Posebna izdaja M SCOVE1SS Izhaja vsak ponedeljek zjutraj C/redn Sli>o; K opnar,eva ul. Al. bi 111 7e e/on 41. 3487, imerurban 3487 Rokopisi se ne vracato Posamezna šl. 1 »ln, mesečno, če se spiejenin lisi n upravi, naročnina 4 Hm, na dom In po "oi/i dostavljen list 5 liin. Celoletna naročnina SOHln, polletna 2£ D n, četrtletna 13 liin. Inserali po dogovoru L/prava: Kopitarjeva ulitka si. ti/11 Vottni čela. račun, £.°)ubl/<>nci 15.17« le le j on štev. 25-49 Slovenija kralju Osvoboditelju I inKlinnn A uonlamk.n Ljubljana, 6. septembra. Mogočno je danes odjeknila Ljubljana, ko je v njej do stotisoč slovenskih src manifestiralo avojo neomajno ljubezen do svobodne države Jugoslavije in udanosti kraljevski rodbini, mogočno je odjeknilo glavno mesto Slovencev danes, ko se je v imenu vseh Slovencev z grandioz.no manifestacijo oddolžilo velikemu osvoboditelju vseh Jugoslovanov kralju Petru 1. za svobodo, ki jo je priboril tudi nam najzapadnejšim bratom. Ljubljana je danes dokazala in z entuzijazmom pokazala, da v njej še gori z nezmanjšanim žarom ona vroča domovinska ljubezen in zavesi, ki je nekoč navdajala naše očete v borbi prot i zatiralcem našega jezika in naših ljudi, ki nas je nekoč navdajala z nezlomljivim upanjem v skorajšnjo narodno svobodo in ki nas sedaj ogreva, da stojimo v hudih in dobrih časih vedno pripravljeni, da z dejanjem dokažemo svojo ljubezen naši sedanji in po dolgih vekih tako ležko pričakani Jugoslaviji. Velik del vseh Slovencev se je danes sestal v Ljubljani, da se s svojim glavnim mestom vesele radostnega dne, ko se odgrne zavesa pred spomenikom največjemu borcu za Jugoslavijo. Množice prihajajo Od sobote naprej so neprestano romale množice v Ljubljano, od vseh strani so dovažali vlaki neprestano nove tisoče, z vseh strani, s krajnih slovenskih jezikovnih mej na severu in jugu. Tu li iz drugih banovin, zlasti iz Hrvatske, so prihajali zastopniki in domoljubi v Ljubljano. Ni še napočila davi zarja, ko so bile ljubljanske ulice že polne množic. Kazni lokali, kakor kavarne in zaj-trkovalnice, so se v trenutku napolnile. Glavne ceste, ki vodijo s kolodvorov, to je z gorenjs'-e?a, glavnega in dolenjskega kolodvora, so bile neprestano polne življenja. Iz bližnje okolice pa so prihajali ljudje peš ali z rav.nimi vozili v LiubDani Vse je kazalo, da doživi Ljubljana danes veličastno manifestacijo, ki jo bo pomnil ves sodobni rod. Le nekaj je kazilo najlepše nade v uspeh manifestacije. V zgodnjih jutranjih urah je namreč močno deževalo in vmes je padala celo toča. S tihimi prošnjami so se ljudje ozirali v nebo, naj prispeva še ono, da bo manifestacija čim lepše uspela. In nebo je res uslišalo prošnje in srčne želje desetih in desetih tisočev. Tik do pričetka manifestacije je deževalo. Vendar pa se inanife-itacija niti dobro začela ni, ko je dež ponehal in nebo se je začelo jasniti. Kljub velikemu navalu prebivalstva je promet deloval brezhibno. Vlaki so redno dovažali ljudi v Ljubljano. Ljubljanska cestna železnica je napravila svojo dolžnost, čeprav so bili njeni vozovi neprestano oblegani, v mestu samem pa je varnostna straža poskrbela za popoln red. Pret? »agistratom Ob 9 je policija izpraznila prostor pred magistratom, tako da so mogli dobili prostor vabljeni zastopniki in posamezne korporacije. Občinstvo se je radevolje pokorilo navodilom, saj je vedelo, da le disciplina more kaj doseči pri tako ogromnih množicah. Komaj je bil prostor pred magistratom izpraznjen, že so pričeli prihajati posamezni zastopniki in društva. V bližnjih ulicah so se zbirale korporacije in organizacije, kakor Sokoli, gasilci, prosvetna in narodna obrambna društva. V Stritarjevi ulici pa je čakala zastopnika kralja častna četa vojakov. Spomenik je bil zakrit z veliko ponjavo v drž. barvah. Tribuna za povabljene goste pred spomenikom je bila slavnostno okrašena. Vse hiše okoli in okoli Mestnega trga so prepletali venci zelenja. Kakor vse mesto, je bil seveda tudi Mestni trg bogato okrašen z narodnimi zastavami. Slovesno odkritje spomenika Častni gostje Ob 10 so bili na tribuni že zbrani častni gostje, tako knezoškof dr. Gregor Rozman, minister brez listnice Ivan Pucelj, češkoslovaški poslanik na našem dvoru, minister dr. Robert Flie-der, bivši minister Gostinčar, Kukovec, Vese-niak in drugi, mnogi bivši poslanci, bivši predsednik deželne vlade za Slovenijo Pogačnik, IvvM oblastni predsednik in komisar dr. Natlačen, mestni župan dr. Dinko Puc s podžupanom, profesorjem Evgenom Jarcem in celotnim občinskim svetom, častna dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva z zastopnicami Ženske zveze. Kola jugoslovanskih sester, in nekaterih drugih ženskih organizacij, zastopnice Krščanskega ženskega društva ge. Brej-čeva, Sušnikova, Logarjeva, Osanova in druge, predsednik Zbornice za TOl Jelačin z glavnim tajnikom Mohoričem, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, namestnik višjega državnega pravdnika dr. Munda, železniški direktor dr. Borko, finančni ravnatelj dr. Povalej, rektor univerze dr. Alfred Šerko z mnogimi vseučiliškimi profesorji, poštni direktor dr. Gregorič, ravnatelj Poštne hranilnice dr. Vidmar, zastopnik društva »Pravnik« dr. Dolenc, predsednik Pokojninskega zavoda Vrtovec z direktorjem dr. Sagad'nom, starosta Jugoslovanske gasilske zveze g. Josip Turk v uniformi, stasosta slovenskih pevcev c. Hubad, predsednik Prosvetne zveze dr. Mohorlč, zastopnik Mohorjeve družbe dr. Kotnik, zastopstvo SK.I z Bajželom na čelu, zastopniki še mnogih drugih kulturnih in prosvetnih organizacij. JNU je zastopal g. Stanko Virant, uredništvo »Slovenca«, pa gg. Terseglav in Erjavec. Častno so bila zastopana tudi slovenska me-•ta in večji kraji. Mesto Maribor sta zastopala župan dr. Juvan in podžupan dr. Lipold, mesto Celje dr. Goričan, mesto Ptuj g. Brenčič, mesto Kranj Pire, pa tudi manjše podeželske občine so poslale svoje zastopnike. Vso prireditev so poleg zastopnikov domačih oblasti počastili s svojo prisotnostjo razen češkoslovaškega poslanika dr. Fliederja tudi zastopniki skoraj vseh tujih držav z gen. konzulom dr. Plei-nerlom na čela Predsednik Zveze rezervnih častnikov dr. Ži-rovnik in predsednik Odbora za postavitev .spomenika ing. Bevc sta v Stritarjevi ulici pred pri-četkom slavnosti še posebej sprejemala zastopnike vlade, banovine in kralja. Vlado je zastopal minister za gradbe dr. Albert Kramer. Takoj za njim sta dospela ban dr. Marušič in podban dr. Pirkmajer. Približno ob pol 11. uri je dospel zastopnik kralja, divizijski poveljnik g. sencral Ilir-, z mestnim poveljnikom generalom Popovičem. V Stritarjevi ulici ga je pričakovala postrojena vojaška četa. General llič je sprejel raport in na njegov vzklik »Pomozi Bog, junacik mu je vojaštvo krepko vzkliknilo: Bog ti pomogo! Pričetek slavnosti Prihod zastopnici kralja je bil znak za pričetek slavnosti. Po trgu pred spomenikom so že nervozni hiteli in neumorno delali poklicni časopisni in amaterski fotografi. Tudi dva kinooperaterja sta bila neumorno na delu. Vso slavnosti bo namreč pokazal posebni film. Pri govorniški tribuni pred spomenikom je bil montiran mikrofon za radio. Radijski napovedovalec g. arh. Pengov je marljivo prepovedoval svojim poslušalcem daleč na okoli po deželi vsl podrobnosti pred in med slavnostjo. V smeri od Starega trga srni so se čuli prvi akordi močne in dobro ubrane godbe. Že jc prikorakala na trg godba »Sloga v svojih lepili modrih krojih. Vodil jo je kapelnik Svetel. Takoj za godbo pa je prikorakala nad 200 mož močna četa slovenskih pevcev pod vodstvom pevovodje Zorka Prelovca. Z druge strani pa je prikorakal cel gozd zastav, samih težkih in prekrasnih praporov. Gasilski zastavonoše so nesli v impozantnem nastopu 40 zastav. Postavili so se na magistratno stopnišči-, kjer je bilo že več drugih zastav raznih prosvetnih društev. Robbov vodnjak je bleščal v pestrih barvah. Tam so se utaborile narodne noše. Med zastavami in narodnimi nošami so taborili zastopniki občin in raznih korporacij. Na levi strani spo- godba »Sloga« in pevci, levo od tribune pa m ičan /.bor častnikov. Prostor je bil s tem povsem napolnjen in ostalo občinstvo ni imelo, pa ludi ni moglo imeti več dostopa, temveč se je razvrstilo v ogromen špalir, ki je prepletal vse mesto, koder se jc pozneje pomikal sprevod. Pevovodja Hubadove pevske župe Zorko Prc-lovec je dvignil taktirko iu iz 300 izvežbanih pevskih grl je zadonela mogočna, samozavestna slovanska pesem: »Ti, ki si ustvaril.« Petje jc spremljala godba »Sloge«. Govor predsednika pripravlj. odbora za postavitev spomenika Na govorniško tribuno je stopil predsednik odbora za postavitev spomenika ing. Ladislav Bevc in nagovoril zbrane odlične zastopnike ter občinstvo: »Gospod zastopnik Nj. Vel. kralja, gospod zastopnik kraljevske vlade, gospod ban, gospodje ministri, spoštovani gostje, dragi rojaki! Odbor za postavitev spomenika kralju Petra I. Velikemu Osvoboditelju w Mubljani otvarja današnjo svečanost z udantni po7xlravom in izrazom globoke zahvale Nj. Vel. kralju za počastitev, ki jo je izkazal s tem, da je blagovolil odrediti svojega zastopnika. Pozdravlja zastopnika Nj. Vel. kralja, gospoda divizijskega generala Bogoljuba lliča, ministra za gradbe gospoda dr. Alberta Kramerja, bana dravske banovine gospoda dr. Draga Marušiča, ministra gospoda Ivana Puclja, poslanika in pooblaščenega ministra ČSR gospoda dr. Roberta Fliedera, zastopnika vojske gospoda poveljnika divizije, prevzvi-šenega knezoškofa gospoda 3(» osnovali odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. /, enodušno pritrditvijo vseh zakonitih predstavnikov slovenskega ljudstva smo žc 1. decembra 192«. z javno spomenico objavili sklop, da hočemo postaviti v tukajšnjem kulturnem središču, v Ljubljani spomenik, ki naj vekomaj predstavlja ponos, hvaležnost, ljubezen, duševne in gmotne žrtve Slovencev ter bo veljal najvzvišeiiojSomu idealu, katerega so gojili najslavnejši in nnjzasluženejSi naši možje: osvobojen ju in ujedinjenju. predvsem pa prvemu in največjemu teh mož: blaeopokojiiemii kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. V kralj u Petru I. sta vtelešena genij našo srečne usode in prorgk slavnih dni naše narodne bodočnosti. Prvi aktivni pojav v novejši zgodovini siste matičnih in zavestnih bojev za osvobojenje spada v mladostno dol>« in udejstvovanje Petra Mrkonjira \ Bosni. Pregnanstvo od 1802. do 1908. mu je bila šola, v kateri se jc prckulil Mrkonjič-revolucijonar v kralja-isvrševalca volje naroda, v kralja-vzgojite-Ija, organizatorja, branitelja, sotrpina, rešitelja, osvoboditelja in ujedinitelja naroda. Prvič smo sc mu Slovenci povsem približali I. 1!X>3.. ko ga je pfi povratku v domovino pozdravila jugoslovanski! akademska omladina na Dunaju kot jugoslovanskega kralja. Med vojno je svet občudoval njegovo trpljenje, v katerem jo bilo združeno trpljenje celokupnega naroda. Po navalu treh cesarstev jc naš Pijemont koncem leta 1915. začasno podlegel nečuveni premoči. Narod je pod vodstvom blagopokojnega kralja Petra 1. moral zapustiti 7. junaško krvjo posvečena domača tla in odstopati preko pustega albanskega gorovja v temno izgnanstvo. Genij Jugoslavije, utelešen v blagopokoj-nem kralju Petru L, je v proroskom čutu znal, da bo tej veličastni narodni tragediji, kateri se bodo klanjali vsi človeški rodovi, sledilo osvobojenje in iijeilinjenje. Vse trpljenje naroda se jc pri umiku preko Albanije osredotočilo v pretresljivi sliki kralja sredi naroda, ki zapušča domovino, ki pa v teh časih ponižanja uveljavlja vso svojo voljo v zasledovanju življenjskega cilja. To je. bil kralj, ki so je v svoji genijalni veličini povzpel za vekov veke na najčastnojšo mesto naših velikanov. Kralj Peter I. jc bil posebej nam Slovencem vodja, ki j»> z genijalno logiko in jekleno voljo uravnal tok naše zgodovine iz tužnega robslva v dneve največjega narodnega ponosa, v katerih nam jo bilo'usojeno, da vstanemo na rodnih tleh kot gospodarji. Izraz velike sreče, ponosa in hvaležnosti Slovencev spričo zgodovinskega dejstva osvobojenja in ujedinjenju naj bo spomenik, ki ga jo izklesal naš mojster, akademični kipar Lojze Dolinar. Mojster je z. ljubeznijo in žrtvami Slovencev vdahnil v kamen življenje, ki bo poslej bdelo nad usodo naše zgodovine, katero smo za vekomaj združili /. usodo kraljevskega doma Karadžordževičev. Delo našega mojstra bo spomenik prvemu kralju našega rodu, prvemu kralju, ki jc čutil, delal in trpel za nas in z nami. Odbor naslavlja ob lej svečani priliki prošnjo občinski upravi iu gospodu županu stolnega mesta Ljubljane, da prevzame ljubljanska občini' spomenik v svojo lasi in svoje varstvo ter ga ohrani poznim rodovom tako svetlega in kristalno brušenega, kakršna so bila, so in bodo vselej srca vseh Slovencev v neizmerni ljubezni do kralja, kraljevskega doma in Jugoslavije. imenu odbora odkrivam spomenik kralju Velikemu Osvoboditelju, čigar spominu V Petru I kličemo: SLAVA! menika so se postavili darovalci, nasproti tribune od 'Sz^i SiJdnosti zgoJS^ki jitST" Zavesa se dvigne Po zadnjih besedah predsednika Odbora za izstavitev spomenika ing. Ladislava Bovca je dal arh. Spinčič osebju znamenje in težka modro-belo-rdoča zavesa sc jc pričela dvigati raz spomenik. Pred zbranimi sc je pojavila prelepa, vzvišena umetnina, spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Vsi zbrani so dobili lakoj globok vtis pred tem sijajnim delom iz domačega marmorja, 1 delom domačega umetnika Lojzeta Doliniirjn. Tedaj pa sc jc oglasila iz pevskih grl ningoftin himna Bože pravde , ki jo jc spremljala godba >31o«e«. Polaganje vencev Pred ratkriti spomenik je prvi stopil v imenu Odbora za postavitev spomenika ing. Bere ia potožil lep venec z besedami: , , /Odbor za postavitev tega spomenika poklanja prvi venec iz zrazoin občudovanja temu simbolu našega osvobojenja in ujodinjenja ter se klanja manom našega velikega Osvoboditelja.« Z a njim jo stopil k spomeniku mestni župan dr. 1'ue. nato pa .sta položila vence zastopat'; vlade, minister dr. Kramer in ban dr. Maruši?. Sle-ilili -o o^lall zastopniki raznih organizacij. V ime. 'tiu nn sin Celja je položil lep venec župan dr sobni šatulji, lepe vence so položile razne gasilske organizacijo. kakor Jugoslovanska gasilska zveza. Ljubljanska gasilska župa, Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno drušlvo itd., ljubljanske ruske organizacije, zanimiv venec je položila Strelska družina, venec je imel namreč obliko dveh navzkrižnih pušk, S K,I iu razna sokolska društva, Združenje rezervnih častnikov, dalje Gremij trgovcev, U.JNŽR, osrednji odbor SPD. Skala*-, občina Mo-r.elj. Rdeči križ Guštanj, Gostilnicaraka zadruga. Brivska zadruga. Zvpbb obrtnih zadrug, OhrtniSko drušlvo. Veterinarsko združenje. Zveza bojevnikov. dobrovol.ici, drušlvo Jožefišče. v imentt Županske zveze je položil lep venec predsednik Novak, dalje so položila vence še društva -Slavec . ► Istra Podzvczit glasbenikov, »Tabor ter še nekatera druga. Govor župan« dr. Puca Po položitvi vencev -o jievci zapeli lz brat-skog zagrljaja . Xa govorniško tribuno je stopil župan dr. Dinko Puc, ki je izvajal: Poln radoelj prevzemam la spomenik. Združen je z mestnim magistratom v neločljivo onoto in s tem simbolično /, ljubljnn.-kim mestom in celo Slovenijo. Prevzemam ga tem rajši, ker sem priso-sloval |p|a I Ml M trenutku, ko je oduievijeni narod sirnl s lega poslopja habsburškega orla ler tako pokazal, da so bilo zaman ječe in trdnjave, zaman ve--ala. kajti če narod hoče svobodo, nc. šteje žrtev iu ne glav. Pretrgane so tsp vezi k temno preteklostjo i n kot smo zvc/ali ta spomenik s slovensko »emljii. takn je veiann na«a modu ia t«i> bodoc-nn-l i. ltsodn KaraHjrtrdjevjfPT. Spomenik je ,-imbol naše svobode in bo zato naš ponos in naš-t časi in naš spomin. Spomin na žrtve srbskega naroda, doprinošene v veliki vojni: spomin na slVisoče mrtvili, ki so padli za nas iu naše otroke; ,-pomin na one. ki ^o oropani svojih dnruov umirali v pregnanstvu; spomin na vse veli- trpljenje, ki sa je prestal jinš narod v stoletnih borbah, da je doživel končno Zarje Vidove'. Pomnik nam bo na kralja — vzor ljubezni do dvojega naroda, ki j»a ni zapustil v njegovi stiski jo propasti, ki je bežal z njim v tujino, a ki mu je v najtežjem času živela v sn u trdna vera v bodočnost, ker ni izgubil zaupanja v moralno višino svojega naroda. V izmučenem telesu je bival silen •Juh iit neskončna odločnost, kajti vedel je, da narod, ki se zaveda, da mu je borba pravična, ki ima vse korenine svojega bistva in žitja. kulture in cospodarstva zasidrane v svoji lastni zemlji, le remije izgubili ne more. ker mora zmagati nad v-akim zlom! \e število, marveč duh zmaguje. Današnji dan bo praznik vere tudi nam. Vere v narod sam, ki mora izločiti iz sebe vse one ma-lodušneže, ki vidijo lo lo, kar nas loči. le to. kar nas razdvaja, ki ne vidijo plamena gorečih src in duš. ne vidijo, da vera živa ogreva v-e in spaja in lopi, kar trdo je in tujo. Zid in stena se zruši, liik-jtr ni mej. vse se preliva, če. Srd v Ljubezen sc izpremeni. V veri nas je potrdil sedanji naš kralj Aleksander. Ko bi se bila dediščina velikega kralja radi nesposobnosti narodnih voditeljev in nesloge med brati skoraj razgubiia, je naš kralj s svojim činom od -:-Vi:»r't SninU-omi Ba i« vjVliučila žele ob 12 >9U)VENSKI LIST«, dne 6. septembra JUDI Slavnostni sprevod Kmalu po pol deveti uri je osivel Krekov Irg in dohodne ulice. Vsako minuto so se začuli zvoki godb, v znak, da prihaja po Resljevi cesti « kolodvora nova skupina podeželskih gostov. Pester je bil pogled na prihajajoče skupine. Na čelu vsake seveda godba, za njo gasilci, Sokoli, narodne noSe zastopniki društev in ostalo obfiu»tvo. In teh skm pin .te bilo prav toliko kakor godb. Koliko pa je bilo se skupin, ki so prikorakale na Krekov tre brez godbe. Čeprav je z malimi presledki nepre-slano lilo, se vendar množice tega niso prestrašile ampak so vztrajale tia svojih zbirališčih nepre^ neboma upajoč, da bo prenehalo deževali. Na Krekovem trgu smo videli, kaj premore dobra organizacija. Odbor za postavitev spomenika se je zavedal težke naloge, ki jo povzročit organiziranje. tako velikih ljudskih množic, iu je zato pu. skrbel za popoln red. Takoj, ko je vsaka skupina prikorakala na prostor pred Mestnim domom, so priskočili k njej reditelji in j0 odvedli na proslor. ki .ie bil v načrtu določen za njo... Vojaštvo je bilo zbrano v Stritarjevi ulici tu. kuj z« -zadnjo edtnlco vojaštva pa je bila zbran h sokolska konjenica. Sokol v kroju je zasedel mesto |>red škofijo. Najtežje je bilo organizirali velike skupine gasilcev, po končanem formiranju s;, vzeli prostor zn Sokoli, Ostale organizacije, korporacijc in društva eli na nebu. Odlašali ,1 sokolskih praporov. Za prapori so s« razvile sokolske čete v uniformah. Sokoli so prihiteli iz vse dravsko banovine in celo iz bližnjih banovin. Našteli .smo jih 4#0. Za Sokoli je šla skupina vojnih dobrovoljcev. Nalo so korakale gasilske cele. na čelu z. delavsko godbo Zarjo pod vodstvom kapelnika Dolinarja. Takoj za godbo so nesli gasilske prapore. Bilo jih je tečno 40. Za prapori so .so razvrstile posamezne gasilske /.upe. drav>ke banovine. Gasilci so tvorili najdaljši del sprevoda in jib je spremljalo 9 godb. Bile so žo omenjena delavska godba Zarja -, rudniška godba it Zagorja, za katero so korakali ljubki gasilski narajčajnikj z Barja, dalje mengeška godba, gasilska go lba Iz Šenčurja pri Kranju, trži-ška gc.lba. godbeno društvo Novo mesto, godba Cerknica, godba gasilskega društva Ribno-lllel in rudniška godba Trbovlje. Res impozanten je bil pogle I na strnjene čete naših požrtvovalnih gasilcev. Našteli smo jih okroglo 1001). Za gasilci so jezdili trije strelci s puškami ua hrblu ui s kalpakl na glavi. Za njimi je korakala meščanska gard« (u Strelska družina Iz Kostanjevice na Krki. Lep je bil pogled na čete skavtov iu planink. Našteli smo jili 320. Zastopanj so bili Zmajev slog, dalje skavti Iz Zagreba, Maribora, Celja, Kranja, Domžal, Kamniku in Svetovidove čete, Za skavti so se razvrstila narodna obrambna in prosvetna ter kulturna društva. Bili so zastop. nlki društev -Tabor in Zora -, zastopniki omla-dinskega društva Istra , prosvet. društva Znrjat iz Kranja, društvo Soča z dvema praporoma. Za temi društvi so neslj tablico z napisrm Zeuske organizacije.. Takoj za uj„ pa je korakalo Jugoslov ausko učiteljsko udružeuje, in sicer najprej ženske, nato pa moški. Veliko pozornost so vzbudili prekmurski fantje iz kmetske šolo z laslno godbo. Za njimi io šla CeSkcslovenska Obec. Kna izmed najlepših je bila skupina Prosvetne zveze. Spredaj so korakali trije korenjaki V narodnih nošah, od katerih je srednji nosil prapor Prosvetne zveze, „krajnn dva pa jugoslovansko trobojnico. Vmes so šle fanfare jeseniške godbe. Lep je bi! pegled na U praporov katoliških prosvetnih društev. Sledil je oddelek narodnih neš na čelu z jeseniško godbo. To je bil brrz dvoma najlepši del sprevoda. Videli snio vse vrste naših uandnib noš od gorenjske pa ,]0 pestre belokrajnske. Prekrasna j«-: bila skupina belokrajuskih noš. Poleg narodnih ucš, ki so šle peš, smo videli ludi šliri vozove z narodnimi nošami, od katerih sla posebno vzbujala pojornosl voz z napisom Krakovo-Truovc. in pa «,i z belokranjskimi godci in dvema sodoma vina. Za narodnimi nošami jo korakalo 110 Sokolov V Ctvilu. Za železnifcarsko godbo Dravo iz Maribora sla se razvrstili UJNŽR in Narodna strok, zveza. Sišeusko skupino je spremljala na čelu kranjska godba. Za godbo je. šlo šišensko Prosvetno društvo in Irije vozovi uarodnih noš. Za temi jo šla godba Vič-Glince, takoj za uja pa železuičarska godba Sloga-. Za njo so korakali pevci, za temi pa sp je razvrstilo oslalo občinstvo, ki je zaključilo sprevod. Povsod, kjer se je pomikal sprevod, so staje v špalirju desettisočglave množico občinstva. Sprevod je šel po Starem trgu. Sv. Jakoba trgu, čez šentjakobski most, po Coizovi, Emonski cesti, čez Napoleonov trg. po Vegovi ulici, Kongresnem trgu, fielenburgovi uliti, Dunajski cesli, Tavčarjevi ulici" na Kralja Petra trg. Vsa poslopja in hiše, mimo katerih je šel sprevod, so bile svečano razsvetljene iu okrašene z zelenjem, preprogrami in pa cvetjem. Na Kralja Petra trgu se je sprevod razšel Sindikalističen puc v Barceloni zadušen Posredovanje Marije — Stroine puške so opravile sv oje delo Madrid, (i. septembra. A' četrtek v sindikalisti proelasili splošno stavko delavstva. Delavstvo se ie temu pozivu odzvalo in nad 300.000 delavcev je zapustilo tovarue. Pravi vzrok tega koraka je bil ta, ker so voditelji radikalnega krila sindikatov hoteli izzvati puč proli republiki, da desavuirajo glavna voditelja sindikatov Pestano in Pevra ter druge, ki so te ilni nastopili proti uačrtu uasilno revolucije. Povod pa je dal konflikt, ki se jo 2. t. m. zgodil v barcolonski jetnišnici, kjer so politični kaznjenci, ki so začeli gladovuo stavko, zahtevali od civilnega guvernerja, ki je .vam prišel v jetniš-nico, naj jih takoj izpusti. Ker jim ni ugodil, so zažgali slamnjače. udrli v knjižnico, kjer so vse razdejali, in se potem lotili domače kapele, v kateri so vse razbili. Šele policija, orožniki in vojaštvo ter gasilci so napravili red; radikalni sindikalisti pa so ta dogodek izrabili v proglasitev generalnega štrajka. V mestu je zaradi tega uastala prava panika. Mesto je ostalu naenkrat, brez luči in plina, trgovci pa so iz strahu pred plenjenjem zaprli trgovine. Vlada je koncentrirala v mestu celc. polke voja- | štva. ki je imelo ualog. da jc neusmiljeno streljalo. Vladi je namreč ua tem, da radikalni siudi-kalizem s silo popolnoma zatre, izrabljajoč pri tem razkol v delavskih vrstah. Sedaj je stopil v akcijo predsednik katalonske samouprave Maeia, ki s« je do sedaj zadržal pasivno, ker vlada še veilno okleva z izvedbo katalonska avtonomije, iu je uastopil kot posredovalec. Posrečilo sc uiu je, da jc delavstvo pregovoril, da v soboto 5. t. m. zopet nastopi delo. Med tem jc orožništvo napadlo sedež Sindi-cato unico, v katerem so so bili štrajkovri zabari-kadirali in v katerem se jc baje uahajalo skladišče orožja iu municije. V spopadu jc bilo več vojakov, orožnikov in delavcev ranjenih, eu policist je pa ranam podlegel. Na ulicah jc divjala prava bitka med oboroženo silo iu štrajkovci. Na Plaza Cutaluna jc bilo smrtno zadetih od strojnih pušk vojaštva več mir-uih pasantov, med njimi unka BO letna ženska, ker so vojaki streljali ua vsakega, kdor se jc le prikazal na ulico. Po ulicah so begalo jokajoče žene. ki so rotile svuje može, uaj se rešijo. Orožniki so ves čas transportirali ujete delavce ua dve ladji. , ki sla sc vsidrali v luki, da služita za ječo. Gro- ! žila je že velika draginja, ko je prebivalstvo zvedelo. da se |p posredovanju Macie in neusmiljeni energiji oborožene sile posrečilo, doseči konec stavke in uomire zadušiti. Vlada je aretirala 150 vodilnih oseb radikalnega sindikalizma. 2. t. m. se je v ustavodajni skupščini v Madridu zgodil jako zuačileu incideut. Bila je namreč razprava o interpelaciji uekega katoliškega poslanca zaradi začasne ustavitve katoliških listov v baskiški provinri. Vladna večina, kateri je ta interpelacija bila zelo neljuba, je predlagala, da naj se debata konča, ne da bi se o stvari sklepala Pri glasovanju o tem predlogu je dobila vlada 157 glasov, opozicija pa je zbrala 108 glasov. Iz tega se vidi, da je večina prav za prav slaba Ir med seboj v raznih vprašanjih nesolidama. Madrid, (I. sept. tg. Po uradnem poročilu je bilo 4. septembra v Barceloni v bojih s policijo in orožuištvom ubitih Sest voditeljev vstašev, okoli 29 pa hudo ranjenih. Mnogoštevilni lahko ranjeni pa so ostali v privatni oskrbi. Policija jc imela osem ranjencev, aretirala pa je okoli 200 oseb. Nenadoma pa so včeraj voditelji sindikalistov- odredili, da se stavka prekine. Domneva se, da bo v ponedeljek v Barceloni vpostavljeno zopet normalno življenje. Italija gospodarsko propada Kini, ti. sept. Nadvse zanimivi b,) podalki, ki jili je nedavno priobčil italijanski uradni list ~»Gaz-zetln ufficialec o gibanju italijanskega prebivalstva j in o položaju italijanskega gospodarstva. Iz teb podatkov je razvidno, da se italijansko prebivalstvo niti zdaleka tako naglo ne množi, kakor navadno naglašajo fašisti, ko zahtevajo v svetu novih zemlja za italijansko ljudstvo. Italijanski narod so seveda še veduo množi, toda naravni prirastek čedalje bolj pada. V' juliju jc bilo 13.590 porok (lansko luto v tem mesecu 17.353) in v teku prvih sedem mesecev tega leta se je sklenilo v Italiji llS.7(j(j (lansko leto v tem času 16ti.878) porok; ludi v odstotkih so poroke, nazadovale, in sicer so bile lansko teto šliri poroke na tisoč prebivalcev, letos pa komaj 3.(5. Letos se je v juliju rodilo 79.110 otrok (lansko leto 85.162) iu v teku prvlb sedmih mesecev letos «10.011 (lani 049.775) otrok; od 10.0 na tisoč prebivalcev je padlo število oa 14.8 na tisoč prebivalcev. Toda ludi umrljivost narašča. Letos je v prvih sedmih mesecih umrlo 363.954 (8.8 na tisoč), lani 341.458 Italijanov (8.2 na tisoč). Naravni prirastek, to je razlika med umrlimi in rojenimi, je letos znašal v tem času 246.057 (0 na tisoč), lani 308:290 (7.4 na tisoč). Tudi število brezposelnih narašča iu je znašalo na koncu julija 637.531, lansko leto v tem času 342.061. Tudi proizvodnja splošno nazaduje. Teža kovinskih izdelkov na koncu prvega polletja 1931 znaša «76-306 (lani 843.161) !ou, teža litega železa m fmt ter Hajdrihovo Buči morje Adrijansko . Dirigira!" je. sum liotovne. Nulo je ban savsko banovine dr. Ivo Perovič imel z balkona banskih dvo-rov tale govor: Hvala vam, bratje, za to vašo manifestacijo. Zagotavljam vas, da bom na najvišjem uit slu tol. uničil to vaše občutke. Ničesar ni zanesljivejši znak probujeue jugoslovanske mlati kakor ta vaša lju. bežen in manifestacije udanoatl iu jvestobe naprsni vladarju, kralju našemu, ki nam je, kakor jc prej v vojni vodil svoje junake preko svoje in njihovo Golgote k zmagi in zedinjenju naroda, dal redek zgled požrtvovalnosti za dobrobit naroda In uaše domovine. Draga, mila mladina! Korakajte vedro in ponosno, ker bodočnort uaroda je velika, korakajte pouoaiio, ker je Jugoslavija danes ledinjenu in velika ped modrim vodstvom našega kralja-dr-žavuika. Po govoru bana peroviča s" bile ovacije kralju, Jugoslaviji itd. Sprevod je nato krenil po mestnih ulicah ter se vrnil ua Trg kralja Aleksandra, kjer ,-e jo razšel. Velika množica meščanov je gledala sprevod u« ulici ter ga pozdravljala. V vsem me. slu je vladalo svečano razpoloženje, llise so okrašene z zastavami in zvoniki zagrebške stolnice so razsvetljeni. Zvečer je bila o gledališču svečana predstava Široline epere t lil ara in boben . Med glavnim odmorom je prof. dr. Grga Novak predaval o pomenu in cilju Jadranske slraže. Predstavi so prisostvovali odlični goslje. Zagreb, 0. septembra. A A. Današnja proslava /crfla zastave Jadranske Stražo v Zagrebu je potekla silno veličastno, čeprav jc deževalo. Ob 8 zjutraj jo bila svečana služba božja v katedrali. Celebriral jo je z mnogoštevilno asi- stenco »agrebškl nadškof dr. Bauer, prisotni pa so bili minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marko Kostrenčič, ban savske banovj. ne dr. Ivo Perovič, mestni načelnik dr. Srkulj, vsa generaliteta z armadnim geueralom Maričein na čelu, visoki uradniki, šefi uraduv, mnogoštevilni rezervni oficirji, zastopniki društev in velika množica občinstva. Cerkev je bila nabito polna. Ob 0.15 je bila svečana služba božja v pravoslavni cerkvi. Po končani službi božji so je vršila velika parada vse zagrebške garuizije in vseh vrst orož. ja. Paradi, ki je bila nn Jelačičeveni trgu, jo po. veljeval general Miloševlč. Ob II dopoldne je bila svečana seja krajevnega odbora II Jadranske Stražo v Zagrebu. Na seji so bili mnogoštevilni delegati iz raznih mest, ki so zastopali organizacije Jadranske Straže, oblastni odbor iz Splita in drugI. S se|e so poslali kralju tole brzojavko: S svečane seje ua današnji posvetitvi zastave krajevnega odbora II Jadranske Straže v Žanre-bu, ki st; (e izvršila ob udeležbi zastopnikov v=>.|i bratskih organizacij Jadranske Straže v državi, ki so prišli na proslavo posvetitve zastave, se Jadranski stražarji navduSeni In počaščeni nnd ku-movanjeni kraljice Marije in nad udeležbo prestolonaslednika Petra pri proslavi posvetitve za-stave Jadranske Straže v Zagrebu enodušno y.a-klinjamo, dn bomo vednl in zvesti čuvarji ne samo sinjega Jadrana, nego tudi nnrodiv i a in državnega edinstva, in kličemo: Živel l.inii Ueksnnder Prvi! Živela kraljica Marija, vzvišena kumicat Živel prestolonaslednik Peteri Živela Jugoslavija! Živel jugoslovanski Jadran! Dalje so s seje poslali pozdravni brzojavki predsedniku vlade generalu Petru Živkoviču in banu primorske banovine dr. Ivu Tnrtngliu, kot predsedniku izvršilnega odbora. Nato so vsi udeleženci krenili proli Umetniškemu paviljonu, kjer se je izvršila posvetitev zostave. Na peronu so sprejeli dvorni vlak kot zastopnik predsednika vlade hm savske banovine dr. Ivo Perovič. nrmijski general Mntič, mestni načelnik dr. Srkulj, dlvlzijski general Ječmonič, minister zn socijalno politiko in narodno zdruvie dr. Marko Kostrenčič, minister brez listnice dr. &vr- Ijuga in maršal dvora Dlmltrljevlč. Točno oh 11.23 je pripeljal nn postajo dvomi vlak In vojaška godba je zusvlrak državno hhn. no. Nato je izstopila iz vagona kraljica Marija v spremstvu dvorne damo ge. ftvrljugove. Kraljica Jo bila v višnjevi toaleti, prestolonaslednik Peter pa Jo bil oblečen v modro mornariško obleko i belo čepico ua glavi. Tedaj jn pristopil h kraljici in prestolnusled. niku bnnd dr. Ivo Perovič kot ban iu kot zastop. nik predsednika vlude in pozdravil kraljico in prestolonaslednika v imenu vlade in v Imenu sav. ske banovine. Zu njim je pozdravil kraljico nrniij. i-ki general MatlS in za njim mestni načelnik dr, Srkulj. Po končanih pozdravih so stopile preti kraljico iu prestolonaslednika tri gospe s trenil Šopki cvetic. Prva je Izročila ga. generala Matica kraljici šopek modrih cvetic, nato je ga. bana tir. Perovifa izročila šopek belili cvetic, naposled pa ie soproga mestnega načelnika Srkulju predala kraljici šopek rdečih cvetic. Takrat je pristopil h kraljici Mariji predsednik cblasln- ga odbora Jadruiuke straže Miru-iav Kulrner iu jo pozdravil v imenu Jadranske straže. X.'lo je sledil ljubek prizor: trije dečki v mši še--linslcih olrok si pri.-topili k prestolonasledniku Petru in mu poklonili narodne darove. Pri tem ju kraljeviča pozdravil mlatil Mladen ('hudoba. učenec prvega razredu II, klasične gimnazije, s temi b"s krnil: Dobro nam dešcl, kraljevič Peter, \ našem belem Zagrebu I Da si litim zdrav! Komaj >nio pričakali ta trenutek, ko .-i stopil med "n.-. Zagreb-:ki dijaki te prisrčno pozdravljajo in li trdno oho. lajn. (HIMlillM ...--------C * . | ■ enom: 1'arleretno, par-Ko so prišli na trg dc- ■ , , .........- " »'..vv . I-,« II^II su 1H.-II priložnostno pesem / retrenom: Parleremo. par-ereino m italian! Si, si! Ko so prišli na trg delava * neko lestvico, so jim jo fašisti hoteli iz-ireati. tla Iu t uin .i: .i,. ..i— l*_u..i____ t..*. . ----- ---- j,,., J v, iu^I.1, KUIVII K trgati, da bi / njo splezali do oken Krl/ajcve hiše. Spet so posegli vmes orožniški parlanicnterji in lestvica jc obležala na tleh. Nato so se junaki odpravili k odhodu, Na kamionu je eden vihtel črno-rnieno zastavo, kjer jr bila na koncu droga pla-- učno vpodoblicna črka K . Iz bojnih pesmi je bilo razumeti, tla sc šc vrnejo, iu grožnjo a inortc . Isti dan so razsajali uidi |io Vipavi, pretepli nekatere osebe in trgovcu Valiču ra/bili tablo /upnik Silile Krulič i/ (irdrga seli v Istri obtožen protizakonitega širjenja knjig sv, Mohorja, je bi! preti vzkhciiint sodiščem v Puli 14. avgusta oproščen, ker m zagrešil kaznjivega dejanja. \ nabreiinskili kamnolomih jc /aposlrnili J00 delavcev. Pred vojno jih jc služilo kruli ravnotam okoli 2000. n hudi kri/i priča dejstvo, da jr bilo začetkom julija v nbinočju n.ibrežinskfga županst\a v davčne svrhe zaplenjenih IS prašičev. S Slovenci na cesto! V Sežani jr bil po 22 letih sluibe odpuščen občinski tajnik Pr. Kranjc. Bil je dolgo let tudi cerkveni organist in so tašisti pritiskali nanj, da bi vpeljal latinsko in laško petje, kar seveda ni šlo. Popustil orglanja tudi ni rad, ker mu jc honorar dobrodošel kot pripomoček k eksistenci. /daj so ga vrgli na cesto in je moral pustiti tudi orglanje v nadi. tla se ga usmilijo in mu priznajo kaj pokojnine. Dr. Janko Kralj izpuščen? Potniki iz Gorice pripovedujejo, da je goriška policija pustila na r-vohodo dr. Janka Kralja, tajnika Goriške Mohorjeve družbe, ki jc bil aretiran 22. avgusta. Vesti ni mogoče kontrolirati. Plesi na vojaških vajah. 0 priliki vojaških vaj ob jugoslovanski meji laški oficirji in vojaki prirejali seveda tudi neizogibne plese po obmejnih vaseh. V neki (ari so z županstva poslali cele žitniku dopis, naj v cerkvi oznani vojaško veselico V istem kraju so na oficirski ples prišla tri dekleta, na vojaško vescIico |>a menda štiri. Ljudstvo oči-čivdno ne razume in ne ceni takega dela za konsolidacijo tlr/ave. Duhovniške spremembe v tržaški školiii. No. voniašniki so nastavljeni kakor sledi: Jurij Knafelc kot ekspo/it v Oradino in Topolovac, Marija Sirca (Shir/a!) kol kaplan v Bu/et, Janez Bidovec kot ekspo/it v Podgrad (z začasnim sedežem v Hrušici). Umberto Tolentino kot kaj>lan v Koper. Kooperatoi Placitl Sancin od Novega sv. Antona v Trstu ic pre stavljen /a /upnega upravitelja v Vodice, odkoder bo upravljal tudi Lanisče in Slum. Otroški dan v Črensovcih Slov. Krajina, 4. »ept. ' Odmev veličastnega dekliškega tabora, ki s-' je vršil v Prensovcih, se še ni razgubil, a Creu sovci se priprnvljajo že ua drugo veliko prireditev Odbor za zidanje sirotišnice lloin sv. Frančiška se ie obrnil do otrok. Po vsej krajini je ra/ poslal dinarske bloke in je pozval otroke, naj vsak kupi vsaj en blok (za 1 Din) in na ta način po-maga graditi prvi dom yvežev. Da bi otroke boli navdušil, je zamislil otroški dan. Ta dan se bo vršil H. septembra v č rensovcih. Otroci bodo imeli primerno cerkveno slovesnost in govor o usitiiljenosli (rudodarnosti). I'o tej slovesnosti bo vsak otrok, ki bo Imel blok. dobil neko darilo. Obdarovani bodo sploh vsi otroci, in sicer dobi vsak toliko daril, kolikor blokov bo imel. Otroški dan ie v gotovem oziru velikega pe mena. Zanj vlada med otroškimi vrstami veliko zanimanje. Zanimiva statistika Po statistiki zadnjega ljudskega štetja v Združenih državah Severne Amerike prevla tluje katoliška cerkev po številu vernikov v M tid 18 zveznih držav. Y eni državi prevla duje metodističua epi*kopalna cerkev ter )«» Iu katoliška cerkev lia drugem mestu. V štirih državah vodi baptistič.ua črnska občina, v petih državah južnobaptistična konvencija iu v dveh državah mormoni. Judje zavzemajo s treh državah drugo mesto. Taista statistika ugotavlja, tla število rojstev v New Yorku stalno pada. Število otrok poti petimi leti se jo znižalo v zadnjih in letih za 25.269, število dojencev do 1 lela pa za 8610. •»In vendar gospod profesor,-" spregovori zdajci tresoč, glas. Nebogljena moška postava /. izsušenim, bledim obrazom, v raztrgani, ponosen i obleki je. stopila medtem v sobo in porinila slugo vstran. »In vendar gospod profesor. Petnajst let niste imeli zamo nolienega časa. Nato ste imeli časa šest tednov, da ste. naštudirali mi-sterij. Imeli sto včeraj dve uri časa, da ste gu izvajali, in sedaj boste imeli morda pet minut časa zame. Jaz sem — Rocca.v Profesor skoči pokonci, udari s stolom ob tla: :>Vi f»te.. .< »Da, jaa som Rocca.« , »Toda, ne razumom .. .< >Jaz pa sedaj povsem razumem, da mor* biti človek za ta svet mrtev, če hoče, da bodo njegovo delo izvajali. — In tako sem umrl za ta svet in,c s tresočo roko je pokazal na časopise, »kakor vidite, som umri z uspehom. — Včeraj sem za zadnji svoj denar poslušal svoj misterij. Bila je to edina želja, ki sem jo še gojit in ki sem zanjo še živel. In sedaj sem prišel, da so vam za to zahvalim.« "Toda ostanite vendar. Takoj pokličem lajnika. Napravimo pogodbo ... Tantijeme ... ' S trndno kretnjo roke mu je segel ob iskovalec v besedo: »Petnajst let ni imel svet nobenega časa zame, sodaj pa jaz nimam nobenega zanj « Trd« au »e zaprla vrata ... Dr. Karel tiurcsrli. kandidat za avstrijskega zveznega predse k>;ki. Ce je tat raztresen Pričujoča zgodba, ki se je pripetila v Marseil-hi. kaže, da niso raztreseni samo protesorji. ampak včasih tudi tatovi. V stanovanje nekega zdravnika je vlomil tat. Ker ni bilo nikogar doma, je imel nemoteno delo. Z največjo skrbnostjo, da ne bi kaj pozabil, je odpiral vse predale, iskal, brskal in spravljal na kup. Pobral je vse dragocenosti, denar in sploh vse, kar gre v denar. Ves plen je nato spravil v ogromne žepe in malhe svojega razcapanega površnika. Ko pa je zapuščal stanovanje, je opazil v predsobi na obešalniku zdravnikov eleganten površnik. Ni se dolgo obotavljal. Slekel je svoj površnik in ga obesil na kljuko, zdravnikovega pa je oblekel. Nato je prav tako skrivnostno izginil, kakor je bil prišel. Ko je kmalu na to prišel zdravnik domov, se je nemalo začudil, ko je zasledil po sobah sledove nepovabljenega gosta. Še bolj se je pa začudil, ko je na obešalniku v predsobi namesto svojega elegantnega površnika zagledal razcapano cunjo. Njegovo začudenje pa je prikipelo do vrhunca, ko je preiskal žepe tujega površnika in našel v njih ves plen, ki ga je nenapovedani obisk nagrabil po predalih... Strela udarila v zrakoplov Iz Curiha poročajo o nesrečnem slučaju, ki se je pripelil na vojaških vajah rekrutskega oddelka švicarske armade v bližini Berna. Oddelek se je vadil z baloni. Eden izmed balonov se je dvignil 8000 metrov visoko, kjer pa je zašel v nevihto. Nakrat je udarila v balon strela, ki pa obeh vojakov, ki sta bila v njem, ni poškodovala. Toda kor-poral Herter je v naslednjem trenutku opazil velik plamen v gornjem delu balona, znak, da se je vnel plin. Herter je takoj zapovedal svojemu spremljevalcu, naj skoči s padalom iz balona. Toda re-krut se je branil iz strahu, nakar ga je Herter s padalom vred vrgel iz košare. Padalo se je odprlo in prestrašeni rekrut je srečno pristal na varndi tleh. Tudi Herterju se je skok s padalom povsem posrečil. Orlej v zoološkem vrtu GTŠka pravljica o bajeslovnem Orfeju, ki je s svojo liro in petjem čaral živali, je doživela moderno izdajo. V newyorškem zoološkem vrtu so pred kratkim priredili živalim koncert, ki ga je izvajal 60 članski orkester. Koncert so priredili radi tpga, ker so se hoteli prepričati, kakšen vpliv im? glasba na živali. In se je pripetilo tole: dva leva sta pustila svoje meso, samo da sta lahko paz-ljiveje poslušala godbo. Volkovi in tigri so bili v nekakšni ekstazi. Ob zvokih Straussovega valčka s i zverine kar zasanjarile, ko pn je orkester zaigral Chopinovo žalobno koračnico, so se čuli celo — vzdihi... Tako vsaj poročajo ameriški listi. Vsak drugi Kitajec je brezposeln Rumena Kitajska preživlja težke čase. Leto za letom jo zadevajo razne naravne katastrofe, neprestane državljanske vojne pa uničujejo še to, čemur so naravne katastrofe prizanesle. Dežela je radi tega povsem obubožana. Kitajski notranji minister je na podlagi približnih podatkov ocenil vso to bedo in revščino. Po tej cenitvi je na Kitajskem nič manj kakor 200 milijonov ljudi brez dela, ali z drugo besedo skoraj polovica prebivalstva. Notranje ministrstvo je vsem provincionalnim vladam naročil" nai po možnosti izdelalo kolikor mo- Vang, viceminister kitajskega zunanjega ministrstva, ki je dospel v Ženevo na zborovanje DN. goče veliko načrtov, po katerih bi se ljudje zaposlili. Radi slabega finančnega položaja pa bodo ti pomožni ukrepi le malo ali pa nič zalegli. Razumljivo je, da je ogromna brezposelnost neomejeno torišče za razširjanje komunizma. Grški nos filmske dive Veliko razočaranje je doživela Miss Moran, mlada zvezda na hollywoodskem nebu. Bila je angažirana pri neki filmski družbi in je igrala same komične vloge. Narava jo je pa obdarila s krivim nosom, ki je bil, ne da bi ona sama vedela za to, podlaga njene karijere na filmskem platnu. Režiserji so jo angažirali baš radi njenega nosu in so ji dajali samo vloge v filmskih groteskah. Tisoč dolarjev je zaslužila na teden in njena bodočnost je v vsem sijaju ležala pred njo. Toda Mis Moran je bila ženska in kot ženska si je zaželela lepega ravnega nosu. Lepega dne se je podvrgla operaciji in čez nekaj dni je zapustila operacijsko dvorano z lepim grškim nosom. Vsa srečna se je podala v atelier, pričakujoč občudovanje njenega klasičnega nosu. Toda tu je doživela grenko razočaranje. Režiserji so jo nekaj Časa gledali, nato pa soglasno izjavili, da je njene karijere konec. Pojasnili so ji celo, da je bila angažirana le radi njenega grotesknega nosu, ki je po kino-glediščih vzbujal salve smeha. Sedanji nos pa da ni nič posebnega, ker žensk s klasičnimi grškimi nosovi je dovolj nu svetu... Poljski posl. Holovvko, podpredsednik vladnega bloka, ki so ga doslej neznani ubijalci ustrelili. Artur »'ontaine, prejsc liiik me iua-c- iK ga >;( lovnega urada, je ie dni umrl \ Parizu, s'ar 71 let. »Kaj pa mislite, da ob tako pozni uri še beračile:« je dejala gospa bosjaku, ki je ob desetiti zvečer pozvonil. »Hja. gospa, ob teh slabih časih je treb« delati čez uro ...« »ILUSTRACIJA« ŠTEV. 9. je pravkar izšla s sledečo zanimivo vsebino: Ljubljana vas vabi na slavnostne dni. — Gradbeni razvoj Ljubljane (Dr. Fr. Štele). — Ljubljanski slavnostni dnevi (podžupan Evgen Jarc). — Ljubljana v jeseni (Dr. Milan Dular). — Gledališče na prostem (O šest). — G. A. Kos in I. Vavpotič: Ljubljanski župani. — IX. kongres PEN-kluba v Haagu. — Fran Levstik (Miran Jarc). — Dve Levstikovi pesmi. — Pariški umetniki in saloni (S. škerl). — Spomenik kralju Petru I. — Ženitev ^ ussufa Khana. Roman (F. Heller). — Konec poletja. — Tabor bojevnikov na Bledu. — Mednarodne moto-dirke. — Film: Micky-miška skače po platnu. — Micky-miška (B. O.). — Zvočni film — toda ne film z dialogi (S. M. Eisenstein). — Mlekarstvo in gospodinja (Iz Krekove mešč. gospod, šole). — Modno poročilo. — Novi klobuki — nova oblika. — Ameriške posebnosti. — Poroke v knežjih hišah. — Nove knjige. — Slovenci v tujini: J. M. Jug in L. Adamič. — Naslovna slika na ovitku: M. Bambič: Spomenik kralja Petra I. (akvarel). — »Ilustracija« se dobiva v vseh trafikah in knjigarnah po 10 Din. — Uprava revije »Ilustracija«. Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6-1. Površnike, obleke in vsa druga oblačita za gospode in deco nudi v največji izbiri ivrdha J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesla 12 Oglašujte v Slov. listu! Ia PREMOG ....................................... trbovclj Vam nndi ski in ► neje trgovina napi lt od kurivom FRANC SLOVŠA LJUBLJANO, Kolezliika ulica IS Cen« solidne, postrežba točna! I Edini slovenski zaood brez fniega kapitala ie Vzajemna zavarovalnica o Unbliani. v lastni palači ob Miklošičevi in Mssarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije. zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove iD steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v ž i v I je u s k e m oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in iarah. uodsrb pg s milnica regtstroudne zadrug; t neome«eno navezo u Ljubljani obrestuje hranilne vloge po naiugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev Poleg jamstva, ki ga nudi iastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje. amčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim lamslvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženiem ki presega večkratno vrednosl vseh vlog Hranilne vloge znašate nad 180 miliionov dinarjev Snecerllsko in kolonllalno blago umetna gnojila, cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza i Unbliani i ----i Prvovrstno volneno pletenino prodam po nizki ceni. Verhovc Rozina, plelarna, Zidani most. tzdeljujejose najnovejši model iotreških vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. — Velika izbira. —■ Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. KariovsUa cesta št. 4. Popolnoma varno naloilte svoj denar v fzatemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo riaiugodvtele Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica ^lnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 61 Pojavili so se štirje matrozi, ki so zaboj prijeli in odnesli. Nato sem čul, kako so ga z vrvmi vlekli skozi srednji predor na krov. Kapitan pa mi je voščil »Lahko noč« in naglo odšel. Podal sem se v svojo kabino in razmišljal, kaj naj bi vse to pomenilo. V kakšni zvezi sta bila nenadni pojav potapljača in z zlatom napolnjena skrinja? Kmalu sem spoznal po tresljajih in metanju ladje, da je »Nautilus« vzplul na površino. Potem sem čul korake po ploščadi. Sneli so čoln in ga spustili v vodo. Minuto potem so mornarji odveslali, nato pa je zavladal popoln mir. Dve uri pozneje sem slišal, kako se je čoln vrnil in kako so ga zopet pritrdili ob bok »Nautilusa«. Podmornica pa se je zopet potopila. Ko sem drugega dne rano zjutraj stopil v salon, da se posvetim svojim študijam, sem začutil nenavadno vročino. Nisem mogel razumeti, odkod tako visoka temperatura, saj se nismo nahajali v tropični coni! Pod vodo pa je tudi tam taka vročina izključena. Vročina je postajala tako neznosna, da sem tnorai sleči svoj jopič iz bissusa. Pogledal sem na manometer. Kazal je 60 čevljev globine. Že sem hotel saion zapustiti, ko vstopi kapitan. Pogledal je termometer in dejal: »42 stopinji« »To čutim, gospod kapitan, ako se bo vročina še »topnjevala, sploh ne bo več mogoče prestati.« »Če bo postalo prehudo, se bomo enostavno od-ialjili.« »Ali je to v naši moči?« »Vsekakor.« Nato je odprl leče in dejal: »Poglejte!« Videl sem, kako je voda okoli »Nautilusa« vrela kakor v kotlu. Po vodi so pluli oblaki žveplene pare. Ko sem se z roko dotaknil šipe, sem jo moral hitro potegniti nazaj, da se ne bi opekel. »Kje se nahajamo?« sem vprašal. »Pri otoku Santorin, gospod profesor,« je odgovoril kapitan, »in sicer ravno v kanalu, ki loči otok Nea Kameni od otoka Palea Kameni. Hotel sem Vam nuditi čudoviti prizor podmorskega ognjenika.« »Saj učenjaki menijo, da je tvorba teh otokov zaključena.« »O kakšnem zaključku tvorjenja v vulkaničnih pasovih ne more biti nikoli govora,« je odvrnil kapitan Nemo; »v notranjosti zemlje ogenj deluje neprestano. Že leta 19. po Kristusu je, kakor nam pričata Cassiodorus in Plinius, nastal novi otok, Theia, to je Božanstveni, na istem mestu, kjer sta se nedavno dvignila oba imenovana ostrova iz morja. Potem se je Theia pogreznila pod vodo, da se leta 69. vnovič dvigne in potem zopet izgine. Od tistega časa do danes je podzemsko delovanje ognja res počivalo. 3. februarja 1868 pa se je dvignil med žveplenimi parami iz morja zopet nov ostrov blizu Nea Kameni, ki so mu dali ime otok sv. Jurija. 6. februarja se je ta ostrov zlil z Neakamenskim v enega. Sedem dni nato, 13. februarja, se je iz vode prikazal otok Afro-essa, ki je pustil med seboj in Nea Kameni kanal, širok 10 metrov. Ko se je to godilo, sem bil v tem morju in sem lahko ves potek tega pojava zasledoval. Otok Afroessa, ki je bil čisto okrogel, je meril 300 čevljev v premeru in je bil 30 čevljev visok. Obstojal je iz zmesi črne steklenaste lave in živca. Končno se je 10. marca tik Nea Kameni dvignil iz morja še en osirovček, ki so ga krstili z Reko, in odslej tvorijo ti trije ostrovi, ki so se med seboj združili, en sam otok. »In v katerem kanalu se nahajamo sedaj?« »Tukaj,« je odgovoril kapitan in pokazal točko na karti otočja, »vi vidite, da sem vse nove ostrove vrisal.« »Toda ta kanal se bo nekega dne napolnil?« »Zelo verjetno, gospod Arronax, kajti od leta 1866. dalje se je nasproti luki sv. Nikolaja na Palea Kameni dvignilo iz morskega dna osem malih ostro-vov. Iz tega sledi, da se bosta Nea Kameni in Palea v kratkem času združila v eno celoto. Kakor v Tihem Oceanu nastajajo novi deli zemlje po podmorskem delovanju koral, tako se tukaj lice zemlje izpreminja po ognjenih silah. Le poglejte še v morje!« Stopil sem zopet k oknu. »Nautilus« se je bil ustavil. Vročina je bila neznosna. Iz razbeljenega belega morja je bilo med tem zaradi neke železne soli nastalo naravnost rdeče morje. Kljub temu, da je bil »Nautilus« od vseh strani hermetično zaprt, sem začutil neznosen smrad žvepla in sem zagledal škrla-tastordeče plamene, kojih blesteči svit je popolnoma pokril električno luč naše podmornice. Bil sem ves poten in začelo me je dušiti. »Nemogoče je ostati delj v tem vrelem kotlu.« »Imate prav,« je odvrnil kapitan in dal primerno povelje. »Nautilus« se je okrenil in se oddaljil od ognjišča, kateremu ni mogel kljubovati. Po preteku četrt ure smo bili na površini morja in zajemali svežo sapo. Dne 16. februarja je »Nautilus« na višini otoka Čerigo, kjer se je bila v starem času rodila iz morske pene Venera, zapustil grški arhipelag, potem ko je obplul rt Matapan. I §>85?. cn3 o^c zr b — ~ n. o P C g a s i 5 * P<1f < .. H„ o oOj - ££ 3 F 5 3. O- s- Ctt I ^ m" .5 ■ C _ CC P N n c a 3 O" < S K — < N t m, S ? 2 t N 3 -D N T> —. pr < g 4- 2! isspfj' sr B S 5 r5i d I I o ..2 2,SPS* 50 1 N^L 3 rs n C! * 5 sCžr S — a *®2 Ž Z gf o" NJE" rr < 3 3®8"3S ^ -Z t SNg, c , a a' = « č' v £ ~ ® - \ S3 ^