leopold Hufnagel gozdarski upravitelj na Kočevskem, med svojim službovanjem pa je v gospodarskem načrtu za Rog uvedel izvirno prebiralno gospodarjenje z gozdovi. Slavnostni govornik na prireditvi je bil dr. Andrej Bončina, redni profesor na Gozdarski fakulteti v Ljubljani. Spominsko ploščo so odkrili mag. Marko Vizjak iz Kočevja, vodja KE Zavoda za gozdove Ivan Plut in predsednik ČD Straža - Dolenjske Toplice Jože Turk. Tone Prelesnik, gozdar, velik ljubitelj in poznavalec kočevskih gozdov in zgodovine Kočevske, je izdelal številne makete izginulih vasi, ena izmed njih pa je odslej tudi v muzejski sobi Čebelarskega doma na Podstenicah. Tonetu Prelesniku se zahvaljujemo za maketo. Za zgraditev Čebelarskega doma na Pod-stenicah smo čebelarji samo leta 2006 opravili 1005 prostovoljnih delovnih ur, od leta 2000 pa skupaj kar 8526 delovnih ur. Po ocenah je vrednost vseh izvedenih del več kot 105.000 evrov. Čebelarji smo se 17. 9. 2006 s čebelarskim vozom predstavili tudi na prireditvi Straška jesen. Člani ČD Straža - Dolenjske Toplice smo se z velikim uspehom udeležili dveh lanskih ocenjevanj medu. Na 1. ocenjevanje medu v Novem mestu je 8 čebelarjev poslalo 13 vzorcev. Zanj so prejeli 10 zlatih in 3 srebrne medalje ter naslov šampiona za smrekov med. Za 8. mednarodno ocenjevanje medu v Semiču je 9 čebelarjev oddalo 16 vzorcev medu, zanj pa so prejeli 12 zlatih in 4 srebrne medalje; vzorec gozdnega medu se je uvrstil med prve štiri najbolje ocenjene medove. Čebelarji ČD Straža - Dolenjske Toplice se vseh uspehov veselimo in smo ponosni na dosežke pri razvoju in promociji čebelarstva. Jože Turk Čebelarje obveščamo, da še vedno lahko oddajo med v analizo. Prijavni obrazec In pooblastilo najdete v februarski številki Slovenskega čebelarja. ČEBELARSTVO FESTENGAR - VZREJA MATIC IN ČEBELJIH DRUŽIN Franc Šolar, Podnart 12, 4244 Podnart, tel.-' 04 533 11 34 ali 051 603 899 Sprejemam prednaročila za matice in prodam nekaj čebeljih družin na satju. Čebele so kranjske pasme in alpskega ekotipa. Društveno življenje ČD Kapca Tam, kjer žitna polja prehajajo v gričevnat svet; tam, kjer se za vasjo konča slovenska država; tam, kjer sta za slovenske ljudi zemlja in beseda še sveti; tam, na jugovzhodnem delu pomurske pokrajine, v občini Lendava, leži vas Kapca. ČEBELARSKO DRUŠTVO KAPCA Leto ustanovitve: 1991 Ustanovitelji: Janez-Ivan Šerc, Jože Jakšič, Štefan in Evgen Sabo, Viktor Bogdan, Karel Banfi, Rudi Toplak in Štefan Šimonka Število članov: 20 Število panjev oz. gospodarskih družin: približno 1000 N___X Čebelarsko društvo Kapca je še dokaj mlado, saj šteje šele 16 let. Med krajšim potepom po prehojenih poteh in ob predstavitvi njegovega dela bomo spoznali tudi njegovo življenje. Na območju občine Lendava zdaj delujeta dve čebelarski društvi: ČD Lendava in ČD Kapca, brez dvoma pa je to posebnost tudi v slovenskem merilu. Prej je ČD Kapca delovalo v okviru lendavskega čebelarskega društva, potem pa so njegovi člani na podlagi skupnih interesov (problematike prevoznikov čebel) ustanovili novo društvo. Kljub razdružitvi društvi še vedno skupaj izvajata določila pašnega reda in skupaj vodita pašni kataster. Značilnost naše pokrajine je bogata spomladanska in jesenska paša ob reki Muri. Tam po večini rastejo rastline, kot so nedotika, konoplja in zlata rozga. Žal v gozdovih ni veliko robinije (akacije), kljub temu pa jo je mogoče najti na sušnješih rastiščih. Čebelar- Člani društva na obisku pri madžarskih čebelarjih Člani društva niso pozabili na vzgojo mladih ji svoje čebele najraje pripeljejo v sosednjo občino Velika Polana, ker je tam najobsežnejši sestoj črne jelše v Evropi. Zato je najzgodnejša paša prav cvetni prah črne jelše. Čebelarji posebej pozdravljajo zasaditev površin z oljno repico, ki jo bodo uporabili kot temeljno surovino za proizvodnjo biodizla v Nafti Lendava, ter povečanje teh površin. Žal se srečujejo tudi z ovirami, ki jih povzroča nevedna človeška roka. Pri tem naj omenim predvsem košnjo in sečnjo, ki uničita veliko medovitih rastlin, ter nestrokovno ravnanje s fitofarmatcevtskimi sredstvi, kar je v nasprotju s pravili dobre prakse. Dela in naloge čebelarjev obsegajo tudi zasajanje medovitih rastlin. Na tem območju najbolje uspevajo robinija (akacija), amorfa, lipa, češnja in gorski javor. Skupina, ki je prevzela to nalogo v društvu, sama kupuje sadike in jih zasaja ob tekočih vodah in jarkih. Pri tem upošteva tudi želje gospodinjstev oz. občanov, ki niso čebelarji. Namen zasajanja je seveda bogatitev hrane za čebele, pomembna je tudi industrijska pridelava lesa, poleg tega pa ni zanemarljiv tudi estetski vidik. Vsakemu lastniku je všeč lepo cvetoče drevo na njegovi parcelici, če pa je koristno tudi za čebele, ga obdaja še občutek, da je naredil nekaj plemenitega. In prav je tako. Zelo pomembna je bližina meje z Madžarsko in s Hrvaško. Ker naši člani živijo na dvojezičnem sloven-sko-madžarskem območju, se radi udeležujejo tudi seminarjev v Nagykanizi in Zalaegerszegu, saj nas med drugim združuje prav dvojezičnost. Taka povezovanja odpirajo vsestranske poglede na stroko, omogočajo cenejši nakup čebelarske opreme in seveda medsebojno pomoč - čebele namreč ne poznajo meja in mejne črte. Prav ta prelet čebel (iskanje nove paše zunaj slovenskega ozemlja) povzroča čebelarjem nemalo težav. Zaradi smrti številnih čebelarjev je ta dejavnost onkraj meje opuščena, čebelnjaki pa niso vzdrževani. Zato se večkrat pojavijo okužbe z različnimi boleznimi (huda gniloba), te pa prizadenejo tudi naše čebele. Kaj bi vam lahko povedali o članih društva? Strokovna izobrazba članov se prenaša tudi v čebelarsko stroko (veterinar, zasebni podjetniki, gozdar, pedagog, upokojenci, ekonomisti in drugi). V naših vrstah sta tudi priznani vzrejevalec matic Jože Jakšič in izdelovalec čebelarske opreme Karel Banfi, ki je tudi predsednik društva. Člani se udeležujejo ocenjevanja medu, številnih seminarjev in predavanj; gospod Jože Jakšič si je pridobil tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklic čebelar/-ka. Društvo organizira strokovna predavanja za širšo okolico, v svoje vrste pa pogosto vabi priznane strokovnjake in predavatelje. Biti čebelar/-ka pri nas pomeni angažiranost cele družine. Ne samo pri delu, temveč tudi na letnem družinskem pikniku, ki ga pripravlja društvo. Vsekakor moram omeniti, da vsakemu novemu članu društvo kot dobrodošlico podari naseljen panj, člani pa novincem seveda stojijo ob strani, bodisi kot mentorji/svetovalci bodisi kot dobre roke, ki jim ponujajo tudi fizično pomoč ob različnih opravilih. Ljubezen do čebelarjenja želijo zbuditi tudi med najmlajšimi. V okviru čebelarskega krožka posredujejo osnovnošolcem veliko koristnega znanja, ki ga pri rednem pouku v šoli ne dobijo. Delo v naravi, spoznavanje rastlin in spoznavanje biologije čebele so zelo zanimive teme tako za učence kot tudi za njihove starše ali stare starše. Otroci že v vrtcu poslušajo zgodbice o čebelici Maji in trotu Williju. To je podobno, kot če bi se plavanja učili na suhem, saj šele pozneje začnejo spoznavati praktično oz. terensko delo. Vzbuditi v nadobudnem otroku zanimanje za živo in koristno pod stalnim strokovnim nadzorom je sicer zahtevno, toda hvaležno delo. Hkrati si pridobivajo vse tiste lastnosti, ki označujejo čebelarja/-ko, tj. notranji mir, sproščenost, spoštovanje do narave, socialno razmišljanje, pomoč ljudem v stiski, ohranitev in skrb za zdravje itd. Kot društvo se želijo čim bolj uveljaviti tako v domovini kot tudi v tujini. V okviru Čebelarske zveze društev Pomurja se udeležujejo tradicionalnega Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, vsako leto organizirajo obisk vsaj enega sejma v tujini, poleg tega pa doma in v širši okolici tudi promovirajo čebelarstvo. Počasi se približuje 20-letnica društva. Člani se veselijo razvitja društvenega prapora in številnih novosti na področju čebelarjenja. Zanimivo bo tudi branje društvene kronike, ki bo v marsikaterem članu obudila prijetne spomine na minulo dobro opravljeno delo. Najbolj se veselijo izletniških skupin, ki jim ponujajo strokovno vodstvo po domačih krajih. Po prijetnem izletu nas boste »z željo po duhu zemlje gozdov, polj In travnikov,« kot je nekoč dejal Ferdo Godina, pisatelj iz Dolnje Bistrice, obiskovali vedno znova. Alenka Kolenko »Vzorni čebelnjaki na slovenski zemlji^ « Čebelarski muzej v Radovljici med svojim čebelarskim slikovnim gradivom hrani tudi zanimivo čebelarsko razglednico, ki jo je leta 1908 ali kakšno leto pozneje izdala Čebelarska podružnica v Ilirski Bistrici. Pri zbiranju gradiva ob 100-letnici Čebelarskega društva Ilirska Bistrica nas je na razglednico prijazno opozorila kustosinja muzeja ga. Ida Glinšak. Razglednica je ročno barvana in prikazuje štiri vzorne slovenske čebelnjake, ki bi še dandanes izstopali po svoji lepoti: čebelnjak Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici na Notranjskem, čebelnjak Janeza Str-garja v Bitnjah na Gorenjskem, čebelnjak _ Toplaka v Dornavi na Štajerskem in čebelnjak Jana Juranči-ča v Sv. Andražu na Štajerskem. V medaljonu sredi slike je podoba čebelarskega staroste dr. Ivana / Johana Dzierzona, znamenitega očeta premičnih satnikov, župnika v Karlsmarktu v Šleziji. Žal je razglednico v sto letih že precej nažrl zob časa, vendar je edina doslej znana tovrstna razglednica. Na predlog domačega velečebelarja Antona Žnideršiča je ilirsko-bistriška podružnica že na svoji prvi seji, 18. avgusta 1907, sprejela sklep o tiskanju 2000 teh razglednic, da bi si tako finančno opomogla. Ta sklep so potrdili tudi na prvem občnem zboru, 26. aprila 1908. Anton Žnideršič se je ponudil, da bo prevzel založbo razglednic in predlagal, da bi v Slovenskem čebelarju objavili poziv »vsem posestnikom velikih uljnjakov v slovenskih pokrajinah«, naj podružnici pošljejo slike svojih čebelnjakov. Že v isti številki Slovenskega čebelarja je bil poziv tudi objavljen s podpisom podružničnega predsednika Radovana Strnada. Da je zamisel obrodila sadove, potrjuje tudi razglednica, ki jo hrani muzej v Radovljici. Žal pa ne vemo, koliko različnih razglednic je bilo izdanih, ali pa je bila izdana le ta. Manjka tudi podatek o tiskarni idr. Bralce Slovenskega čebelarja prosim, da podpisanega obvestijo, če po naključju hranijo še kakšno razglednico, ki jo je tedaj izdala Čebelarska podružnica Ilirska Bistrica. Želim, da bi skupaj sestavili mozaik slovenske čebelarske preteklosti in ohranili pričevanja o marljivosti naših čebelarskih vzornikov. Vojko Čeligoj, Ilirska Bistrica (Naslov je v uredništvu) Ob 30-letnici delovanja Zveze čebelarskih društev Cerknica V preteklosti smo bili čebelarji na Notranjskem povezani v različne organizacijske oblike. Podrobno so opisane v brošuri »Čebelarstvo na Notranjskem«, ki smo jo izdali leta 2002. V šestdesetih letih so bila društva organizirana po zaokroženih območjih, saj je v takratni občini Cerknica delovalo pet društev, to je ČD Bloke - Nova vas, ČD Begunje pri Cerknici, ČD Loška dolina - Stari trg pri Ložu in ČD Rakek. Kaj kmalu pa se je pokazala potreba po organizaciji, ki bi jih povezovala, zato je bila leta 1977 ustanovljena Občinska zveza čebelarskih društev Cerknica. Po ustanovitvi so z lepo prireditvijo (parada, razstava in razvitje prapora zveze) zaznamovali tudi 60-letnico organiziranega čebelarstva na Notranjskem. Vsa ta leta Zveza čebelarskih društev Cerknica uspešno deluje kot organizatorka skupnih nalog v dobro čebelarjev. Tako skrbi za izobraževanje čebelarjev, organizira strokovne ekskurzije in druženja na vsakoletnih piknikih, spodbuja nastajanje čebelarskih krožkov na osnovnih šolah in skrbi za njihovo delovanje, usposablja čebelarje za zatiranje varoj in omogoča pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije čebelar/-ka, poleg tega pa je pomagala tudi pri postavitvi društvenega čebelnjaka in pri oblikovanju čebelarske učne poti na Cerkniškem jezeru, pri izdelavi pašnega katastra in pašnih redov ter pri graditvi Čebelarskega centra in sprejemu udeležencev kongresa Apimondia 2003. Jeseni in pozimi orga- Pregled na delo občnega zbora ZCD Cerknica nizira tudi strokovne posvete, ki jih vodi čebelarski mojster g. Boris Seražin. Vsa ta dejavnost je prispevala tudi k večji zainteresiranosti za čebelarstvo. V zadnjem času smo pridobili več kot 50 novih čebelarjev, tako da je v našo zvezo zdaj včlanjenih 195 čebelarjev. Na občnem zboru zveze, ki je bilo 12. marca 2007, je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo, ki bo na podlagi sprejetega programa nadaljevalo delo v korist notranjskih čebelarjev Ciril Vidrih Čebelarska maša Člani gornjegrajskega čebelarskega društva so ob godovanju sv. Ambroža, zaščitnika čebel in čebelarjev, v cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti že tretjič zapored pripravili mašno daritev. Udeležili so se je številni člani zgornjesavinjskih in šaleških čebelarskih društev ter gostje, med njimi tudi tajnik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec s soprogo, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Purnat ter predstavniki nekaterih čebelarskih društev iz Spodnje Savinjske doline. Mašo je daroval župnik iz Nove Štifte Lojze Ternar. Svojo pridigo je posvetil čebelarjem, predvsem pa čebelam. Dejal je, da so te lahko zgled tudi človeku, še posebej pri tem, kako miroljubnost, skromnost in sodelovanje obrodijo sadove. »Kako malo lahko ena sama čebela enkrat prinese v panj. A izletava toliko časa in tako vztrajno, prav tako pa tudi njene tovariši-ce, da lahko čebelar natoči številne kilograme medu in pridobi več kilogramov voska in drugih koristnih čebeljih pridelkov, ki jih uporabljamo kot pripomoček pri ohranjanju telesnega zdravja in vitalnosti,« je dejal Ternar. Seveda pa nam čebelji pridelki tudi sladkajo življenje, ki ni vedno rožnato. Čebele so s svojo dejavnostjo pogosto tudi vir našega duševnega zadovoljstva in veselja. Vsak čebelar lahko pove, da se v različnih stiskah in stresnih situacijah zateče k svojim »živalcam«, pri katerih spet najde smisel življenja in srčni mir. Žal pa številni čebelnjaki ostajajo prazni, gospodarji tiho odhajajo, naslednikov pa ni, je še dejal župnik. Menil je, da je odločitev čebelarjev zahvaliti se za dobro medeno letino, hvalevredna. Po končanem obredu sta zbrane v cerkvi nagovorila še predsednik ČD Gornji Grad Franc Bezovšek in predsednik ČZ SA-ŠA ter podpredsednik ČZ Slovenije Marko Purnat. Udeleženci so se zadržali v prijetnem pogovoru ob polnih mizah, saj so se gornje-grajski čebelarji kot gostitelji zelo izkazali. Tekst in slike: Marija Lebar Izlet posavskih čebelarjev Čebelarski prapori pred cerkvijo v Novi Štifti V soboto, 28. oktobra 2006, smo se krški in sevni-ški čebelarji skupaj s prijatelji z avtobusom odpravili na Konjiško. Na avtobusni postaji nas je pričakala turistična vodnica in nam razložila, kaj vse bomo ta dan videli. Peljala nas je po starem in novem delu Konjic. Promet je omejen, v starem delu trga pa celo prepovedan. Slovenske Konjice so mesto cvetja in vina, na tekmovanju v Bruslju pa so prejele celo zlato priznanje za najlepše urejen trg. Ogledali smo si vinoteko na Starem trgu in poskušali belo sladko bogastvo konjiških vinogradov. Vino zadruge Zlati grič je dobilo naslov vitez vina. Ogledali smo si tudi bogato razstavo umetniških del iz vsega sveta, katerih lastnik je Franc Riemar. V majhni kavarni na Starem trgu smo si vzeli čas za kavico. Polni pričakovanj smo se odpeljali na družinsko čebelarstvo Žvikart. V tej družini ima čebelarstvo dolgoletno tradicijo. Čebelarijo s tristotimi panji in pridelujejo vse vrste čebeljih dobrot. V čebelarstvu Žvikart je mogoče kupiti sedem vrst medu. Pridobivajo tudi cvetni prah, matični mleček in propolis. Njihov posebni izdelek je t. i. melamin (med in matični mleček). Pridobivajo tudi sok rdeče Krški in sevniški čebelarji na Konjiškem. pese, stabiliziran z medom. Potem smo se odpeljali do najstarejše kartuzije Žiče, ustanovljene leta 1165. To je tudi najstarejša kartuzija v Evropi. Znana je po svoji prvotni arhitekturi, duhovnem življenju, zdravilstvu in lekarnarstvu. V njenem okolju lahko doživite nepozabne trenutke sprostitve in miru. Okrepčali smo se v najstarejši gostilni »Gastuž« iz leta 1467. Tam smo poskusili tudi samostansko pijačo, imenovano »eliksir za dolgo življenje«. Na obronkih Žičke gore stoji domačija Kalšek, ki se ukvarja s pletarsko domačo obrtjo. Izdelki so predstavljeni v knjigi Mojstrovine Slovenije. Imajo dobro domače vino in žganje, s katerima napolnijo svoje pletene izdelke. Izlet smo končali z večerjo v gostilni Iršič na Tolstem Vrhu, kjer so nam postregli s konjiškimi vini. Poslovili smo se od vinskih gričev, prijaznih gostincev Iršič in se dobro razpoloženi odpravili domov. Organizatorju Romanu Kosu se zhavaljujejmo za lepo doživetje. Za ČD Sevnica Viktor Kladnik Občni zbor Čebelarskega društva Slovenska Bistrica Nedavno so bistriški čebelarji na svojem občnem zboru ocenili svoje delo v letu 2006. Lani je članarino plačalo 71 čebelarjev, med njimi pet družinskih članov, trije člani, ki so stari več kot 80 let, in pet invalidov I. kategorije. Lani je bilo dejavnih 20 krožkar-jev. Na sejah UO in NO smo se zbrali osemkrat, ena seja NO pa je bila posebej. Zaradi starosti, predvsem pa iz zdravstvenih razlogov so bili na njihovo lastno prošnjo zamenjani nekateri člani v organih društva. Tako je bil za podpredsednika UO izvoljen g. Gorazd Levart, dipl. inž. gozdarstva, za predsednika NO pa dolgoletni član UO g. Stanko Španinger. V okviru društva delujejo komisija za pašni kataster, komisija za izobraževanje in društveno dejavnost, gospodarska komisija, skupina za ugotavljanje čistosti kranjske sivke na lokalni ravni in sekcija za uporabo medu v prehrani. Za uspešno in prizadevno delo je bilo podeljenih 9 priznanj in 18 odličij Antona Janše III. stopnje. Za dobitnike odličja Antona Janše II. stopnje so bili predlagani čebelarski mojstri Srečko Mihelak, Jože Kadenšek in Maksimilijan Prah. Vsi so uspešno končali izobraževanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije in so dobitniki odličja Antona Janše III. stopnje, dejavni pa so tudi v čebelarski organizaciji. Za dobitnika odličja Antona Janše I. stopnje je bil predlagan g. Stanko Španinger. V minulem letu je bila najpomembnejša društvena prireditev državno srečanje mladih čebelarjev, ki je bilo 6. maja 2006 in na katerem je sodelovalo približno 400 mladih čebelarjev in njihovih mentorjev. Gotovo sta zanimiva dva, še neobjavljena podatka s tega srečanja: - Osnovne šole so prijavile 103 ekipe ali 75 % udeležencev, srednje šole 8 ekip ali 5 % udeležencev, čebelarska društva pa 25 ekip ali 20 % udeležencev. - Mentorji: število skupin na 1 2 3 4 5 6 mentorja število mentorjev 24 21 11 2 2 3 % 38 33 17 3,5 3,5 5 Med njimi je bilo 27 ali 43 % mentoric. Vsa leta je društvo posebno pozornost namenjalo izobraževanju in napredku čebelarjenja. Pripravili smo številne ekskurzije po domovini in tujini, predavanja in medsebojne obiske. Zdaj je v društvu precej članov, ki so končali strokovno priznane in s certifikati potrjene oblike izobraževanja: • 33 čebelarjev je uspešno končalo izobraževanje za pridobitev NPK čebelar/-ka, • dva sta preglednika kakovosti medu v okviru blagovne znamke, • eden je inštruktor za zatiranje varoj, • v okviru društva deluje skupina za ugotavljanje pa-semske čistosti na lokalni ravni, • več jih je končalo tečaje za vzrejo matic, • med našimi člani so vrhunski pridelovalci različnih medenih pijač, dobitniki naziva šampion za medove, prejemniki številnih zlatih, srebrnih in bronastih priznanj za medove ter za medene pijače, • član društva je tudi vodja skupine za usposabljanje pridelovalcev medenih pijač za Slovenijo, • 16. decembra lani je 7 naših članov končalo 411-urno usposabljanje in prejelo naziv čebelarski mojster. Kljub velikemu znanju pa so še vedno težave pri prenosu teorije v prakso. Primanjkuje namreč izurjenosti, opaziti pa je tudi negotovost, ali je tisto, kar sem slišal in kar delam, dobro in pravilno. Spremembe so vsako leto velike, ukrepi pa še niso povsem ustaljeni in si včasih celo nasprotujejo. Leta 2006 je bil odziv na izpolnjevanje panjskih listov manjši kot leto prej. Izpolnilo jih je 89 % čebelarjev za 80 % stojišč. Nekateri čebelarji so razočarani, ker je Agencija nekatere predloge neupravičeno zavrnila, obljube, da bo zadevo vnovič obravnavala brez pritožbenega postopka, pa do zdaj ni izpolnila. So pa panjski listi vendarle premaknili miselnost čebelarjev, predvsem glede ugotavljanja pasemske čistosti in nekaterih lastnosti kranjske sivke, na katere prej VZREJA MATIC - Avgust Bučar Tel.: 041 696 210 Sprejemamo naročila za označene matice l