LETO XXXI, številka 21, 15. oktober 1999 Cena 269,00 SIT
Z G 0 R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS
INTERVJU: ANKA RAKUN, ŽUPANJA OBČINE LJUBNO ALEKSANDER VIDEČNIK: ČASTNI OBČAN OBČINE MOZIRJE PO 22 LETIH PRVIČ BREZ LIGAŠKEGA TEKMOVANJA V ODBOJKI
ZADRUŽNE TRGOVINE
VEDNO Z VAMI

3
Zadruga mozfrje
z.o.o.
Mercator - Igornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
MOČNA KRMILA
*	KRMILO ZA GOVEDO K-19 (moka) 30/1
*	KRMILO ZA GOVEDO K-19 (briketi) - razsut
*	TL-PIT briketi 30/1
*	ZLATO ZRNO briketi 30/1
*	TL-STARTER briketi...............
*	KRMILO ZA PRAŠIČE BEK1 IN BEK 2 30/1
*	KRMILO ZA KOKOŠI - NSK 10/1
*	KRMILO ZA KUNCE - ZP briketi 10/1.
PRIPELJEMO TUDI NA DOM
39.90	SIT/kg ^38,30 SIT/kg ^39,90 SIT/kg
..49,90 SIT/kg
49.90	SIT/kg
49.90	SIT/kg
54.90	SIT/kg
58.90	SIT/kg
PREDSEZONSKA PRODAJA MINERALNEGA GNOJILA KM 27% (vreča) 1,190 SIT-
ZA TAKOJŠNJE PLAČILO VAM NUDIMO ŠE 5% POPUSTA!
VPOGLEDNI TOLARSKI DEPOZITI
Da bo vaša odločitev o tem, pri kateri banki boste odprli transakcijski račun lažja, vam v banki že danes ponujamo vpogledne tolarske depozite. Vodimo jih na podlagi sklenjene pogodbe in ob samodejnem vključevanju salda iz žiro računa pri Agenciji za plačilni promet na žiro račun banke. Vpogledni depoziti se obrestujejo v skladu s Sklepom o višini obrestnih mer Banke Velenje d.d. Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke in trenutno znašajo 1% letno. Obresti se obračunavajo na konformni način in se plačujejo mesečno.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 899 53 33.
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
■fe. radie alfa HT' fla
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa
24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz
Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42 330
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
, ISSN03S1-8140
Leto XXXI, št. Sl, 15. oktober 1999
Izhaja vsak drugi petek
Ustanovitelj:
Skupščina osorne Mozirje
Izdajatelj:
Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, X :
XX
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Kotnik
Stalni sodelavci:
Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjlr, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Sola^pX Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Kldmše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko,. Marija Šukalo, Vesna Banjevlč, Kmetyska svetovalna služba, Zavod za 'gozdove'	-^XX v j N\vv
Tajnica uredništVd:	■ \X\
Barbara Zacirkovnik
Računalniška obdelava:
\ Nxv
/XxX-
, Heleha Kotnik, mobitel 041/793-063
Naslov uredništva:
Savinjske novice Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje vT^tö^M3/83-90-79QVX\ /Telefch ih faks: 063/83-90-791
E-pošta:
• savirjske.noviceifsiol.net Internet:	s
http//:www.savlnj-novioe-sp:si ’
Cena za izvod: 869,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT
SXxv\J^
Grafika Gracer, Lava 7b, Celje
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom 'tekoče; številke. -
Na podlagi Zakona o. davkUNmX\x''s dodano vrednost sodnčasopis Savinjske noviče med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano Vrednost po stopnji 8%.
Objavljenih rokopisov in fotografij ne
\xS^x\v\X
Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pišem bralcev in oglasov ne lektorirampSX '\yv\‘voN, NNjv^xv
Odpovedi sprejemamo za nasledile
jpoileQk^\yX/xv^xxxvx'-
»Pet letpomeni gledano s stališča zgodovine zelo kratko obdobje. Tako kratko, da se z distance več stoletij zdi zanemarljivo. In vendar se v obdobjupetih let zgodi marsikaj: rodijo se in umrejo številni ljudje, postavi in poruši se mnogo zgrad, nekatera podjetja propadejo, spet druga prav v tem času začno svojo uspešno poslovno pot.«
S temi besedami sem pred štirinajstimi dnevi nagovoril sodelavce in poslovne partnerje. Predpetimi leti j e slovenskiparlament sprejel zakon o javnih glasilih, ki se v praksi uporablja še danes. Do takrat nezadostno urejen status zgornjesavinjskega časopisa Savinjske novice je takratni izvršni svet občine Mozirje, ki gaje vodil g. Jakob Presečnik, sklenil ureditiprav na podlagi tega zakona, zato je objavil javni razpis za izdajatelja Savinjskih novic. Izvršni svet se je na podlagi mnenja takratnegaprogramskega sveta Savinjskih novic, ki gaje vodilprof. Anton Venek, odločil, da izdajateljsko zaupa našemu podjetju. To je bil ključni moment v razvoju časopisa, kajtiprepričan sem, da v nasprotnem primeru prejšnja številka ne bi izšla na 52 straneh.
Po petih letih smo dosegli nivo razvoja, za katerega lahko rečemo, daje v skladu z zastavljenimi cilji. Morda bi lahko dosegli še več, toda treba je vendarle upoštevati objektivne okoliščine, tako časo vne kot ekonomske, v katerih časopis izhaja. Omejen je tako prostor kot populacija, enako pa velja tudi za kupno moč, ki je posledica višine plačzaposlenih. Pri tem se, kot vam je znano Zgornja Savinjska dolina v slovenskem merilu, žaluvršča v spodnji del razpredelnice.
Kako torej v prihodnje? Nerealno bi bilo pričakovati, da je mogoče bistveno dvigniti število bralcev. Ljudje smo se namreč naučili varčevati in marsikje imajo v hiši kljub večim gospodinjstvom le en izvod časopisa, podobno si pomagajo tudi stanovalci v blokih. Je že tako, daje marsikdaj lažje odšteti nekaj tolarjev za pivo kot za pisano besedo. A taka so dejstva. Kvalitetni preskok je torej mogoč le v smeri frekvence izhajanja, kar pomeni prehod s štirinajstdnevnika v tednik. O tem sem razmišljal že ob lanskoletni 30-letnici izhajanja Savinjskih novic. Gre za izjemno zahtevno potezo, ki terja od nas bistveno boljši pristop v prostorskem, tehnološkem, kadrovskem in organizacijskem smislu. A zanesljivo bomo v letu 2000 zmogli tudi ta korak.
Še enkrat hvala vsem, ki ste v preteklosti kakorkolipripomogli k temu, da so Savinjske obstale na trgu slovenskih tiskanih medijev, hvala pa tudi tistim, ki ste nam pred petimi leti zaupali topomembno in zahtevno poslanstvo. Trudili se bomo po najboljših močeh, da bomo vaše zaupanje izpolnjevali tudi v prihodnje.
f>0
Nobeneia^MdnÄ^ä^X::-:
Podjetniški kotiček:
velikega in malega' <
St;
Praznik občine Mozirje:
Podelili občinsko ^priznanj
Anka R^^^^züpanj^X'' občine
TD Rečica ob Savinji:
Zadnji Lenartov sejem^^ tem
Center za socialno delo
potrebm^^.^^^^x^.i^2\
Zgornjesavinjski
Za pozitivno usm^eAböt^'
Zgodovina in narodopisje:
Vsaka ograja še ru pk^^^ Odbojkarski klub Zgornja
/Po 22 letib/TO^id:OT^Z'::'': ligaškega tekmovanj'^:... Lokostrelski klub Indiana:
xKroiiikaix^^x^v^N
Fotografije na naslovnici:
Osrednja fotografija: Lenartov sejem na Rečici ob Savinji (foto: Ciril Sem)
Zgoraj desno: Podelitev naziva častni občan občine Mozirje Aleksandru Videčniku (foto: Ciril Sem)
Spodaj desno: Otvoritev razstave slik Anke Rakun v Galeriji Mozirje (foto: Ciril Sem)
Zgoraj levo: Janja Perhač - mladi up LK Mozirje (foto: Ciril Sem)
RTC Golte
Nobenega zanimanja za nakup podjetja
Na dražbi RTC Golte v stečaju, ki je bila prejšnji teden na okrožnem sodišču v Celju, se ni pojavil noben kupec. Stečajni upravitelj Zvonimir Kristjan Mirt naj bi zato že v tem tednu pripravil nov predlog načina prodaje premoženja RTC Golte in ga posredoval stečajnemu senatu.
To bo bržkone zadnji poskus, da bi pritegnili morebitne kupce in tako vendarle znovaoživili center naMozir-ski planini. Izklicna cena na dražbi je bila 125,5 milijona tolarjev, od tegaje vrednost premičnega premoženja (smučarske naprave in oprema) znašala 22 milijonov. Kakšen naj bi bil nov način prodaje, v času zaključka redakcije še ni bilo znano.
Če bo stečajniupravitelj v vmesnem času dobil ustrezno ponudbo, jo bo posredoval stečajnemu senatu, v nasprotnem primeru pa bo najverjetneje opravljena nova dražba. V tem primeru bo obstoj RTC Golte že močno vprašljiv, saj je postopek razpisa nove dražbe relativno dolgotrajen, zimska sezona pa je pred vrati.
KF
Elkroj Mozirje
Ukinjen obrat v Šoštanju
Podjetje Elkroj Mozirje ima odslej samo še en obrat - v Nazarjah, saj je šoštanjska enota, v kateri je bilo zaposlenih 89 delavcev, od petka, 1. oktobra, ukinjena. Po zagotovilih vodstva podjetja bodo vsi zaposleni delo obdržali, toda v
službo se bodo morali voziti
Prejšnji teden so bili Elkrojevi delavci na jesenskem kolektivnem dopustu, v tem tednu pa naj bi jih začeli postopoma uvajati na delovna mesta v nazarski tovarni. Predsednica uprave Elkroja Marija Vrtačnik ukinitev šoštanjskega obrata pojasnjuje z ekonomskimi kazalci, saj bo proizvodnja na enem mestu zaradi nižjih stroškov in boljše organizacije dela cenejša, povečala pa se bo produktivnost. Elkroj naj bi na ta račun pridobil več deset milijonov tolarjev letno.
»Preselili bomo delavce in stroje, ker imamo v Nazarjah proste kapacitete. Od 89 delavcev, zaposlenih v šoštanjski enoti, imamo trenutno le
Nazarje.
47 produktivnih delavcev. Med zaposlenimi je namreč 15 delovnih invalidov, beležimo pa tudi precej odsotnosti zaradi bolezni in porodniškega dopusta. Odsotnost z dela vedno ustvarja velike fiksne in variabilne stroške ter povzroča manjšo produktivnost,« je še povedala Marija Vrtačnik.
Dela imajo v Elkroju trenutno dovolj. Šoštanjski delavci naj bi delali na podobnih programih kot prej, organizirali pa jim bodo tudi prevoz na delo. Objekt v Šoštanju bodo prodali ali oddali v najem, za kar povpraševanje menda že obstaja.
Franci Kotnik
Smreka Gornji Grad
Zamenjava direktorja zaradi slabih poslovnih rezultatov
V gornjegrajski Smreki se zadnjih nekaj let soočajo s precejšnjimi poslovnimi težavami, zaradi katerih so bili lani primorani začeti postopek prisilne poravnave. Ta je postala pravnomočna 20. julija letos, nadzorni svet pa je na zadnji seji pred desetimi dnevi zaradi slabih poslovnih rezultatov v zadnjih dveh letih soglasno izrekel nezaupnico dosedanjemu direktorju Dominiku Miklavcu in na isti seji že imenoval novega.
Nič kaj enostavna naloga je bila zaupana Brunu Zagodetu, diplomiranemu ekonomistu, kateremu so lastniki poverili precejšnja pooblastila, kar naj bi pomenilo istočasno tudi odgovornost.
“Dosedanjega direktorja smo odpoklicali zaradi slabih poslovnih rezultatov v letih 97 in 98 in hkrati že imenovali novega. Upam, da bosta kadrovska zamenjava in potrjena pravnomočna prisilna poravnava temeljna pogoja, sta pa samo pogoja, prispevala, da se bo Smreka rešila iz težav, v katerih se je znašla.
Brez podpore kolektiva dejansko zadeve ne bodo rešljive. Novi direktor si bo moral med zaposlenimi dobiti zaslombo, sicer bodo zadeve težko
Logarska dolina
Srečanje slovenskih računalničarjev
Sredi septembra so se v hotelu Plesnik v Logarski dolini srečali številni slovenski računalniški operaterji, programerji in organizatorji. Skoraj sto se jih zbralo na strokovnem posvetu o novostih v računalništvu, ki ga je drugo leto zapored organiziralo podjetje Lancom Computers iz Maribora.
rešljive”, je zadnje dogodke na Smreki komentiral Franc Miklavc, predsednik nadzornega sveta.
Sklep nadzornega sveta sodi v okvir njegovih pooblastil, na vprašanje novinarja, kaj je z odgovornostjo bivšega direktorja, pa je Miklavc odgovoril, da to vprašanje presega pooblastila, s katerimi razpolagajo predstavniki kapitala v nadzornem svetu. Glede na dejstvo, da je bil direktor odpoklican, lahko zaradi vprašanja odpravnine pride tudi do spora. Lastniki so se in se še trudijo, da zadeve rešijo optimalno, tudi za Smreko, je bil temeljit predsednik nadzornega sveta.
Savinjčan
Stride ja
r a I
3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, GSM: 041/727-308
Mačehe, resje, marjetke... vse za ureditev grobov,
okrasne čebulnice, drevnine in grmovnice... ustrezna gnojila, substrati, orodja, vinske kvasovke, čistila, merilni pripomočki
VSE NA ENEM MESTU IN SAMO PRI NAS
vas oskrbimo z vrhunsko hrano za pse in mačke V EUKANUBA, ROYAL CANIN, PURINA J
Direktor omenjenega podjetja Jože Jurgec je dejal, da je Zgornja Savinjska, še posebej pa Logarska dolina zelo primerna za tovrstna srečanja. Lancom Computers ima kot eden pomembnejših slovenskih dobaviteljev računalniške opreme čast in dolžnost krepiti poslovno mrežo, seznanjati partnerje z novostmi in pred letom 2000 realizirati vse ukrepe, ki bodo omogočili kar najnežnejši skok v novo tisočletje.
Z organizacijo srečanja in ostalimi storitvami v hotelu Plesnik je bil
Jurgec zelo zadovoljen in je prihodnje srečanje napovedal prav na tem mestu.
Tudi udeleženci niso bili razočarani, saj so po strokovnem delu srečanja doživeli sproščeno šolo lokostrelstva z mojstrom Kar-lijem Gradišnikom, dvigovanje z zračnimi baloni pod vrh Ojstrice, srečanje z miss Botsvane Eathern Pinky Mbulawa ter zabavni večer z Natalijo Verboten ter Francijem Podbrežnikom.
Jože Miklavc
12. mednarodna poletna šola o razvoju podeželja
Vloga nevladnih organizacij
12.	mednarodna poletna šola o razvoju podeželja je letos potekala v Estoniji od 2. do 9- avgusta. Predstavnica Zveze kmetic Slovenije Cvetka Goličnik sem se poletne šole udeležila na povabilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in na posebno priporočilo FAO. Predstavila sem delovanje te nevladne organizacije, ki v Sloveniji združuje 104 društva, v katerih je včlanjeno 19-218 kmečkih žensk.
Estonka v narodni noši
(foto: Cvetka Goličnik)
Zveza je organizirana po vsej Sloveniji, povezuje se tudi s sorodnimi organizacijami na mednarodnem nivoju in ima status polnopravne članice ACWW. Poletne šole so se udeležili predstavniki iz Španije, Velike Britanije, Irske, Norveške, Finske, Estonije, Latvije, Litve, Avstrije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Šola je potekala v organizaciji FAO, katero je zastopala Alenka Verbole iz regionalne pisarne za Evropo za ženska vprašanja v razvoju iz Rima in ministrstvo za kmetijstvo države gostiteljice.
Razvoj podeželja ima v vseh evropskih državah posebno mesto. Predvsem primer Irske in Velike Britanije kaže, da se z vztrajnim in organiziranim pristopom uspeh na področju oživljanja podeželja z leti obrestuje. Bistveno pri razvoju je vzpostavitev lokalnih partnerstev. Pri tem imajo odločilno vlogo nevladne organizacije. Kot dokazujejo na praktičnih primerih Estonci, so ravno ženske tiste, ki so sposobne dati nekemu okolju novo vsebino in zagon, s tem pa tudi najdejo možnost kvalitetnega življenja.
Na podlagi študijskih primerov
posameznih organizacij, ki delajo na področju razvoja, smo ugotovili, da morajo prvotno posamezne lokalne skupnosti prepoznati stvari iz svojega okolja, ki bi jih želela spremeniti oziroma izboljšati. Včasih je za začetek dovolj oživitev barve na fasadah hiš, ureditev trga ali nova vsebina izpraznjenih in propadajočih stavb.
Največje prizadevanje za ohranitev podeželja je v smeri trženja lastnih proizvodov posameznih območij. Primer Welsa, kjer so se odločili, da bodo pridobili svojo blagovno znamko in proizvode prodajali doma v nasprotju s tem, kar se dogaja danes, ko prvotno vse potuje v London in potem nazaj.
Dolgoletno tradicijo pri skrbi za podeželja ima tudi Norveška, ki je na poletni šoli sodelovala z dvema različnima organizacijama in sicer predstavniki Kraljevega združenja za razvoj podeželja in Nacionalne banke za razvoj podeželja, katere predstavnik je povedal, da daje njihova banka posebne ugodnosti pri najemu posojil ženskam podjetnica. Po njihovih izkušnjah so ženske bolj odgovorne, projekte, ki jih zastavijo verjetneje izpeljejo do konca, postavijo dejavnost, ki je donosna in redno vračajo kredite.
Dobro organiziranost žensk na podeželju imajo tudi na Finskem. Nevladna organizacija ima preko
2.000	lokalnih klubov, kjer se ženske srečujejo in poleg zabave, ki je za prostovoljno delo nujno potrebna, rešujejo tudi probleme iz vsakdanjega življenja. Za strokovno delo skrbi 60 profesionalnih svetovalcev.
Običajno je na nacionalni ravni za razvoj podeželja odgovorno ministrstvo za kmetijstvo. Dobro podporo s strani ministrstva je predstavila tudi predstavnica iz Španije.
Cvetka Goličnik
PODJETNIŠKI KOTIČEK
2. REGIJSKO SREČANJE VELIKEGA IN MALEGA GOSPODARSTVA
Šaleški razvojno podjetniški centervsodelovanju zZgornjesav-injskim podjetniškim centrom, območnima obrtnima zbornicama Mozirje in Velenje ter območno gospodarsko zbornico letos drugič zapored organizira regijsko srečanje velikega in malega gospodarstva.
Letošnje srečanje bo dvodnevno, razdeljeno v dva dela, in bo potekalo v četrtek, 18., in petek, 19. novembra.
V	plenarnem delu bo prvi dan tekla razpravas predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti o razvoju slovenskega gospodarstva in predvidenih ukrepih, s predstavniki ministrstva za malo gospodarstvo in turizem o razvoju malega gospodarstva v povezavi z lokalnim in regionalnim razvojem, s predstavniki velikega gospodarstva pa o možnostih vključevanja malega gospodarstva v večje gospodarske sisteme.
Drugi dan srečanja, ki bo potekalo v velenjskem hotelu Paka, bo plenarni del namenjen spodbujanju lokalnega razvoja in oblikovanju lokalnih ter regionalnih strategij. Sodelovali bodo predstavniki ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, partnerji lokalnih razvojnih koalicij in razvojne institucije.
Oba dni bodo potekala individualna poslovna srečanja med predstavniki velikega in malega gospodarstva, v Rdeči dvorani Velenje pa bo organizirana poslovna razstava, na kateri bo malo gospodarstvo predstavilo svojo ponudbo in povpraševanje.
V	podobni funkciji bo na razstavi nastopilo tudi veliko gospodarstvo, svojo ponudbo pa bodo predstavile tudi poslovne banke. Svoje delo bodo predstavili še: podjetniški center, območni obrtni zbornici in Obrtna zbornica Slovenije, območna gospodarska zbornica in Gospodarska zbornica Slovenije ter Združenje podjetnikov Slovenije.
V	teh dneh bodo podjetniki in obrtniki s strani organizatorjev prejeli prijavne obrazce, s kateremi se bodo lahko vsi zainteresirani prijavili do petka, 5. novembra.
Poslovno srečanje bo odlična priložnost za vse podjetnike, ki iščejo nove partnerje - mali na strani velikih, veliki pa na strani malih. Občine Zgornje Savinjske in Šaleške doline so se odločile, da bodo srečanje podprle tako po vsebinski kot po finančni plati. V tem smislu bodo pokrile stroške najema razstavnega prostora v velenjski Rdeči dvorani, kjer bo potekala poslovna razstava. Takšne naklonjenosti podjetniškemu razvoju res ne kaže spregledati.
Vse dodatne informacije so na voljo na Zgornjesav-injskem podjetniškem centru, tel. 49-73-111 ali 49-73-110.
d.o.o.
ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER
Praznik Občine Mozirje
Podelili občinska priznanja
Ob 25. septembru, prazniku občine Mozirje, so se župan, občinski svetniki, vabljeni gostje in ostali občani zbrali na slavnostni seji v dvorani kulturnega doma. Drugi praznik občine Mozirje so obeležili s slavnostnim govorom župana Jožeta Kramerja in podelitvijo občinskih priznanj.
Občina Mozirje slavi svoj praznik na ta datum zaradi vsaj dveh zgodovinskih mejnikov, ki sta krojila usodo Mozirjanovin Rečičanov. Mozirjani so septembra 1787 dobili prvo javno šolo. Prvi slovenski učitelj, Franc Hofbauer, je zaradi svojih učencev pripravil dvojezični učbenik. S tem je otrokom, ki so do tedaj imeli na razpolago le nemške knjige, omogočil lažje dojemanje snovi.
Rečičani so prav v letošnjem letu praznovali sto let od ustanovitve zadružne hranilnice, ki je pomenila začetek zadružnega hranilništvana tem področju. Hranilnico je ustanovil takratni napredni rečiški kaplan Melhior Zorko, na pomoč pa mu je priskočil tudi Janez Evangelist Krek.
“Praznovati pomeni spominjati se, kdo smo, kje smo in zakaj smo tu,” je uvodoma dejal Jože Kramer in v nadaljevanju govora nanizal nekaj najpomembnejših dejavnikov, ki so krojili in še krojijo delovanje občine v zadnjem letu. “Priznati moram, daje bilo delo z občinskim svetom neprijetno zaradi posameznih, zdaj že lahko rečem nepotrebnih nasprotovanj. Prepričan sem, da so te začetne težave minile. Verjamem tudi, da bodo župan, občinski svet in občinska uprava dobro delali, predvsem pa v korist vseh občanov.
Ob sprejemanju proračuna smo si poleg rednih nalog, za katere je po zakonu zadolžena občina, zadali kar nekaj pomembnih nalog na področju investicij, ki bodo močno bremenile proračun tudi v naslednjih letih. Kot prva je tu dokončanje gradnje osnovne šole, ki je v teh dneh, po zapletih s prvotnim izvajalcem, ponovno stekla. Druga večja investicija, ki bo končana decembra letos, pa je most čez Savinjo.”
Ob koncu se je dotaknil tudi sodelovanja s sosednjimi občinami. “Poleg navedenih vzpodbud-
nih pa je nekaj tudi kritičnih zadev, tako na področju občine kot cele doline, kjer bi želel predvsem več in boljše medsebojno sodelovanje z ostalimi občinami. Žal še vedno ni rešen problem delitvene bilance Komunale. Sofinanciranje skupnih programov, kot sta zavod za kulturo, glasbena šola in še nekateri, nekako ne steče. Prav tako je s skupno organiziranostjo na področju podjetniškega centra in lokalne turistične organizacije.”
Po slavnostnem govoru je sledila podelitev občinskih priznanj. Za zasluge pri raziskovanju kulturne dediščine občine Mozirje je naziv častnega občana prejel Aleksander Videčnik. Zlato plaketo s priznanjem za vidne dosežke na področju turizma na Rečici ob Savinji je prejelo Turistično društvo Rečica ob Savinji. Drugo zlato plaketo s priznanjem pa je za vidne dosežke na področju pevske kulture prejel Mešani pevski zbor KD Mozirje, ki ga vodi Toni Acman.
Po podelitvi občinskih priznanj je najvišje priznanje s strani Občinske športne zveze prejela lokostrelka Bernarda Zemljak Perhač, ki s svojimi dosežki v zadnjih letih posega v sam svetovni vrh. Priznanje ji je podelil predsednik Martin Aubreht.
Program slavnostne seje je povezovala Ivana Žvipelj, kulturno pa so ga popestrili že omenjeni pevci mešanega pevskega zbora, violinistki Benjamina in Kristina Šuster ter Toni Acman na klavirju, dve skladbi pa sta na harmoniki zaigrala tudi Luka Paulič iz GŠ Nazarje in Darjan Sajovic iz GŠ Žalec. Pred dvorano so goste pozdravili godbeniki godbe na pihala, ki jih vodi Franci Goljuf.
Benjamin Kanjir
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje
in
Župnija Ljubno ob Savinji
Vabita
na
4. srečanje cerkvenih pevskih zborov in skupin župnij Zgornje
Savinjske doline
v nedeljo, 17.10.1999, ob 15. uri, v župnijsko cerkev Ljubno
Povabilo na koncert
Po enoletnem premoru smo se v Lučah spet zbrali mladi ljubitelji petja.
30.10. ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Lučah bomo v počastitev Dneva reformatorstva izvedli koncert.
Ker vam želimo polepšati jesenski večer, vas vljudno vabimo, da nam prisluhnete.
Mešani komorni zbor VIVA LA MUSIČA
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje, Občina in kulturno društvo Luče ob Savinji
vabijo na
2. območno srečanje ljudskih pevcev Zgornje Savinjske doline
ZAPOJ Z MENOJ...
v nedeljo, 24. oktobra 1999, ob 15. uri, v prostore kulturnega doma Luče
Dobitniki občinskih priznanj z županom Jožetom Kramerjem
(foto: Ciril Sem)
Labodji spev “meninskega” radarja?
Je mogoče tole našo domovinico primerjati s ceneno pocestnico, politične liderje pas pokvarjenimi zvodniki, katerih motiv je oskubiti naročnika in še v večji meri zanemariti lastno varovanko? Mogoče je, poročilo računskega sodišča o porabi obrambnega tolarja zapisano potrjuje. Neurejenost v obrambnem ministrstvu je menda popolna. Doslej zaupno poročilo je sodišče izreklo s pridržkom, kljub temu so ugotovitve za ministrstvo uničujoče.
In kaj nas, ob vedno bolj kaotičnih razmerah, katerega razkritje bomo doživeli nekje v prihodnosti, briga vse skupaj? Zagovorniki korupcijske zamegljenosti in lažne uspešnosti mi bodo, ne prvič, pripisali črnogledo nerealnost, tisti drugi, njih je večina, bodo skomignili z rameni in dejali, mogoče je res, vendar smo premajhni, da bi lahko kaj spremenili.
Vsem skupaj je menda vendarle treba vedeti, da se dogodki na obrambnem ministrstvu v precejšnji meri tičejo tudi Zgornjesavin-jčanov. Na eni strani kot davkoplačevalcev in nič manj zaradi radarja, katerega se tako goreče otepamo. Bolj ali manj iskreno, ampak to je že drugo vprašanje.
Med konkretnimi nakupi so v računskem sodišču kljub množici sumljivih nakupov temeljiteje obdelali nakup radarja Westinghouse AN/TPS 70. Prav tistega, ki naj bi stal na Menini planini, in pri tem naleteli na precejšnje ovire. Revizorjem menda originalni dokumenti niso bili dosegljivi, kljub temu da jih je obrambno ministrstvo zakonsko dolžno predložiti. Kakorkoli že, sodišče je ugotovilo, da je obrambno ministrstvo dopustilo “javne razpise, ki so sicer imeli formalni videz, končni izbor pa je bil predviden že vnaprej’’. K razpisni dokumentaciji, ki so jo od ministrstva prejeli možni ponudniki, je bil dodan osnutek pogodbe, ki so jo dobili od Westinghousa v višini 16 milijonov tolarjev, le da je bila Avtotehna, ta je bila v prvotnem osnutku Westinghousa navedena kot uvoznik radarja, v razpisni dokumentaciji za druge uvoznike izbrisana. Za nameček je vrednost posla od prvotnih 16 milijonov narasla kar na 19 in pol milijona dolarjev. Sodišče nadalje ugotavlja, da tehnična knjižica, ki je pri tako pomembnih tehnoloških sistemih eden ključnih dokumentov, sploh ni izdelana. Dokler obrambno ministrstvo ne zbere in ne uredi celotne poslovne dokumentacije, ni mogoče dokončno ugotoviti dejanske vrednosti celotnega projekta radarja AN/TPS 70.
Računsko sodišče nadalje ugotavlja, da je obrambno ministrstvo leta 1995 pri nakupu lokacije za radar na Menini planini z Nadškofijo Ljubljana sklenilo kupoprodajno pogodbo v znesku 27 milijonov 440 tisoč tolarjev. Kot stoji v pogodbi, bi morala biti izdelana tudi sodna cenitev zemljišča, vendar sodna cenitev pogodbi ni priložena. Za polno mero nepravilnosti, kljub kupoprodajni pogodbi, po kateri bo ministrstvo plačalo davek na promet in stroške prepisa, vpisa novega lastništva v zemljiško knjigo še ni bilo, ugotavlja računsko sodišče.
Je temu potrebno še kaj dodati? Nič, razen mogoče dejstva, da je ministrstvo kršilo splošna načela dobrega gospodarja. Od tu naprej je zadeva zaključena, kajti pojem odgovornosti v naši državi ni uveljavljen. Vsaj za kasto, ki se gnete okoli korita. Za ostale je zakonodaja jasna in neusmiljena, če ne verjamete, se dajte nekaj kilometrov čez dovoljeno mero slikati obcestni radarski kontroli. Najdražje slike v življenju boste prejeli skupaj z zajetno položnico. Nenazadnje je tako tudi prav, cenjene poslance pa kljub temu prosim, da sprožijo postopek za spremembo 14. člena ustave Republike Slovenije.
Savinjčan
Mozirje
Poročna soba odslej tudi v Mozirju
Zadnja civilna poroka je bila v Mozirju sklenjena leta 1983. Od takrat se matične poroke sklepajo v Nazarjah in Lučah. Od 2. oktobra letos pa se zakonske zveze ponovno sklepajo tudi v Mozirju.
V lanskem letu je bilo na področju Upravne enote Mozirje sklenjenih 85 zakonskih zvez, in sicer v Nazarjah 71, v Lučah pa 14.
Po dokončanju denacionalizacijskega postopka, ko je župnija Mozirje ponovno pridobila lastništvo nad objektom bivše kaplanije, seje pokazala priložnost, da lahko Mozirje znova pridobi prostore za poročno sobo. Po mnogih pogovorih in usklajevan-
pozdravil predsednik odbora za pripravo poročne sobe Anton Venek. Izpostavil je napore, ki so bili vloženi v ureditev in uresničitev dolgoletnih želja občanov. Mladoporočencem, ki se bodo odslej v tej poročni sobi poročali, je zaželel trajnost njihovih odločitev. Vsi, ki se bodo tu poročili, bodo deležni spominskih daril, dveh kozarcev za peneče vino z zlatim grbom občine
Udeleženci otvoritve mozirske poročne sobe so navdušeno pozdravili novo pridobitev (foto: Ciril Sem)
j ih so domači župnik Ivo Suhoveršnik in najemnik Občina Mozirje uskladili svoje interese in podpisali najemno pogodbo. Ureditvena dela so se s tem lahko pričela.
Potrebna je bila popolna adaptacija prostorov, saj so bili dotrajani in za namen poročne sobe popolnoma neprimerni. Potrebno je bilo podreti nekaj zidov, zamenjati pode in okna, obnoviti stene, električno napeljavo in podobno. Z mnogo dobre volje in zagnanosti je to storil Ivo Suhoveršnik. Notranjo opremo v “Bidermajer stilu” pa je kupila občina. Stala je preko 3 milijone tolarjev.
V obnovo in ureditev je bilo vloženo ogromno dela in finančnih sredstev. Da vse to ni bilo zaman in da se je objekt s tem namenom v Mozirju nujno potreboval, se je pokazalo na dan otvoritve.
Zbrani so dodobra napolnili obnovljene prostore. Najprej jih je
Mozirje.
Za Venekom je spregovoril načelnik upravne enote Darko Repenšek. Postregel je z zanimivimi statističnimi podatki o številu sklenjenih zakonskih zvez in razložil, kako se sklepajo in kdo jih lahko sklepa. V naše kraje radi prihajajo sklepat zakonske zveze zaročenci tudi od drugod. V lanskem letu je bilo tako sklenjenih zvez kar tretjina vseh, ena tretjina odpade na občane občine Mozirje, tretjina pa na ostale prebivalce Zgornje Savinjske doline.
Prisotne na otvoritvi je pozdravil tudi župan občine Mozirje Jože Kramer, ki je prav tako izrazil svoje zadovoljstvo ob pridobitvi teh prostorov in njihovi predaji v namembnost v času praznovanja občinskega praznika.
Za kulturni program so poskrbeli učitelji Glasbene šole Nazarje in učenci njihovega oddelka solo petja.
Benjamin Kanjir
Intervju: Anka Rakun, županja občine Ljubno
“Moja skrita želja je napisati knjigo”
Anki Rakun, edini županji na območju Zgornje Savinjske doline, je županovanje očitno pisano na kožo. Obilo šarmantnos-ti, te ji ne odrekajo niti tisti, ki bi sicer na njenem položaju raje videli koga drugega, in pozitivne energije, s katerima nadomešča politični pragmatizem, jo umešča med bolj razpoznavne slovenske župane, da o županjah sploh ne govorimo. Kljub relativni majhnosti in nerazpoznavnosti občine, katero vodi. Za ženski ego vsekakor dovolj vzpodbudno izhodišče.
SN: Pred dnevi ste se vrnili z dopusta. Povsem osebno vprašanje, vendarle, kako preživljate dneve izven delovne pisarne?
Rakun: Mislim, da sem koristila dopust precej aktivno. Morala sem se sicer odpeljati daleč od doma, zato da sem pozabila skrbi, če hočete, probleme, ki nastajajo v moji okolici in zaradi katerih sem na mestu, na katerem pač sem. Precej časa sem posvetila plavanju, v okolici, kjer sem dopustovala, sem obiskovala domačije, se pogovarjala z ljudmi o njihovem načinu življenja. Z eno besedo, bilo je aktivno in lepo.
SN: Pravite, da ste se morali odpeljati daleč od doma. Naj to razumem, da v domačem okolju, v okolju Zgornje Savinjske doline, ni mogoče aktivno preživeti dopusta?
Rakun: Seveda je mogoče. V bistvu del prostega časa praktično vsak dan preživljam v domačem okolju. Zato, da človek ne izgubi stika s svetom in da ne misliš, daje tvoj kraj ali če hočete dolina svet, je potrebno včasih zamenjati tudi okolje.
SN: Ste prva ženska v Sloveniji, ki je bila po uvedbi lokalne samouprave izvoljena za županjo. Menite, da ste ženske na tem položaju enakovredne moškim kolegom ali celo večvredne? Zelo radi namreč uporabljate besedico jaz, zato lahko vprašanje razumete tudi obratno.
Rakun: Če prav razumem vprašanje, sprašujete za razliko med županom in županjo. Razlike ni. Naj bo moški ali ženska na tem položaju, odgovorno in vestno je treba opraviti svoje delo. Samo s poštenim delom dokažeta in upravičita zaupanje volilcev. Res je, kar pravite, sem prva županja in na to sem zelo ponosna. Trudim se, da bi funkcijo županje tudi častno zaključila. Če že hočete razliko, ženske smo nekoliko vztrajnejše od moških in zato včasih bolj uspešne. Nasploh v življenju, sama funkcija pri tem ne igra nobene vloge, vendar stvari se ne izključujejo.
SN: Zdi se, da včasih izražate nejevoljo nad nekaterimi kolegi župani. Menda vas ravno zato, ker ste ženska, obravnavajo nekoliko vzvišeno?
Rakun: Vprašanje razumem dobronamerno, mogoče bi o tem vedeli več povedati župani. Sama ocenjujem, da me obravnavajo popolnoma enakopravno.
SN: Brez dvoma ste temperamentna ženska. Želite biti všečni, vas vodi pri zahtevnem in odgovornem poslanstvu tudi kanček strasti?
Rakun: Treba se je pač truditi. Če hočeš biti všečen, moraš imeti ljudi rad, jim zaupati ter jim pomagati po največji možni meri.
SN: Ljubencem pripisujejo nekoliko specifičen značaj. V pozitivnem smislu. Ljudje, ki
jih je pravzaprav težko voditi in navsezadnje ni neznano prepričanje, da ste s svojim karakterjem trenutno optimalna rešitev.
Rakun: Verjetno lahko to vprašanje razumem kot kompliment. Če je temu tako, potem moram biti vesela. Ljubenski občani se mogoče resnično obnašamo samobitno, skozi zgodovino se je to tudi dokazovalo. Osebno menim, da smo zelo zanimivi in še enkrat povem, vse imam rada. Vsi skupaj se trudimo za ugled občine kot celote.
SN: Povejte, kaj je tisto, kar ne želite, da bi vam ljudje storili?
Anka Rakun: “Ženske smo nekoliko vztrajnejše od moških in zato včasih bolj uspešne.”
(foto: Jože Miklavc)
Rakun: Odgovor je sila preprost. Nikoli ne želim, da mi ljudje storijo kaj takega, kar sama nikoli ne bi storila njim. Če ta rek nosiš v sebi, če živiš po njem, ni nobene bojazni, da bi se ti kaj hudega zgodilo.
SN: Menite, da ste dobro, preveč ali mogoče premalo stimulirani za svoje delo?
Rakun: Plače županov manjših občin so se dejansko znižale. Lahko vam povem, da župani nismo dobro plačani. Menim, daje plačilo odraz dela, vendar v funkciji, ki jo opravljam, to ni nujno. Županska funkcija je čast in ugled in bistvo ni v plačilu. Pomembno je veselje do dela, ki ga opravljaš.
SN: Po vašem je plačilo odraz dela. Naj to razumem, da tisti, ki so bistveno slabše plačani, delajo neodgovorno in ne v zadostni meri?
Račun: Plače so večplasten problem na podlagi različnih kriterijev. Ni vseeno, ali delaš v dobro stoječem podjetju, kjer plače ne predstavljajo
posebnega problema, ali v slabem, kjer je borba za vsakdanji kruh kruta in realna. Enako je s plačami županov. Biti župan občine z velikim številom prebivalcev je seveda finančno bolj ugodno kot v občini, kjer je ljudi manj.
SN: Kaj vam torej pomeni denar?
Rakun: Zelo malo. Je sicer sredstvo za preživljanje in zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb. Torej je nujen, vendar me velike količine denarja ne zanimajo oziroma si ne želim biti odvisna od njih.
SN: Na prvih volitvah ste kandidirali na listi socialdemokratske stranke, na zadnjih ste nastopili kot neodvisna kandidatka. Kje je torej vaš politični prostor?
Rakun: Županska funkcija brez dvoma je politična, samo ne vem, zakaj se politična funkcija vedno poudarja kot nekaj slabšalnega, nekaj negativnega. Sama mislim povsem nasprotno. V politiki morajo biti, če hočejo biti dobri politiki, pozitivne osebnosti. Politika ni nič drugega kot usklajevanje želja in potreb z možnostmi. Kaj pa mislite, da je vodenje občine kaj drugega kotusk-lajevanje? Na eni strani želje in potrebe občanov, na drugi možnosti, ki jih imamo na razpolago. Na tej točki je funkcija politična, skupaj z občinskim svetom se moramo odločati svobodno in resno o razvojnih prioritetah občine. V tem je pozitivna naravnanost politične funkcije.
SN: Omenili ste, da bodo v perspektivi politiki oziroma politika obravnavani pozitivno. Verjetno, vendar glede na trenutno dogajanje v slovenskem političnem prostoru, kjer po mojem prevladuje politikantstvo ne politika, ni realno pričakovati od ljudi pozitivnega tretiranja teh odnosov. Navsezadnje, ljudje od te politike pričakujejo vsaj minimalno transparentnost, ki bo delovala za narodov blagor, ne zgolj za lastne interese.
Rakun: Vprašanje je zelo kompleksno, poskušala bom preprosto odgovoriti. V desetletnem obdobju samostojnosti, se je verjetno res zgodilo marsikaj, kar nam ne sme biti v ponos. Treba je vedeti, da smo zelo mlada država, postavljajo se novi temelji, izkušenj praktično nimamo in predvsem na nekaterih področjih imamo premalo znanja. Mogoče ste ravno novinarji tisti, ki iščete ali pa pišete o razprtijah, nepravilnostih in še bi lahko naštevala. Verjamem, da so, vendar glede na prostor, ki je namenjen dvigovanju tlaka davkoplačevalcev, je tega preveč. Veliko več se naredi pozitivnega in temu je namenjenega premalo prostora.
SN: Po vašem mnenju smo kraji družbenega premoženja, nezaposlenosti, zakonodaji, ki v ničemer ne ščiti malega človeka - delavca, in vsem ostalim nepravil-
nostim, na katere nas opozarja tudi omikan svet, krivi mediji?
Rakun: Napačno ste razumeli. Želela sem izraziti samo svoje občutenje. Gotovo pa ste novinarji tisti, ki oblikujete javno mnenje in usmerjate misli ljudi. Strinjam se z vami. Z nepravilnostmi v družbi nimate nič opraviti.
SN: Kaj menite, gospa županja, smo Slovenci pošteni ljudje?
Rakun: Blaženi škof Anton Martin Slomšek je tako zapisal. Iskreno si želim, da bi tako tudi bilo.
SN: Poglejte, vsak človek ima pred seboj določene cilje, bolj alimanj uresničljive. Kaj niste pa vendar menite, da bi še morali postoriti v življenju?
Rakun: Dolgoročna želja je napisati knjigo. Ne sprašujte o vsebini in naslovu. Skrita želja v meni
obstaja, mogoče, če bo dovolj volje, mi bo celo uspelo.
SN: Tipična Slovenka torej. Zaploditi otroka, posaditi drevo in napisati knjigo. Ste drevo že posadili?
Rakun: Moje misli lahko spremenim v besede. Na letošnjem dopustu sem razmišljala o tem. Posadila bom drevesa in grmičevje, vendar prej moram izpolniti poslanstvo županje.
SN: Menite, da je takšno razmišljanje del slovenske romantike?
Rakun: Če lahko ponazorim s prizorom, ko se imata dva zelo rada, ko opazujeta popolnost okrog sebe, gledata zvezde, si šepetata zaljubljene besede, dajeta in jemljeta, ko je svet samo njun. Slovenska romantika se izpolnjuje v trenutkih najtežjih narodovih odločitev. Brezprizivna je in
kot narod večna.
SN: Čudovite besede. Občani vam pravijo cestna oziroma asfaltna dama. Menda zaradi številnih kilometrov asfaltnih cest, katere ste v zadnjih letih družno posodobili.
Rakun:Zahvaljujem se zavprašanje. Predvsem iz razloga, ki se tiče asfaltne dame. Poglejte, glede cestnih povezav in sploh infrastrukture občine Ljubno, je treba vedeti, da imamo v Sloveniji na prebivalca največ cest. En Slovenec poseduje, če se lahko tako izrazim, 6,8 metra ceste, občan Ljubnega pa kar 38,7 metra ceste. Številke povedo vse.
SN: Povsem za konec. Zaupajte nam, verjamete v absolutno resnico, resnico z veliko začetnico?
Rakun: Moj odgovor je pritrdilen.
Savinjčan
Glasbena delavnica Osminka
Dobrodelni koncert na Ptuju
Glasbena delavnica Osminka, ki jo vodim Mira Kelemen, deluje v Zgornji Savinjski dolini že nekaj let. V njej se združujejo mladi, ki svoj prosti čas posvetijo spoznavanju klasične glasbe in spretnostim igranja klavirja. Mnogi izmed njih nadaljujejo šolanje na srednjih glasbenih šolah, akademiji in fakulteti. Ker želimo svoje znanje in uspehe deliti tudi z drugimi, smo si v letošnjem letu zamislili nove oblike delovanja, to je nastopanje za dobrodelne namene.
Že nekaj let sodelujemo s profesorico Blaženko Arnič, ki vodi mednarodno poletno klavirsko šolo na Dunaju, na kateri lahko sodelujejo le najbolj nadarjeni učenci. Tega izobraževanja sta se že tretje poletje udeležili pianistki Nataša Zager in Sara Chuuya.
Nataša Zager obiskuje 7. letnik glasbene delavnice Osminka. Mlada in obetavna pianistka ima za sabo vrsto nastopov in koncertov, navdušila pa je tudi poslušalce v Benetkah in na Dunaju.
Sara Chuuya je zaključila6. letnik klavirja v glasbeni delavnici Osminka, študij pa nadaljuje v Ljubljani pri priznani glasbeni pedagoginji, pianistki prof. Evi Kvartič. S svojo nadarjenostjo in delom je na Dunaju in v Benetkah dosegla prvovrsten uspeh. Je redna gostja slovenskih koncertnih odrov.
Izjemno nadarjeni mladi glasbenik, pianist Gregor Deleja, je končal 10. letnik klavirja v glasbeni delavnici Osminka, študira glasbeno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru. S 15 leti je napisal prvo večje vokalno - instrumentalno delo. Njegov opus obsega vrsto priredb za mali orkester ter suito Gimnazija (za violončelo, mezzosopran in orkester I. Gimnazije v Celju). S pi-
anistom Simonom Dvoršakom sodelujeta že od leta 1994. V teh letih sta postala vidnejša mlada talenta in na Celjskem edina, ki ustvarjata v obliki klavirskega dua.
Nastopajoči na dobrodelnem koncertu glasbene delavnice Osminka so Martina Marolt, Peter Budna, Daša Rožič, Sanja Prosen, Maruša Ermenc, Petra Kopušar, Nuša Fistrič, Nataša Zager, Sandra Semprimožnik in Barbara Tesovnik. Gostje koncerta pa so Luka Železnik - flavta, Maša Mareš -violina, Barbara Komadina - violina, Nataša Krajnc - sopran, Simon Dvoršak - klavir, Gregor Deleja - klavir, Sara Chuuya-klavir in Veronika Emeršič - viola.
Vljudno vabimo vse ljubitelje klasične glasbe na naš dobrodelni koncert, ki bo v petek, 15. oktobra 1999, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju, katerega dohodek je namenjen obnovi samostana.
Vsem gostom in učencem glasbene delavnice Osminka ter njihovim staršem se za sodelovanje in nastop iskreno zahvaljujem. Posebna hvala tudi Gregorju Deleji za vso pomoč pri realizaciji tega koncerta.
Mira Kelemen
15. oktober (OZN, 1995) - SVETOVNI DAN KMETIC posebni dan...
vsako leto na ta dan po vsem svetu
Dovolite, da vas opomnimo na prispevek kmečkih žena k zagotovitvi hrane in razvoju podeželja. Vsem kmeticam na območju Zgornje Savinjske doline ob Svetoovnem dnevu kmetic želimo uspešno delo, dobro počutje in osebno zadovoljstvo v krogu svoje družine.
Ob tem dnevu kmetic združene v Zvezi kmetic Slovenije zbiramo denarne prispevke za pomoč revnim otrokom s podeželja.
Upravni odbor Društva kmetic Zg. Savinjske doline
Slovenske Konjice
Mozirje v sekciji turističnega prijateljevanja FECC
V soboto, 25. septembra, so turistični delavci Slovenskih Konjic pripravili ustanovno skupščino FECC - sekcije turističnega prijateljevanja, ki naj bi povezovala slovenska društva, včlanjena v organizacijo, ki združuje preko 700 evropskih mest. Člani iz Slovenije so trenutno Ptuj, Mozirje, Cerknica, Maribor in Slovenske Konjice.
Ustanovne skupščine so se poleg predstavnikov omenjenih mest udeležili predstavniki FECC na čelu s predsednikom Henryjem van der Krenom in predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Vsi sodelujoči v razpravi so si bili enotni, daje takšen način povezovanjaslovenske-ga turizma potreben in da je treba stremeti k širitvi organizacije. V vseh mestih, kjer je prisoten FECC, so sodeč po izjavah njihovih predstavnikov gonilna sila idej in njihov realizator TlC-i, zato bi kazalo razmišljati o takšni obliki turističnega delovanja tudi v Mozirju. Še posebej ob dejstvu, da se nam tudi letos nasmiha naslov najlepšega slovenskega izletniškega kraja.
SP
TURISTIČNA AGENCIJA
kJtmi/
Na trgu 7 3330 Mozirje Tel.: M3 83 90 810 Faks: 063 83 90 811
E-mail: agencija.svit@siol.net
Turistično društvo Rečica ob Savinji
Zadnji Lenartov sejem v tem tisočletju
Na Rečici ob Savinji je bila nedelja, 10. oktobra, dan za sklepanje dobrih sejemskih kupčij. Sejmarji od vsepovsod so prinesli na ogled in prodajo svoje izdelke domače obrti, ob koncu dneva pa sije marsikateri izmed njih pomel roke zaradi dobro sklenjenih poslov.
Člani rečiškega turističnega društva so preteklo nedeljo v goste zopet povabili domače obrtnike od blizu in daleč. Le-ti se povabilu radi odzovejo, saj mnogi izmed njih že poznajo Rečico kot kraj, kjer se sklepajo dobre kupčije. Ljudje so se na tradicionalni Lenartov sejem dodobra navadili, v kombinacij i z dobrim vremenom pa je množična udeležba kupcev in firbcev vseh sort zagotovljena.
V nedeljskem jutru je Rečica zopet oživela kot pred desetletji, iz hiš so začeli prihaj ati tržani, odeti vpražnja oblačila, gospoda v klobukih in zlikanih srajcah, poleg njih pa tudi značilni liki, o katerih spomin in izročilo še vedno govorita.
Kot je že v navadi, je sejem odprl in dobre kupčije zaželel trški župan, o poštenosti in nepoštenosti oziroma kazni zanjo pa je spregovoril trški policaj. Vsem nepridipravom je obljubil svojo palico in prostor v trškem zaporu.
Ciganska Pavel in Urša letos nista imela vstopa na sejemski prostor, ker sta menda lani zagodla preveč nepoštenosti. Namesto njih se je
letos prvič pojavil urarski mojster DigaDiga, ki je za sto tolarjev vsakemu obiskovalcu očistil šipo na ročni uri. 0 uspešnosti njegovega dela ni vredno razpravljati, dejstvo pa je, da je bila njegova mošnja ob koncu dneva občutno bolj polna kot zjutraj.
Na njemu svojstven način je tudi letos služil Pičkurin. Z igro par nepar si je najbrž toliko opomogel,
da bo lažje preživel dolgo in hladno zimo ter počakal na Lenartov sejem 2000. CukrovaLiza je napekla sladkih dobrot, peciva in slastnih breskvic. Za vse tiste, ki imajo radi še slajše stvari, pa je poskrbel lectar. Veliko sladkobe je bilo tudi v ponujenem suhem sadju vseh vrst.
Gospodinje so se rade ustavile pri stojnici, kjer so se prodajala semena, možje pa so se modro zbirali ob
kozarčku mošta, ki je v zadostnih količinah prenekateremu jezik čezmerno razvezal. Veliko dobrih kupčij sta sklenili gospodinji, ki s ta ponujali vseh vrst sire in ostale mlečne izdelke. To je pričalo o njihovi neoporečni kvaliteti.
Predvsem starejši, ki še poznajo zdravilne učinke prave domače volne, so se ustavljali ob stojnici, kjer je bilo mogoče kupiti razna volnena oblačila. Medičar je ponujal medico in sveži med, nasproti njega pa je svoje izdelke postavil na ogled kovaški mojster. Veliko je bilo suhe robe, najbolj pa so šle v prodajo metle. Sedaj je pravšnji čas za nakup manjkajočih sodov za tolkec in mošt. Tudi te je bilo mogoče kupiti na rečiškem sejmu. Kot pika na i so bili na prodaj razni usnjeni ter rezbarski izdelki.
Lepo sončno vreme je šlo organizatorjem, zadnjega sejma v tem tisočletju, kakor so sami poudarjali, na roko. Obisk je bil prav tako dober in sleherni izmed obiskovalcev je sam pri sebi gotovo sklenil, da Rečico in njen Lenartov sejem obišče tudi naslednje leto.
Benjamin Kanjir
Med številnimi obiskovalci sejma je bil tudi znani narodopisec dr. Janez Bogataj (foto: Ciril Sem)
Pust Mozirski
Priprave na pustovanje
2000
V slovenskih središčih pustovanja in kurentovanja so se že začele priprave na prireditve v letu 2000. Tako je ptujski turistični informacijski center Petovia Vivat konec septembra pripravil tiskovno konferenco, na katero je povabil mesta člane FECC - evropskega karnevalskega združenja, da predstavijo propagandne materiale.
Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki društva Pust Mozirski, ki za prelom tisočletja pripravljajo prav poseben program. Predstavili so zloženko in poster Pustovanje v novem tisočletju - Mozirje 2000 in poudarili, da 109-letnatradicijapus-tovanja v Mozirju dokazuje, da ni simbol slovenskega pustnega časa le kurent, marveč tudi drugi, manj strašni in vsebinsko polnejši liki. Mozirjani so bili s strani predsednika FECC Henryja van der Krona pohvaljeni za odlično pripravljene
promocijske materiale.
Predsednik slovenske sekcije FECC Branko Brumen je podrobneje predstavil projekt Maske in maskiranje v Sloveniji in zamejstvu, ki bo sestavni del praznovanja 40. obletnice kurentovanja na Ptuju. Takrat nameravajo pripraviti kar nekaj posvetovanj na temo kurenta, vseevropsko srečanje kurentov in kurentom podobnih mask ter tretje srečanje slovenskih avtohtonih pustnih skupin, na katerem sodeluje tudi Pust Mozirski.
SP
Občina Mozirje
Za večjo varnost gasilcev
V letošnjem proračunu občine Mozirje so župan in svetniki nekaj finančnih sredstev namenili tudi za izboljšanje varnosti gasilcev, ki v akcijah pri reševanju tuje imovine in življenj
izpostavljajo svoja življenja.
Za dobra dva milijona tolarjev so tako gasilciz Rečice ob Savinji, Gruš-ovelj, Pobrežij in Mozirja pridobili 24 kompletov zaščitne opreme. V vsakem je zaščitna čelada znamke Gallet, zaščitna obuvala in ognjevarne rokavice. Sredstva so bila razdeljena po ključu števila prebivalcev, zato je 10 kompletov ostalo v Mozirju, šest so jih prejeli rečiški gasilci, po štiri pa Pobrežani in Gruš-oveljčani.
Uradna predaja je bila 28. septembra pred mozirskim gasilskim domom. Zbranim gasilcem iz vseh štirih PGD, ki delujejo na območju občine Mozirje, je najprej spregovoril župan Jože Kramer, za njim pa
gasilski poveljnik savinjsko-šaleške regije Darko Koželj. Obastapoudarila pomen dobre zaščite gasilcev operativcev, ki imajo ob reševanju v nesrečah premalo časa, da bi skrbeli za lastno varnost. Pri tem jim zato v veliki meri pomagajo dobra zaščitna sredstva, ki pa so zelo draga. Dobro delo gasilcev je izpostavil tudi poveljnik civilne zaščite Janko Žuntar.
V imenu gasilcev se je županu in svetnikom, ki so imeli dovolj posluha za nabavo teh nujno potrebnih sredstev, zahvalil občinski poveljnik Sandi Sedovšek.
Benjamin Kanjir
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Premalo odločnosti
Kakšna je vloga in kolikšen vpliv imajo sindikati v liberalno kapitalistični družbi v državi, konkretno Sloveniji, ki se na nek način še vedno izvija iz miselno planskega gospodarstva, se vedno bolj glasno in vse pogosteje sprašujejo delavci.
Tisti torej, ki so pri uveljavitvi delovnopravnih pravic v veliki meri odvisni prav od uspešnosti sindikalnegadelovanja. V Savinjsko-šaleški regiji, konkretno v Zgornji Savinjski dolini, kjer kljub pretresom še vedno prevladuje lesnopredelovalna industrij a, zadeve že nekaj časakažejo znake alarmantnosti. Zdi se, da je dolina pozabila na razvoj.
Razen redkih izjem, ugotavlja Miran Rosenstein, predsednik območnega odbora sindikata lesarstva iz Velenja, se ni v tem delu regije v zadnjih letih na področju razvoja zgodilo takorekoč nič. Miselnost ljudi je še vedno takšna, da delajo, kar se jim reče. In to pridno delajo, je prepričan Rosenstein. Tisti, ki bi morali poskrbeti za razvoj in s tem nova delovna mesta so bodisi odšli drugam ali pa so zaradi povsem drugačnih interesov ključen faktor gospodarske rasti preprosto zaobšb.
Predsednik območnega odbora je prepričan, da je temu v veliki meri kriva tudi sindikalna politika. Preveč popuščanja na državnem nivoju pri sprejemanju zakonodaje, ki se neposredno navezuje na delavske pravice, konkretno zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji podjetij ter zakon o delovnih razmerjih (ta je v pripravi), se najbolj drastično izpolnjuje prav v podjetjih, kjer ostajajo tako sindikalisti kot tudi vse socialne kategorije brez sleherne za-
konske zaščite.
Delodajalci se skoraj praviloma držijo zakonskih minimumov ali pa še tega ne. Določila, ki govorijo v prid delavcem, čeprav jih je zelo malo, delodajalci ponavadi preprosto ignorirajo, pravi Miran Rosenstein. “Hočem reči, da se vsi preveč držijo osnov, katere jim nalaga zakon, ne da bi stremeli k izboljšanju življenjskega standarda. Dejstvo je, da je ta v Zgornji Savinjski dolini med najnižjimi, če ne kar najnižji v Sloveniji. Ob tem dejstvu bi moralo biti nekatere resnično sram!”, meni predsednik lesarjev.
Kljub prizadevanju, nadaljuje Miran Rosenstein, da bi se nezaposlenost v tej dolini zmanjševala, smo priča ponovnemu odpuščanju delavcev, konkretno v gornjegrajski Smreki. Težko je komentirati ozadje teh dogodkov, vendar prevladuje splošna ocena, da imajo odpusti predznak grabežljivosti lastnikov po denarju. Rosenstein je prepričan, da sindikat na tem področju premočno popušča.
Obstaja bojazen, da bodo takšne razmere še bolj oklestile članstvo, delodajalcem pa dale možnost še večje nadvlade in na koncu ponovno odpuščanje ljudi. Nič kaj rožnato stanje je tudi posledica dela v hiši na Dalmatinovi 4 v Ljubljani, je prepričan Miran Rosenstein.
Savinjčan
Ljubija
Za zdrav duh in telo
V okviru mozirskega občinskega praznika so 1. oktobra na Gneču predali namenu novo športno igrišče, ki so ga zgradili domačini sami, nekaj sredstev pa sta prispevali tudi Občina Mozirje in Krajevna skupnost Mozirje.
Na Gneču, ki ga najdete, če na kot tisti malo starejši. Prijeten ambi-
Gorenjskem klancu v smeri iz Mozirja proti Velenju zavijete levo, je bil 1. oktobra pravi praznik. In kako ne bi bil! Domačini so z ogromno dobre volje, odrekanja in truda zgradili športno igrišče, ki bi bilo v ponos tudi večjim krajem. Asfaltna prevleka, Učna lesena hiška in žičnata ograja oko-U igrišča pričajo o zagnanosti, kije zopet povezala domačine. Pred dvema letoma ob tem času so namenu predali del renovirane ceste, letos torej igrišče in gotovo bo njihova povezanost tudi v naslednjih letih obrodila kakšen sad.
Ob svečanosti, ki so jo pripravili ob otvoritvi, sta zbranim spregovorila župan občine Mozirje Jože Kramer in predsednik KS Mozirje Roman Čretnik. Poudarila sta pomembnost tega objekta, nakater-em se bodo lahko zbirali tako mladi
ent, ki ga ponuja igrišče, bo odslej zbirališče športnikov, gotovo pa se bodo na njem odvijale tudi drugačne družabne prireditve. Po rezanju traku je igrišče blagoslovil mozirski župnik Ivo Suhoveršnik, ki je domačinom zaželel veliko zadovoljstva ob uporabi njihove nove in zaželene pridobitve.
Ob kozarčku rujnega, domačem pecivu, kruhu iz krušne peči in ob poslušanju ansambla Brinovškovih so se zbrani zadržali še dolgo v noč. Nenazadnje jih je v to “primorala” tudi prva uradna tekma v malem nogometu, ki so jo domačini odigrali proti ekipi krajevnih in občinskih svetnikov. Z rezultatom osem proti štiri so zmagali domačini, ki so že takoj na prvi tekmi izkoristili prednost domačega terena.
Benjamin Kanjir
Igrišče na Gneču bo koristilo tako in mlajšim kot starejšim (foto: Ciril Sem)
Center za socialno delo Mozirje
Varčevanje pri pomoči potrebnim
Menda ni nikogar, ki bi upal, vsaj glasno, razmišljati, da pomoč na domu ostarelim ali kako drugače pomoči potrebnim ni družbeno koristno dejanje. Trenutno je v Zgornji Savinjski dolini 59 takšnih upravičencev, za katere skrbi devet delavk, od tega samo ena redno zaposlena, ostalih osem opravlja humano poslanstvo začasno, preko javnih del, katera financirata država in občine. Financiranje poteka preko zavoda za zaposlovanje, izhodišče je enotno za celo državo.
Problem je v tem, tako pravijo na Centru za socialno delo, da občine sicer minimalni del denarja ne nakazujejo redno, čeprav jih zakon o socialnem varstvu k temu zavezuje. Menda je argument pomanjkanje denarja. Zdi se torej, da se poskuša varčevati na od pomoči odvisnih ljudeh, čeprav je velikokrat zaznati neracionalno porabo denarja. Problem torej, ki pa še zdaleč ni edini, vendar posledično ogroža celoten sistem zastavljene pomoči, ki odgovarja varovancem, javnim delavkam, Centru za socialno delo in bi morala biti dobrodošla vsem, ki so dolžni tudi finančno poskrbeti za svoje občane.
Problem je tudi v tem, da Zavod za zaposlovanje predvideva samo eno leto javnih del. Po letu se morajo delavke, v tem primeru pač tiste, ki skrbijo zavarovance, zamenjati. To pomeni, da bo moral Center za socialno delo konec leta začeti z uvajanjem novih delavk, vnajslabšem primeru pravi direktorica Centra Marjana Veršnik - Fale, se lahko zgodi, da bodo morali dejavnost ukiniti. Optimalna rešitev bi seveda bila redno zaposlene delavke. Po veljavnem pravilniku, ki velja tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, bi morale bid zaposlene tri delavke. Tri definitivno, šest bi bila optimalna številka, je globoko
prepričana Veršnik - Faletova. To pa seveda pomeni neprimerno več denarja, saj predstavlja redno zaposleni delavec za občino večjo finančno obremenitev, čeprav je potrebno vedeti tudi to, da nekaj malega prispevajo oskrbovanci sami.
Predvsem bi bilo potrebno postaviti temelje, formirati ekipo ali zadržati sedanjo. Tembolj, gledano povsem iz življenjskega vidika, ker so varovanci sedanjih javnih delavk navajeni, še več-nekateri so nanje prav odvisno navezani. Za nameček se nekatere delavke dodatno izobražujejo, torej je njihova želja trajno skrbeti za odvisne občane. Zdi se torej, da bodo togi pravilniki in črkovno mrtva zakonodaja tokrat zaorali v ledino človeških usod. Občine in država bi morale čutiti potrebo po uvedbi redno zaposlenih delavk, ljudje pravzaprav nismo težaško orodje, ki ga lahko brezdušno prekladaš iz roke v roko. Pa še tam se vedno ne obnese.
Na Centru za socialno delo želijo, da zadeve tečejo po utečeni praksi. Veliko lažje bo na terenu, kjer včasih nadomeščajo celo domsko varstvo, in konec koncev bi občine morale čutiti potrebo uvesti redno zaposlitev. Marjana Veršnik - Fale dodaja, da so na centru pripravljeni storiti vse,
ZŠAM Zgornje Savinjske doline
Urejanje prometa v prvih šolskih dneh
Člani in članica Zveze šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline so v prvih šolskih dneh v sodelovanju s policisti Policijske postaje Mozirje urejali promet v nekaterih krajih Savinjske doline.
V Mozirju sta skrbela za prometno varnost Jože Turk in Anton Škruba, v Nazarjah Franc Tkavc, v Šmartnem ob Dreti Franc Remic, v Gornjem Gradu Jožica Bajrič, na Ljubnem Ivan Žunter in na Rečici ob Savinji Sandi Čopar.
Članom združenja ni vseeno, ko poslušajo številke o statističnih podatkih o prometnih nesrečah, v katerih so udeleženi tudi otroci in šolarji, zato jim pomagajo pri vzgoji vse leto, ne samo prve šolske dni. V kratkem bo stekla tudi akcija Stopimo iz teme, v kateri bodo člani ZŠAM skupaj s člani SPV pešcem (otrokom in starejšim občanom) delili kresničke.
Prizadevajmo si preprečevati prometne nezgode in otrokom zagotoviti čim večjo prometno varnost! Pa srečno vožnjo!
Rozka Tkavc
Predsednik ZSAM Franc Tkavc v razgovoru s policistom PP Mozirje Slavkom Šmigocem (foto: R. Tkavc)
samo da se utečen sistem ne podre in dodaja, če bo do tega kljub prizadevanjem prišlo, je besedičenje o skrbi za občane zgolj leporečje za takšno ali drugačno, povsem konkretno rabo. Življenje teh, trenutno 59 varovancev pa zaradi finančnih in administrativnih nedorečenosti v nobenem primeru ne bi smelo biti vznemirjeno.
Savinjčan
Rod Sotočje Nazarje -Kokarje
Vabilo v taborniške vrste
V začetku oktobra so se v Lačji Vasi na ustanovnem občnem zboru sestali taborniki, starši in simpatizerji tabornikov ter ustanovili Društvo tabornikov Rod Sotočje Nazarje - Kokarje. Ustanovnemu občnemu zboru so prisostvovali tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat, predstavniki športnih društev v nazarski občini, predsednik KS Kokarje Ivan Blatnik in delegacija taborniškega rodu II. grupe odredov Celje, ki ima svoj taborni prostor na Lazah.
O pomenu taborniške organizacije in vzrokih za ustanovitev taborniškega rodu je spregovorila Zvonka Zakrajšek. Veliko otrok iz nazarske občine, predvsem pa iz Kokarij, ki v poletnih mesecih nimajo kaj početi, večkrat tabori kar na svojih dvoriščih. Da bi združili prijetno s koristnim, so očistili prostor na Lazah in postavili nekaj šotorov. Na pomoč so jim priskočili starši, oklestili in pokosili prostor, je med drugim povedala Zakrajškova. Sprejeli so statut društva in izvolili člane v organe rodove uprave.
“Rojstvo” novega društva je pozdravil tudi župan Ivan Purnat in obljubil podporo. Pomoč pri delu pa so obljubili tudi taborniki II. grupe odredov, ki so že prekaljeni in izkušeni na tem področju. 0 dosedanjih aktivnostih in o delu v naslednjem obdobju je spregovoril Ivan Collaut-ti. V bodoče jih čaka še veliko dela, saj so si v plan zadali izgraditev večnamenske hišice na Lazah in nabavo šotorov. Veliko energije in časa pa bodo porabili za izobraževanje, saj jim manjka usposobljenih kadrov, ki bi vodili sestanke mlajših. Želijo pa si, da bi si pridobili še nove člane tudi iz drugih krajev Zgornje Savinjske doline.
Marija Sukalo
Galerija Mozirje
Poslastica za ljubitelje likovne in besedne umetnosti
Prvo soboto v oktobru so v Galeriji Mozirje odprli razstavo del likovne pedagoginje Anke Rakun z Rečice ob Savinji. V uvodu je obiskovalce pozdravil župan Jože Kramer, ki ni skrival veselja ob tako velikem številu ljubiteljev likovne, besedne in glasbene umetnosti, ki so se zbrali na otvoritvi.
0 slikarki in njenem delu je spregovorila likovna kritičarka Milena Koren Božiček, ki je ugotovila, da je razstava slik Anke Rakun vezana na njeno življenje in njen temperament. Njena dela so izredno bogata in topla, prav taka pa je tudi umetnica sama.
Ustvarjalno obdobje Anke Rakun se je začelo šele po upokojitvi, prej pa je svoje likovno znanje razdajala mladim v osnovni šoli v Mozirju. Sedaj živi in ustvarja na Rečici ob Savinji.
Za svoja dela uporablja akvarel tehniko, saj je ta najboljši odraz vtisa pokrajine v danem trenutku, izpod njenega čopiča pa so nastali tudi portreti in cvetlična tihožitja. Premalo je takih ustvarjalcev, kot je Anka Rakun, ki bi krajinske akvarele risah s tolikšn-imobčutkomzalepoto,karjezagotovo posledica študija pri profesorju in pomembnem slovenskem slikarju
Zoranu Didku, je bila mnenja Milena Koren Božiček.
V nadaljevanju je sledil kulturni program, obarvan z poezijo, glasbo in pesmijo, ki so ga pripravili člani kulturnega društva Slap. Obiskovalcem so se predstavih štirje člani društva: Janez Gregorc iz Mozirja, Rozka Tkavc iz Nazarij, Vera Kumprej z Ljubnega in Marija Ročnik iz Podhoma, zbirateljica starih, že pozabljenih ljudskih pesmi. Poezijo umetnikov je prebirala moderatorka programa VladkaPlanovšek, za glasbeno spremljavo pa so poskrbele ljudske pevke, povezane v vokalno instrumentalno skupino Pušelc.
Odprtje razstave in literarno glasbeni večer sta bila zadnji kamenček v mozaiku prireditev ob občinskem prazniku občine Mozirje, ki so ga zaključili s sliko, besedo in pesmijo.
Marija Sukalo
Galerija Steki Gornji Grad
Resničnost in ljubezen v slikah Slavice Prislan
Slavica Prislan, ljubiteljska slikarka iz Melis pri Radmirju, se je začela spogledovati s slikarsko stvaritvijo pred tremi leti. Risanje je bila ob glasbi njena ljubezen že v otroških letih, z barvami pa se veliko srečuje tudi poklicno. Pot uveljavljanja ljubiteljske slikarke se seveda v mnogočem razlikuje od kolegov z akademskim naslovom, z mnogo volje in prizadevnosti pa poskuša Slavica Prislan v svojih delih čutiti sebe samo.
Zadnja razstava v letošnji sezoni je v gornjegrajsko galerijo privabila nadpovprečno, ob sicer vedno solidnem obisku, veliko ljudi. Težko bi govorih o naključju, prej spoštljivost do slikarke, ki orje slikarske ledine v različnih tehnikah. Inspirativno jo navdihuje domače okolje, njene slike pa opozarjajo na lepoto, resničnost in ljubezen, ki jo podoživlja. Temeljnice torej, ki ob vedno bolj potrošno prevladujoči miselnosti izgubljajo smisel, vrednost in sporočilnost.
Preko trnja do zvezd je nedvomno
dolga in mučna pot. Slavica Prislan se gornjih besed, zapisati jih je dala v spremno besedilo, jasno zaveda. Članstvo v društvu amaterskih likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline s sedežem na Rečici je dobro izhodišče pri iskanju osnovnegaznanjaiz likovne umetnosti. Pod vodstvom strokovnjakov bo izpolnjena tudi ta namera, dasiravno ostaja temeljno merilo slehernega ustvarjalca, tudi Slavice Prislan, odziv obiskovalcev. Brez dvoma zelo vzpodbudno.
Savinjčan
Območni združenji ZBU NOB Žalec in Mozirje ter Domicilni odbor II. grupe odredov Celje
“Pozdravljeni na partizanski Čreti”
V soboto, 2. oktobra, je bila na Čreti tradicionalna proslava v počastitev prvega frontalnega boja slovenskih partizanov z okupatorjem. Proslave, ki jo vsako leto organizirajo združenji ZBU NOB Žalec in Mozirje ter Domicilni odbor II. grupe odredov iz Celja, se je udeležilo veliko število ljudi.
Slavnostni govornik je bil župan občine Žalec Lojze Posedel. Za bogat kulturni program so poskrbeh člani Pihalnega orkestra Tekstilne tovarne Prebold, učenci OŠ Letuš in mlada harmonikarja iz Raven pri Šoštanju.
Najugovnikovem travniku na Čreti, ki borcem že vrsto let služi kot prijetno zbirališče, je bilo to soboto živahno. Ob zvokih partizanskih pesmi pihalnega orkestra so se zbirali in pomenkovali borci in njihovi prijatelji. Prišli so tudi mladi, kar je, kot je povedal predsednik mozirskega združenja zveze borcev Jože Poznič, za borce še posebnega pomena, saj se le tako lahko ohranja tradicija NOB.
Župan občine Vransko Franci Sušnik je v pozdravnem nagovoru posebej pozdravil vse še živeče udeležence bitke na Čreti kot tudi vse prisotne prvoborce, partizane, internirance in žrtve vojnega nasilja, predstavnike občinskih in republiškega združenja zveze borcev, borce za Slovenijo v junijski vojni, Ivana Dolničarja - predsednika ZBU NOB Slovenije, poslanca državnega zbora Toneta Delaka ter župana občine Nazarje Ivana Purna-ta in župana občine Žalec Lojzeta Posedela.
Povezovalka programa Jožica Ocvirk je med ples, petje, deklamacije otrok in zvoke harmonik vpletala verze slovenskih pesnikov in tako ustvarila še posebej slavnostno ozračje. Lojze Posedel je v svojem govoru poudaril pogum in zavest majhnega, a
pokončnega slovenskega naroda, ki se je uprl okupatorju. Dejal je, da je težko razumeti, da pomočniki okupatorja nočejo priznati svoje zmote in rušijo ugled in smisel partizanskega gibanja, čeprav sta Evropa in svet že zdavnaj opredelila, kdo je bil okupator, zato so vsi poskusi spreminjanja teh dejstev nesmiselni. Povedal je še, da je bilo prelite preveč slovenske krvi, da bi lahko sedaj dovolili spreminjanje zgodovinskih dejstev in da je v tem času še kako pomembno opominjanje nanje in prenašanje spomina na mladi rod. Na koncu je še poudaril, da je za Slovence zdaj najpomembnejše, da začnemo živeti skupaj v tej majhni državi, ki j e izpostavlj ena pritiskom od vsepovsod.
Ko je povezovalka ob koncu programa prepustila besedo udeležencem proslave, so navzoče nagovorili še Metod Jurčič- vimenu borcev 1. slovenske brigade II. grupe odredov, Ivan Dolničar, ki se je slavnostnemu govorniku zahvalil za odličen govor, in Ivo Zupanc v imenu združenj ZB Žalec in Mozirje.
Srečanje borcev na Čreti se je po končanem kulturnem programu nadaljevalo ob prijetnem pogovoru in obujanju spominov, pa tudi za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno. Prihodnje leto se bodo borci oktobra spet srečali na Čreti. Želijo si še večjega obiska, predvsem mladih, potrudili pa se bodo tudi za boljšo obveščenost.
Vesna Banjevič
Slavnostni govornik na Čreti je bil žalski župan Lojze Posedel (foto: V. Banjevič)
Koordinacija turističnih društev
Ogled sejma v Slovenskih Konjicah
Na redni koordinaciji turističnih društev Zgornje Savinjske doline, ki je bila sredi septembra v Robanovem Kotu, je bil sprejet sklep, da si predstavniki vseh društev skupaj ogledajo Sejem sadja, vina in kruha, ki je potekal v Slovenskih Konjicah od 23. do 26. septembra.
Sklep so člani turističnih društev tudi uresničili. Podrobneje so si ogledali znamenitosti mestnega jedra v Slovenskih Konjicah ter si nabirali izkušnje v trženju naravnih lepot, ki jih ponujata mesto in njegova širša okolica. Zanimivo je bilo prisluhniti vodičem, ki so se trudili, da bi obisk-
ovalcem čim bolj približali dej avnos-ti različnih turističnih objektov in vizijo svojega turizma.
Poučnega izleta in sejma so se udeležili člani turističnih društev iz Ljubnega, Rečice, Mozirja, največ pa jih je prišlo iz Nazarij.
Marija Sukalo
Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline
Poučen in prijeten izlet
Tudi letos je Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline organiziralo izlet za svoje članice. V petek, 10. septembra, smo se odpravile.
Najprej smo se odpeljale do Semenarne Ptuj, kjer so takrat potekali dnevi vrtnin. Ogledale smo si poskusna polja vrtnin in tudi veliko cvetja. Tam se nam je pridružila vodička Matilda Golc, ki nas je spremljala in nam razlagala zanimivosti teh krajev.
Pot smo nadaljevale do Gorišnice, kjer smo si ogledale najstarejšo panonsko hišo, to je Dominkova domačija, ter grad Bori.
Po ogledu teh znamenitosti smo se odpeljale v Cirkulane, kjer smo se na
Vrtec Mozirje
turistični kmetiji okrepčale. Po kosilu smo si ogledale še cerkev sv. Barbare, v tamkajšnji šoli paše razstavo starinskih predmetov. Nazadnje smo se ustavile še na kmetiji Hebar, kjer pridelujejo zelo dobra in priznana vina.
Na izletu smo videle veliko lepegain zanimivega. Zato bi se v imenu udeleženk zahvalila naši s vetovalki Bernardi Brezovnik in vsem, ki so nam ta izlet omogočili.
Fanika Pustoslemšek
Mladi planinci na Mozirski koči
Ob mesecu športa in rekreacije smo v sodelovanju s Planinskim društvom Mozirje organizirali planinski pohod. Odpravili smo se proti Mozirski koči.
Z avtobusom smo se odpeljali izpred Osnovne šole Mozirje do Šmihela in naprej do Planinske ravni. Od tam naprej smo nadaljevali pot peš. Vodil nas je izkušeni planinec Maksimiljan Korošec s planinskim imenom Maki iz Planinske zveze Slovenije. Ob poti smo si ogledali prečudoviti planinski svet. 0 označevanju planinskih poti nas je seznanil Pavel Goličnik. Preden smo prišli do planinske koče, smo se ustavili in okrepčali na Klemenakovi klopi.
Končno smo prišli do Mozirske
koče, kjer so nas pozdravile koze. Od tam smo nadaljevali pot do zgornje postaje žičnice, nato pa smo se zaradi goste megle kmalu vrnili h koči. Na poti smo imeli priložnost videti, kako so pastirji gnali živino s planine. Pri koči je pred vrnitvijo v dolino sledil planinski krst vseh mladih planincev.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Martinu Aubrehtu in šoferju Mihu Marovtu, ki sta nas spremljala na našem pohodu.
Marija, Jožica Z., Karmen
Mladi planinci pri Mozirski koči
Kulturno društvo Jurij Mozirje
Otroci v lutkovnem pristanu
V začetku septembra je KDJurij Mozirje organiziralo mednarodni lutkovni festival. Predstav lutkovnih gledališč so bili deležni otroci iz skoraj vseh krajev Zgornje Savinjske doline.
Lutke na odkrit in direkten način predstavljajo marsikatero stvar, ki si jo otroci tako ali drugače želijo tudi v vsakdanjem življenju. S predstavo spoznavajo knjižne osebe, ki v rokah animatorjev oživijo in predstavijo dogajanje iz knjig in slikanic na lutkovne odre. Na poljuden način lutke tako vzgajajo in opozarjajo.
Predsednik KD Jure Repenšek je s tem, da je organiziral kopico lutkovnih predstav, ki so jih odigrali gledališčniki iz drugih držav, v dolino znova pripeljal nekaj novega, otrokom všečnega. Redki so namreč tisti, ki ne poznajo njegove skrbi z organizacijo vsakoletnega lutkovnega abonmaja. Otroci ga že dobro poznajo, zato ob vsaki predstavi napolnijo dvorano mozirskega kulturnega doma do zadnjega kotička.
Ker so bile predstave Mednarodnega lutkovnega pristana, kot se je festival imenoval, ponujene vsem šolam, so lahko tudi otroci, ki obiskujejo višje razrede spoznali, da lutke niso izključno samo zanajmlajše. Namenjene so vsem, tudi odraslim, ki so se pripravljeni spustiti na nivo otroškega razmišljanja.
Repenšku je žal, da konkretnejše podpore s strani raznih kulturnih institucij, ki naj bi skrbele za razvoj kulture, zopet ni dobil. Kljub temu bo pri svojem delu vztrajal, saj dela za dobro otrok. Že v teh dnevih pa poteka vpis v letošnji lutkovni abonma, ki bo zopet sestavljen iz petih predstav. Prva bo že 19. oktobra. Predstavili se bodo poklicni lutkovniki iz Ljubljane s predstavo, imenovano Jajce.
Benjamin Kanjir
KULTURNO DRUŠTVO "JURIJ"
MOZIRJE
Vabilo k vpisu v 4. lutkovni abonma
Program:
Oktober: Lutkovno gledališče Ljubljana JAJCE November: Lutkovno gledališče "Tri" Kranj FIDL FADL December: Lutkovno gledališče "Piki" Slovaška KO ATA NI DOMA Januar: Lutkar Cveto Sever Kranj JANKO IN METKA Februar: Lutkovno gledališče Maribor ZVEZDICA ZASPANKA
Prijave pri poverjenikih in organizatorju, prva predstava v torek 19.10. ob 18.00.
Zgornjesavinjski smučarski klub
Za pozitivno usmerjenost mladostne energije
Ob drami, ki se dogaja v zvezi s stečajem rekreacijsko turističnega centra na Golteh, vse v zvezi s smučanjem v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline vendarle ni odeto v črnino. Obuditev delovanja Zgor njesavinjskega smučarskega kluba s sedežem v Mozirju je namreč nadvse pozitivna tako za mlade smučarske talente kot njihove starše, ki imajo sedaj možnost mladostno energijo kanalizirati v pozitivno smer.
Predsedovanje klubu je prevzel Darko Repenšek, ki je v času, ko je služboval v Ljubljani, aktivno deloval v tamkajšnjem smučarskem klubu Snežinka. »Funkcijo predsednika sem prevzel pod pogojem, da bomo delali timsko, kar pomeni, da obveznosti ne bodo visele na plečih nekaterih posameznikov,« poudarja Repenšek, ki je skupaj s sodelavci že zastavil načrt aktivnosti za prihajajočo sezono. Suha vadba je organizirana v mozirski telovadnici, delo na snegu pa bo v veliki meri odvisno od usode centra na Golteh. Če bodo snežne razmere ugodne, se ponuja alternativa na Brdčkem vrhu v Mozirju ali na smučišču z vlečnico v Šmartnem ob Dreti.
Po Repenškovih besedah osnovni namen delovanja kluba ni vzgajati vrhunske tekmovalce, ampak nuditi kvalitetno šolo smučanja, od začetne do nadaljevalne. Mladi smučarji naj bi z aktivn-
im udejstvovanjem pridobili potrebne delovne navade, svojo energijo in prosti čas pa namesto ulici namenili zanimivi športni panogi. Seveda bi lahko iz dovolj široke baze dobili tudi selekcijo tekmovalcev, kajti prve korake v tej smeri je v lanski sezoni že uspešno opravil učitelj smučanja Bojan Napotnik.
Darko Repenšek je trdno odločen, da bo delo v klubu strokovno in kvalitetno, zanj pa je potrebna tudi sodobna oprema. Iz tega razloga bo oprema (pregibni količki, vrtalka) pravočasno posodobljena, da bo mogoče z delom na snegu pričeti takoj, ko bodo zato dani vremenski pogoji. Zgornjesavinjski smučarski klub si želi plodno sodelovanje z lučkim smučarskim klubom, ki že uspešno deluje, aktivno pa se bo vključil tudi v delovanje športne zveze občine Mozirje.
Franci Kotnik
Zgornjesavinjski smučarski klub Mozirje
vabi k sodelovanju in vključitvi v delo kluba vse ljubitelje smučanja, strokovne kadre (učitelje, vaditelje in trenerje smučanja) in otroke, ki bi želeli vodeno vaditi.
Vabimo vas na sestanek, ki bo v ponedeljek, 25. oktobra 1999 ob 19. uri v sejni sobi Občine Mozirje.
Informacije na telefonu 041/783-498 (g. David Paulič).
Šiviljstvo in trgovina
Vsi, ki ste radi oblečeni modno ali športno se oglasite pri nas in se prepričajte o naši ponudbi.
Možnost plačila tudi s kartico AKTIVA!
Na trgu 2, Mozirje Tel.:041 720-571
Pokrajinski odbor mladinskih odsekov PD
4. srečanje mladih planincev
V soboto, 2. oktobra je Pokrajinski odbor mladih odsekov pred Andrejevim domom na Slemenu organiziral že četrto srečanje mladih planincev iz Savinjskega MDO. Tokrat so se ga udeležbi mladi planinci iz šestih planinskih društev iz vseh delov celjske regije.
Skupno smo našteli več kot 150 udeležencev iz PD Dobrovlje-Braslovče, PD Zabukovica, PD Mozirje, PD Rečica ob Savinji, PD Slivnica pri Celju in PD Šoštanj. Program srečanja je vseboval pet družabnih iger, v katerih so lahko sodelovali skoraj vsi udeleženci. Potrebno je še dodati, da je v planinskem seštevku družabnih iger zmagalo PD Mozirje, največ mladih planincev pa je bilo iz PD Dobrovlje-Braslovče, kar 71.
Srečanje mladih planincev pote-
ka vsako leto v oktobru in je vedno na drugi lokaciji. Tako mladi planinci in njihovi spremljevalci spoznavajo tudi malo bolj skrite planinske kotičke v širši celjski regiji. Prvo srečanje, ki je bilo leta 1996, je potekalo na Menini, drugo na Gori Oljki in tretje na Celjski koči. Lokacija in točen datum srečanja mladih planincev v prihodnjem letu bosta znana do začetka decembra.
Bojan Rotovnik
EDINI pooblaščeni FORDOV SERVIS v savinjsko šaleški regiji!
Servis Krbavac
Rečica ob Paki 45,3327 Šmartno ob Paki, Tel./Fax: (063) 897-13-50
DNEVI ODPRTIH VRAT
16. in 17. oktober 1999
TESTNE VOŽNJE
EXPLORER
Cougar, Galaxy, Mondeo, Escort, Puma, Fiesta, Ka BREZPLAČNI ZIMSKI PREVENTIVNI PREGLEDI
mesec focusa
odpeljite fordfocus na testno vožnjo iz našega salona in
s seboj boste odnesli zanimivo darilce.
pravi srečnež bo lahko enega odpeljal brezplačno domov
16. novembra, ko ga bomo izžrebali med vsemi,
ki bodo v mesecu focusa testirali fordfocus	»«s’"*»*.
ford focus zdaj že za 2.444.500 tolarjev
pričakujte več
\
Nadškofijski ordinariat
Nadškofija Ljubljana obvešča pašne interesente na področju Zgornje Savinjske doline, da zbira ponudbe za pašo na planinskih pašnikih, ki bodo v postopku denacionalizacije vrnjeni lastniku.
Ponudba velja za vse podržavljene planinske pašnike na področju občine Ljubno in občine Gornji Grad, razen na planino Lepenetka. Za planine na področju občine Solčava in občine Luče, smo z uporabniki že uspešno sklenili potrebne dogovore.
Zbrane ponudbe za planinsko pašo bodo osnova za sklenitev posebnega dogovora o brezplačnem dolgoročnem zakupu, ki je eden od ključnih pogojev za pridobitev subvencij iz državnega proračuna.
Ponudbe zbiramo v pisni obliki na naslov:
Nadškofija Ljubljana, Ciril - Metodov trg 4, p.p. 1991,
1001 Ljubljana.
Ponudba naj vsebuje sledeče podatke:
Ime in priimek pašnega interesenta, polni naslov, navedba planine - pašnika, kjer bi želel pasti in število ter vrsta živine.
V_______________________________________________________/
40 let TRADICIJE IN KAKOVOSTI
iffl ingrad gramat
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DRUŽBA d.d.
Medlog 7, CELJE, tel.: 063/451-570, fax: 063/452-028
BETONSKA GALANTERIJA
-	TLAKOVCI že za 1.166 sit/m2
-	ROBNIKI že za 452 sit/kos
-	betonska okna; za hleve, delavnice, gospodarska poslopja
-	montažne greznice (V = 2m3) 74.325 sit
-	silosni elementi, rešetke za hleve
-	betonske cevi z ustreznimi pokrovi
-	najkvalitetnejši betonski zidaki
-	betonski stebri, plošče
-	in še in še...
BETONARNA (sveže betonske mešanice)
PREVOZI Z RA Z K LA D N J E M
KAMNOLOM LIBOJE in PESKOLOM STRANICE
UGODNOSTI: plačilo na več čekov, gotovinski popusti!
INDUSTRIJSKA TRGOVINA: pon. - pet. 7-17
sobota 7-12
NUDIMO BREZPLAČNO STROKOVNO POMOČ IN IZDELAMO BETONSKE IZDELKE PO NAROČILU !
mv£fyo.
MOZIRJE d.d.	_
V vseli Klasih prodajalnah z živili vain nudimo bogato izbiro NAGRORNHI SVEČ po ugodnih cenah.
!
(pa was (k 3©3©sb3Qiq UsaoafeMEI©
K elegantnemu plašen ali kostimu sodi nedvomno dober eleganten ali Športen. V prodajalni SA-MO Mozirje
ALPENA iz Žiri.
Idolien,
modele
’*“• M '2)
Pridite, privoščite si dober nakup - plačilni pogoji so ugodni!
Vozili smo: subaru impreza GT turbo
V vrtincu turbine
Subaru je priznani izdelovalec avtomobilov na štirikolesni pogon, ki jih uspešno dopolnjuje s svojimi »bokser« motorji. Klasični modeli so namenjeni zgolj užitkom v zimskih dneh, kjer se pogon na vsa štiri kolesa izkaže kot najboljši človekov prijatelj, medtem ko v suhih poletnih dneh predvsem dviguje porabo goriva. Vendar so pri Subaruju z modelom impreza GT poskrbeli za večje količine adrenalina tudi v poletnih dneh, saj ga poganja nabrit turbo motor z 218 KM, kjer pride pogon 4x4 zares do izraza.
Subaru impreza GT deluje na zunaj kot uglajena limuzina, okičena z dodatnimi spoj lerj i in veliko odprtino na pokrovu motorja. Notranjostje veliko bolj v stilu klasike in deluje zelo urejeno. Odlični športni sedeži nudijo oporo telesu tudi v najbolj dirkaško voženih ovinkih. Pozicija za volanskim obročem si ne zasluži nobenih pripomb, le na zadnjih sedežih je malce manj prostora. Sicer pa vam bodo sopotniki prej ali slej ušli, saj jih bo pogled na merilnik hitrosti pošteno prestrašil.
Motor je s prostornino 1994 kubičnih centimetrov in turbo polnilnikom prava zverina 218 konjskih moči in 290 Nm navorapri 4000vrtljajih na minutostapodatka,kižesamaposebi dvigujeta adrenalin v krvi. Če k temu dodamo še stalni štirikolesni pogon, potem so solze v očeh zagotovljene.
ABS, zračne vreče in ostali varnostni dodatki so del standardne opreme, vendar pri 230 km/h končne hitrosti
kaj malo učinkoviti. Pri tej imprezi šteje zgolj spretnost voznika, predvsem pa urejena notranjost v glavi.
Veselo se usedem v odlične športne sedeže. Le malce naprej in nazaj in že imam odlično pozicijo za volanskim obročem. Motor brni lepo po boksersko in ne nudi občutka, da ga kar razganja od moči. Opla, tam pri 2000 vrtljajih se hudirjevo hitro zgane, kar prehitro za naselje. Pred mano je odprta cesta s kratkimi in dolgimi ovinki, kjer impreza GT pokaže svoj pravi obraz. Adrenalin in še
enkrat adrenalin.
Za začetek oster štart in okoli 6,5 s do 100 km/h. Hitro pretikanje omogoča kratek in dirkaško trd menjalnik. Vsako vklapljanje višje prestave povzroči pok ob prenosu navorain sunek ob močnem pospeševanju. Vmesni plin odpravi težavo lepega pretikanja in hkrati poveča hitrost pospeševanja. Turbo polnilnik se zgane šele pri 2500 vrtljajih in v ovinkih je treba paziti, da obrati ne padejo pod to mejo, sicer je potrebno čakati kakšen delček sekunde, da se Uirbo pol-
nilnik ponovno zbudi. Hitrosti okoli 180 km/h so nekaj običajnega, vendar v praksi to pomeni nekaj kazenskih točk in nekaj gotovine sodniku za prekrške.
Vožnja skozi ovinke je pravi užitek. Le brez strahu. 4x4 polepša življenje, če pa že drsi, drsi celoten avtomobil. Ampak pozor, brez odvzemanja plina, sicer tudi 4x4 ni več čudežen in avtu odnese zadek, kar pa se z dodajanjem plina hitro reši. Vse skupaj dopolnjujejo solidne zavore, pri katerih bi si sicer želel krajši reakcijski čas, ne pa da primejo šele ob resnično močnem pritisku. Vzmetenje je športno trdo vendar še vedno udobno, v zelo hitro voženih ovinkih pa bi si želel še tršega.
Kdor ne varjame - naj poskusi! Vendar pravi prijatelj vam takšnega avtomobila ne bo posodil! Saj poznate rek: avtomobilov in... se ne posoja!
Igor
Gsm
636 434 764 387
□41
□41
Vozniški izpiti za:
-	motorna kolesa
-	kolesa z motorjem • osebna vozila
-	tovorna vozila
-	avtobuse
-	traktorje
V Nazariih: ponedeljek 18. oktobra ob 17.00 uri.
Možnost opravljanja izpita v CELJU ali UELENJU. Popust za dijake, študente in pripravnike. Plačilo do 10 obrokov brez obresti.
AVTO ŽUNTER
bubo lancia
Ob IOO letnici Vam ponujamo pri nakupu FIAT PUNT0, BRAVO, BRAVA, M AREA, M AREA WEEKEMD in MULTIPLA120.000 SIT popusta!
tel (063) 839 16 30
Okonina 18, Ljubno ob Savinji E-pošta: avto. zunter©wr iteme.com
Piše:
Aleksander Videčnik
V prejšnji številki smo omenili dosti znanega zdravilca Zadrečana. Pisal seje Matevž Drečnik in si je sicer služil kruh kot dninar. Živel je na Kolovratu pri Mozirju, kamor se je poročil iz Za-dretja, zato tudi privzdevek »Za-drečan.« Doma je bil v Šmiklavžu pri Novi Štifti, kjer se je tudi leta 1851 rodil, umrl pa je leta 1930 v koči na Kolovratu. Pri svojih zdravilskih postopkih je sicer veliko zagovarjal, toda znan je bil po kamnih svetega Pavla, ki jih je pogosto uporabljal. Seveda si pravih kamnov, ki so jih prodajali v lekarnah, ni zmogel nabaviti, pa je zato uporabljal kar okrogle in ploščate kamne iz potoka Ljubija. Razvrščal jih je po barvah in kot kaže, je za določene bolezenske težave uporabljal le določene barve. O kamnih sv. Pavla smo že pisali, vemo, da so bili med zdravilci zelo razširjeni, saj so v bistvu izvirali iz delavnic maltežanskih menihov. Seveda so kmalu prevladovali v naših krajih ponaredki, pa tudi navadni potočni kamni.
Gotovo najpomembnejši zdravilec iz naših krajev je Vid Strgar iz Solčave. Bil je tudi bukovnik in je marsikaj zapisal. Ohranilo se nam je njegovo najobsežnejše delo. Je v rokopisu, ki ga hranijo v Ljubljani in katerega naslov se glasi: Zdravje bolnikov, bukve polne naukov za človeško zdravje, spisane k pomoči kmetiškim ljudem, Solčava 1866. Naslov dela smo zapisali v sedanji slovenščini, da bi bil vsakomur razumljiv. Vid Strgar je zelo dobro opisan v knjigi znanega solčavskega kronista in publicista Valenta Vidra. Opisuje ga kot zanimivega človeka, ki je moral biti izobražen, saj je obvladal nekatere tuje jezike, gotovo pazelo dobro nemščino. Pri svojem zapisu se je skliceval na razne vire domačih bukovnikov in tujih avtorjev. Seveda moramo poudariti, daje največ bukovnikov živelo prav na Koroškem, onkraj Olševe in z njimi je Strgar imel verjetno dobre zveze. Če bi vsaj površno opisali Strgarjeve zdravilske bukve, bi morali omeniti, da je najprej opisoval sredst-
naši domači zdraoilci
va za zdravljenje, rastlinskih, živalskih in drugih izvorov, nato pa določene pojave bolezni, šele potem pa po več predlogov zdravljenja. V opisanem delu Strgar ne govori o zagovorih ali drugih oblikah zdravilskih postopkov, pač pa odločno svari pred ugotavljanjembolezni na urinu, ki da ga naj le tisti uporablja, ki to zna, saj sicer lahko naredi človeku veliko škodo... meni Strgar.
Domačini so imeli Strgarja, imenovanega »Fid« za čudaka, ki da je uspel priklicati samega vraga v krog... Pripovedovali so, kako je vedel za točno uro svoje smrti, saj je baje ženi malo pred smrtjo velel prinesti »mašno« obleko, da se bo spreoblekel ker bo umrl...
Ko prebiramo njegove zapise opazimo določen smiselno zastavljen vrstni red in Uidi risbe nekaterih domačih zdravilnih zelišč. Tako je naredil kazalo, tudi stvarnega je priložil. Očitno pa je res uporabljal tuje vire, saj navaja ponekod utežne ali količinske mere v
tujih veljavah. Domači zdravilci so na sploh govorili, če je šlo za količino, denimo, “noževa špica” ali »prgišče«, pa tudi »za dva prsta« in podobno. Le redko se je kdo spoznal na funte, lote in tovrstne merske enote.
Ko sem raziskoval domače zdravilstvo, je še živela Angela Golob, znana zdravilka v Šmiklavžu pri Novi Štifti. Povedala mi je nekaj njenih zagovorov, ki jih je vedela od svojega brata, ta pa od starega očeta. Vsekakor so vedenja o tem šla iz roda v rod. Še ko je bila dovolj čila, so jo ljudje prosili za pomoč pri zdravljenju živali, pa tudi ljudi. Bila je rodom iz okolice Kamnika in je vedela za številne navade pri njih doma, ki pa v naših krajih niso znane. Ko se danes spomnim kar pogostih pogovorov z Golobovo, lahko trdim, da je bila zelo bistra ženska, pa tudi zelo verna. Nekoč sem slišal pogovor z neko žensko, ki je pri njej iskala pomoči, ko jo je vprašala, če je verna... Zanimalo me je zakaj, pa mi je na samem dejala, da njeni zagovori
pomagajo le vernim. Škoda, da Angela Golob ni svojega znanja vsaj malo popisala. Reči pa moram, da je bila vedno pripravljena na pogovor, toda le, če je smatrala, da gre za resnega sogovornika.
Zelo znan in ugleden med zdravilci je bil Martin Zidarn - Bak, doma v Šmartnem ob Dreti. Tam se je rodil leta 1853 in tudi tam umrl leta 1941. Gospodaril je na veliki kmetiji, imel žago in gojil splavarstvo. Ljudje so se k njemu zatekali z velikimi oziroma hudimi ranami, posebno če se niso hotele celiti. Torej ni naključje, da je tudi njegova hčerka bila ugledna zdravilka. Ni znano, da bi kdaj zagovarjal, priporočal je izključno zdravila naravnega izvora, predvsem pa zelišča. Za revmatična obolenja je priporočal mravlje, ki da bolečine hitro pozdravijo. Seveda krožijo o Baku tudi take zgodbe, ki gotovo niso resnične in so verjetno le pripovedi...
Začetek javnega šolstva
Pravkar jeza nami veliko slavje v čast našega velikega Slomška. Ob tej priliki se je poudarjalo tudi prizadevanje Slomška za napredek šolstva in sploh narodove omike. Mislim, da je prav osvetliti čas nastajanja šolstva v tedanji državi Avstriji, da bi bolje dojeli veličino dela mariborskega škofa, borca za narodove pravice in slovensko šolo.
Ob izidu prvega avstrijskega šolskega zakona za nižje šole in njegov razvoj do drugega šolskega zakona v letu 1805, smo Slovenci bili pretežno kmetje. Reforma šolstva je bila gotovo posledica globokih družbenih in gospodarskih sprememb v tedanji monarhiji. Država je tedaj smatrala kot glavno gospodarsko panogo prav kmetijstvo, /šele ko so pričele prodirati reformne ideje iz Prusije in Francije tudi v Avstrijo, je cesarica Marija Terezija stopila v bran novih smernic družbenega življenja v okoreli državi. Omejila je vpliv plemstva in ustanavljala sodoben sistem javne uprave. Njene reforme so posegle na domala vsa področja znotraj države, na gospodarstvo, prosveto, zdravstvo, sodstvo, armado in cerkvene organizacije. Za našega kmeta je bil velik napredek v odpravi »ne-jevoljništva,« kar je pomenilo razbremenitev fevdalnih obvez, vendar je še vedno ostala obveza tlake in desetine. Kmet pa je imel zemljo vlasti inje tako postajal samozavestnejši. To je bilo urejeno z zakonom iz leta 1782. Vendar
smemo prav te dogodke smatrati kot prelomnico in pričetek narodnega preporoda. Veljava slovenskega jezika v javnem življenju pa še ni bila priznana. Bistvo samozavedanja nekega naroda pa je prav v tem, da uporablja povsod svoj materin jezik. Poudariti je treba, da šolska reforma ni upoštevala materinega jezika in poučevalo se je le nemško. Gotovo je to pripomoglo k hitri germanizacij i na posameznih območjih, bilo pa bi lahko še huje, če bi bilo na voljo dovolj učiteljev, ki bi bili sposobni učiti po novih načelih.
Cesarica MarijaTerezija je dne 6. decembra 1774 potrdila Splošno šolsko naredbo. Ta zakon je urejal šolstvo v Avstriji do leta 1805, ko ga je zamenjala Politična šolska ustava za nemške ljudske šole, ki je bila še konzerva-tivnejša. Vse je bilo še ostreje podrejeno širjenju nemščine kot državnega jezika za vso monarhijo. Seveda je bila taka šola naprednim slovenskim trn v peti, saj je potujčevala. Končno je treba povedati, da je reformo za Marijo Terezijo nadaljeval njen sin Jožef II, ki pa je bil glede uvajanja nemščine na vseh mestih v cesarstvu še veliko radikalnejši od svoje matere. Znano je, da je priznaval edino nemščino kot uradni in občevalni jezik v tedanji Avstriji.
Seveda se je od sprejetja prve Splošne šolske naredbe (1774) marsikaj spreminjalo in spremenilo, toda
narodi, ki niso bili nemške pripadnosti so se nenehno borili za uveljavitev vsaj dvojezične šole, torej v nemškem in materinem jeziku otrok. Kakšnega vidnega napredka v tej smeri ni bilo. Osebni ugled Slomška je bil tisti, ki je končno Dunaj prepričal, da so na osnovnih šolah naši otroci dobili, izpod njegovega peresa napisano knjigo, Blaže in Nežica. Toda nemščina je bila še vedno prva in poglavitna v šolstvu. Naj ob tem spomnimo na pokončne učitelje, ki so poučevali na šolah v naši Zgornji Savinjski dolini. Nazborovan-ju v drugi polovici 19- stoletja so naslovili na dunajske šolske oblasti zahtevo po uvedbi slovenščine v višjih razredih osnovne šole.
Vse do leta 1868 je v Avstriji vodila nadzor nad šolstvom Cerkev, duhovniki so bili »šolski oglede« odvisno od položaja, ki ga je kateri izmed njih v cerkvenih ustanovah zasedal. Škof je torej bil odločilni za območje celotne škofije. Omenjenega leta pa je bil sprejet zakon, ki je nadzor in vodstvo šol prenesel na državo in njene inštitucije. Pričeli so delovati šolski sveti na ravni občin in okrajev, nadzor v šolah pa so opravljali šolski nadzorniki.
Ker je letos 225 let od sprejetja Splošne šolske naredbe, ki je tudi v naših krajih postavila šolstvo na trdne temelje, bo ta kratek sestavek morda še bolj zanimiv.
Benediktinski
urbar
List 11 (UradTirosek)
Michel in der gruben, po Orožnu gre za kmetije V jami in Slemene,
Marin in der öden gruben,
Vlrich ze Chrewezen, Orožen tolmači za Kriško
ves,
Martin ibidem (prav tam).
Zu Sulcz, Po Orožnu gre za predel Slatine, Ničla st. silig. mod.,
Christian ibidem (prav tam).
List 12
Michel na Frangowem, Orožen tolmači to kot kmetijo Ajnik,
Janko am puhel, gre za kmetijo Strnad,
Ničla an der Reppen, Martin Bazowgy, Ulricus Im Tschernielez, Juri vunderm Oxenberg, Matko Im Laz, Nicus Im Rayn, slednje naj bi bila kmetija Podbrežnik.
Utrinek izpred dolgih let
Ko smo odpirali novo poročno sobo v Mozirju, sem se spomnil, kako smo 11. junija 1941 v tej isti stavbi imeli prvo civilno poroko. Tedaj se je tam nastanil nemški župan, ki je poroko tudi opravil. Poročila sta se Karl Pod-sedenšek in Marija Videčnik in naključje je pač hotelo, da sta bila, po uvedbi civilnih porok s strani Nemcev, prva poročena, »po novem.« Seveda, novopečeni župan očitno ni znal opraviti slovesnega obreda, pa je vse skupaj izgledalo bolj kot vpis v matično knjigo. Celo tako enostavno je to bilo, da se niti pričama ni bilo treba podpisati v listine. Tudi kakšnega govora si župan ni privoščil, govoril je le o tem, da sta novoporočenca prvi par, ki se je v Mozirju poročil po pravilih »tisočletnega ra-jha...« Zato naj bi nevesta bila deležna posebnega darila občine, je še slovesno dejal. Novoporočenca sta dobila v dar Hitlerjevo knjigo Moj boj (Mein Kampf), tisto, o posebnem darilu pa je župan očitno pozabil, kot marsikaj, kar so tedaj oblasti obljubljale. Ni pa pozabil na svatbo! Ko je bilo med svati pri Mlinarjih najbolj veselo, je vstopil oholi župan, v spremstvu dveh častnikov in dveh učiteljic (nemških), med svate. Nihče jih ni povabil, toda to »gostoljubje« so si kar sami dovolili. Seveda je bilo z veseljem na svatbi konec, to je opazil eden od častnikov in se nevesti opravičil za nadlogo, ki so jo s svojim prihodom (vdorom) povzročili predstavniki nove države... Tudi po odhodu nepovabljenih gostov ni bilo mogoče več razveseliti svatov.
Vsaka ograja še ni plot...
Naši predniki so se v tedanjih razmerah morali spoprijemati s silami narave z dokaj preprostimi sredstvi. Posebno hribovski kmetje so bili na udaru hudih strmin in zato stalnih nevarnosti pri delu. Da o težkih telesnih naporih sploh ne govorimo! Toda prav ta navezanost na lastno iznajdljivost je rojevala številne zamisli, ki bi jih danes lahko poimenovali izumi. V takih okoliščinah so rasli razni Jamnik, Irnek in danes dobro znani izumitelj Bider. Pa kaj bi naštevali, ko je bilo tudi iznajdljivih rokodelcev na pretek. V štiri (šteri) kamor so radi zahajali predvsem mlajši rokodelci in seveda taki, ki še niso imeli svoje družine, so dokazovali spretnost svojih rok. Tako so preživljali tedne na kateri od kmetij, ko so šivali, krpali, čevljarili, mizarili in še marsikaj ustvarjali, kar je pač sodilo v njihovo obrt. Že kar nujno je bilo, da je na vsaki kmetiji bilo dosti orodja, saj je bila pot v dolino zamudna, pa še rokodelca je bilo treba plačati. Tako so si pač ljudje pomagali po svojih sposobnostih!
Ko danes zremo nazaj v čas, ko so nastajali ogromni plotovi na pašnikih, travnikih in na mejah med sosedi, da živina ni uhajala na tujo posest, se marsikdo čudi ročnosti tistih neznanih pridnih rok, ki so te lesene »mogočneže« naredili. Danes jih je le še malo narejenih po starem, se pravi, da so vezani s trtami. Njih podoba pa daje krajini popolno sliko, rečemo lahko, da so nekako vsajeni v naravo in je nič ne motijo. Mnogi od mimoidočih, če imajo seveda smisel za lepoto, jih občudujejo... Ko sem bil nazadnje v Robanovem kotu, mi ni ušlo izredno zanimanje skupine Nizozemcev, ki so občudovali in si ogledovali velik plot na Robanovem travniku, to veličastno kmečko mojstrovino. Slikanja ni bilo konec. Morda smo mi pa le popotniki, ki marsičesa ne vidimo, ker smo pogleda na te lepote navajeni? Smo morda tudi malo brezbrižni do svoje domače krajine in domače ustvarjalnosti?
Tudi na Govčevi domačiji si turisti radi ogledajo plot, ki tvori »gorico« od hleva do vode, prek katere mora živina na pašo onstran Bele. Zato sem se o nastajanju teh veličastnih ograj pogovarjal s Francem Vršnikom, kije tako rekoč od prvega daha v tem okolju. Najin razgovor je bil zanimiv tudi zato, ker je Govc odličen pripovedovalec.
Za plotove so pripravili celo vrsto lesenih delov, sploh pa je veljalo za to delo načelo dosledne delitve opravil. Vsak je vedel, kaj mora storiti. Tako je seveda bilo mogoče, da so nastali tudi po tisoč in več metrov dolgi plotovi. Same namestitve so se lotili šele, ko je bilo vse pripravljeno. Rabili so - kole, goli (rante) in seveda glavno - trte (previti). Te priprave sploh niso bile enostavne oziroma nezahtevne.
Če si predstavljamo, da so kole postavljali na
dolžino enega metra, da sta kola morala biti dvojna, vmes so nameščali goli ali krajnike, eni poševno (diagonalno), drugi vodoravno, daje to stalo trdno, so na kole nasadili še vez (trte). Goli so v višino stavili različno, 5 do 6 jih je bilo treba, da je bil plot ustrezno varen. Posebno trden je moral biti, če so vanj spuščali tudi svinje, te so ponavadi vztrajne pri ritju po zemlji in si tako priborijo pot v prostost.
Koli so bili iz macesnovegalesa, premera kakih 10 cm.
Kot smo že rekli, priprave za postavitev plota so stekle pravočasno. Pozimi so posekali les za kole, jih pripravili in okoničili, seveda so jih prej obelili (»skorjo dol spravljali«). Njih dolžina je bila od enega do metra in pol. Posebno delo je bila priprava trt. Zanje so potrebovali tanke, dolge in prožne smrekove veje. Klestili so jih v mladem smrekovem gozdu. Veje so morale biti dolge, saj je morala biti vez kar dvakrat zavita. Sekali so jih prav spodaj drevesa in veljalo je reklo: »...dobre so tiste, ki jih še kača obleze.« Nato so jih »štrigljali,« kar pomeni, da so jih očistili vejic, vendar pa so skrbno pazili, da niso katere ranih, saj bi tam med »parjenjem« gotovo počila.
(se nadaljuje)
3šcc..to stave fotografije
Na sliki, ki nam jo je poslala Ana Klančnik iz Mozirja in izvira iz leta 1909 so z leve: Vinko Fužir, Matko in Franc Fužir iz Lepe Njive. Kot meni pošiljalka in navaja pisca Franca Hribernika, naj bi Fužirjevi okoli leta 1600 prišli iz Francije.
Travniški visokodebelni sadovnjaki so
spet zanimivi
Nekoč intenzivno sadjarstvo na visokodebelnih drevesih je v letih po drugi svetovni vojni začelo izgubljati pomen. Z razvojem sadjarstva se je v tehnologiji pridelave, sortimentu in sistemih sajenja veliko spremenilo. Visokodebelne nasade so nadomestili intenzivni plantažni sadovnjaki z nizkimi, za oskrbo in obiranje prikladnejšimi drevesi ter večjimi hektarskimi donosi.
Stari nasadi pa so zaradi slabe oskrbe postali ekstenzivni in jih uvrščamo v kategorijo travniških nasadov.
V zadnjih desetletjih je bilo mnogo sadnih dreves posekanih zaradi urejanja travnikov in pašnikov, ali pa celo brez pravega vzroka. Veliko dreves pa zaradi nikakršne oskrbe le še životari.
Visokodebelni sadovnjaki so neenotne površine sadnega drevja, ki običajno rastejo na slabših in težje dostopnih tleh. Slednje velja predvsem za hribovite predele. Med sad-
nim drevjem prevladujejo predvsem jablane, ponekod še hruške, manj pa je sliv, orehov in češenj. Tla v takšnih sestojih so travnata. Danes so se ohranili predvsem še v hribovitih predelih, precej manj jih vidimo v nižini.
Njihov vpliv na okolje je ugoden, saj čistijo ozračje, zmanjšujejo moč vetra in ohranjajo naravni videz krajine, so del arhitekture našega podeželja.
Globoke korenine teh dreves varujejo zemljo pred erozijo in zadržujejo vlago v njej. Njihovavelika prednost je tudi naravna odpornost na bolez-
ni in škodljivce. Ohranjajo ravnotežje, ki omogoča življenje naravnim sovražnikom, kot so to ogrožene vrste žužkojedih ptic, pikapolonic, čebel, krvavkinih najezdnik-ov in drugih. Pomembni so tudi z vidika paše, saj živalim na pašniku nudijo zelo potrebno senco.
Sadjarjenje v travniških nasadih uvrščamo med sonaravno kmetovanje, kajti ti nasadi ohranjajo ekološko ravnovesje med gozdom, intenzivnimi kmetijskimi površinami in urbanimi naselji.
Pomembni pa so tudi pridelki v teh nasadih. Namenjeni so lastni oskrbi, viški pa domači in industrijski predelavi. Prav domača predelava sadja je čedalje bolj cenjena. Med proizvodi iz sadja, v večini iz jabolk, se čedalje bolj uveljavlja jabolčni sok, ki ima prednost pred
gaziranimi pijačami, ker ga lahko konzerviramo brez uporabe kakršnih koli dodatkov in mu ohranimo skoraj vse vitamine in minerale. T\idi pridobivanje jabolčnega kisa ni zahtevno. Domači kis je danes spet iskan kot začimba in zdravilo. Stare sorte sadja so zelo iskane tudi za sušenje, ker so bolj kompaktne in aromatične, saj imajo bolj ugodno razmerje med kislinami in sladkorji kot nove plantažne sorte.
V času potreb po povečanju dohodka na kmetiji so lahko stari sadovnjaki vir dodatnega zaslužka. Zato je potrebno začeti razmišljati o njihovi temeljiti obnovi, ki bo temeljila na ohranitvi starih odpornih sort, precepljanju neustreznih sort, sajenju novih visokodebelnih dreves, zmanjšanju izmenične rodnosti, obnovitveni rezi, itd.
Vitalnejši travniški nasadi poleg lepšega videza krajine zagotavljajo tudi večji, kakovostnejši in pestrejši pridelek sadja, kar omogoča tudi razvoj domače predelave sadja.
Sonja Moličnik Oblak
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA NAZAEJE
Starejši bralci Savinjskih novic se še verjetno spomnijo velikega gozdnega požara, kije Ibia 1950 pustošil po Mozirski planini. Ta požar spada med največje gozdne požare v Sloveniji od druge svetovne vojne do danes in le splet srečnih okoliščin je pripomogel k temu, da požar ni zajel še večjega območja gozdov.
Območje, ki ga je zajel požar se danes imenuje Mozirska požganija in je bil leta 1976 razglašen kot gozdni rezervat, namenjen raziskavam o obnovi gozda po požaru.
V požaru, ki ga je povzročil človek, je pogorelo 82 ha smrekovega gozda na izredno strmem in težko dostopnem terenu. Nastala je prava požganija - neživa, gola narava. Surove podnebne razmere (veter, dežni nalivi, poletna pripeka) in uničenje celotnega talnega rastja niso dopuščale preživetja rastlinstvu in živalstvu. Prihajalo je do erozije in vidnega zakraševanja ter nastanka melišč in plazišč.
Vračanje življenja na požganijo je
Gozdni rezervat mozirska požganija
potekalo počasi in postopoma. Gozdarji so kmalu začeli z umetnim obnavljanjem in vnašanjem vegetacije. Obnova se je večji del izvajala s sadnjo in setvijo smreke in macesna. Najprej so pogozdovali in sejali pristopna in rastiščno manj zahtevne dele požganije, predvsem robne dele, ki jih je požar najmanj prizadel. Največje delo pri obnovi požganije je opravila narava sama, ki je ozelenila tudi najbolj degradirana in poškodovana rastišča, ki jih prištevamo med najbolj ekstremna za uspevanje vegetacije.
Po letu 1970 se v požganji ni več izvajalo nobenih gojitvenih ukrepov in del.
Za potrebe raziskav je bila leta 1976 vzpostavljena mreža trajnih raziskovalnih ploskev, ki so zajele velik del raznolikosti vegetacije, ki jo premore narava na požganiji od strmih melišč do strnjenega gozda. Najpomebnejše ugotovitve izvedenih raziskav so naslednje:
- Na zahtevnejših rastiščih, kot so melišča, so pogoji širjenja gozda podobni kot na zgornji gozdni meji,
kjer posamezna drevesa in manjše skupine osvojijo najprej ugodnejše dele rastišč v bližini strnjenega gozda ter se pričnejo širiti na zahtevne-jša rastišča. Najbolj je k tvorbi skupin in šopov nagnjena smreka, kot pionirska vrsta edina prodira na področje brez vegetacije.
- V predelih, kjer je vegetacija že prisotna, pa potekajo intenzivni procesi rasti, razslojevanja in izmen-jave drevesnih vrst. Pionirske drevesne vrste (breza, macesen, iva in trepetlika) pod svojimi redkimi krošnjami ustvarjajo ugodno mikroklimo ter prepuščajo dovolj svetlobe za rast in razvoj smreke. Ivo in trepetliko je smreka danes že popolnoma prerastla, tudi macesen se vse bolj umika na ekstremna rastišča.
V gozdnem rezervatu že skoraj tri desetletja ni človeškega vpliva. Naravni gozd, ki nastaja v vsej svoji mozaični razgibanosti, je potrebno obvarovati pred vplivi človeka in dati naravi prosto pot. Spoznanja, do katerih smo prišli skozi desetletja opazovanj delovanja narave, so
dragocene izkušnje za naše nad-aljne delo pri oblikovanju naravnega gozda.
Z naraščanjem rekreacije se v poletnih mesecih povečuje tudi nevarnost požarov v naravnem okolju. Obiskovalci premalokrat upoštevamo opozorilne table in opozorila o prepovedi kurjenja ter se ne zavedamo posledic, ki lahko nastanejo. Požarno najbolj ogrožena območja so okolica vikendov, smučišč in planinske koče. Velikokrat sporni zasneževalni sistemi z zbiralniki vode ter zajetja za napajanje živine imajo pomembno vlogo v primeru nastanka požara.
Bralce vabim na sprehod po označenih poteh, ki vodijo skozi Mozirsko požganijo, da si sami ogledajo proces zaraščanja požganije in uživajo ob čudovitem razgledu, ki se odpira po Savinjski in Šaleški dolini.
Daniel Fale ZGS Krajevna enota Nazarje
Viri: Diaci J., 1989, Gozdni rezervat Mozirska Požganija, diplomska naloga
Vrstice za zdravje
Xenical - (r)evolucija nadzora telesne mase (I.)
Xenical je zdravilo za nadzor telesne mase. Izdelalo gaje farmacevtsko podjetje Hoffmann-La Roche, javnosti pa so ga predstavili 15. septembra na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na tiskovni konferenci so predstavili zdravilo, njegovo delovanje ter pa tudi dodatne dejavnosti, ki potekajo v okviru preprečevanja debelosti. Predstavih so tudi brezplačno telefonsko linijo Xenline, kjer so na razpolago informacije o zdravilu in o zdravljenju.
S predstavitvijo je pričel dr. Carsten Thiel, direktor podružnice podjetj a v Lj ubij ani, ki je vodil uvajanje Xenicala na vsa večja svetovna tržišča. Posebej je poudaril, da rabi zdravilo prav posebno promocijo, saj je takšno zdravilo treba predstaviti potrošniku. V preteklosti se je debelost zdravila predvsem s strogimi dietami, Xenical pa predstavlja popolnoma nov koncept.
Dr. Sentočnikova, specialistka interne medicine, ki deluje sedaj kot zasebna zdravnica prav na področju debelosti in hujšanja, je podala nekaj statističnih podatkov. Predebele je 30% do 50% populacije, odvisno od tega, kaj opredelimo kot prekomerno težo. Ta podatek drži vsekakor tudi za Slovenijo. Opaziti pa je tudi porast predebelih, v zadnjih 20 letih se je število povečalo za 20%, zato lahko rečemo, da debelost danes predstavlja epidemijo. Prekomerno težo ima tudi 25% otrok med 10. in 17. letom. Doktorica je tudi predstavila nove smernice za določanje idealne telesne teže, ki so bile predstavljene v Milanu. Novi kriterij za določanje telesne mase je t.i. ITM (indeks telesne mase, ki ga izražamo v kg/m2). Nad indeksom 27 se riziko obolevnosti in smrtnosti zelo poveča. Debelost sama po sebi pa povzroča ogromno drugih bolezni (povečana količina maščob v krvi, sladkorna bolezen, povišan krvni pritisk, dihalne motnje, hormonske motnje...). Poznamo veliko načinov zdravljenja debelosti: kirurško, z zdravili (kjer zdravilo deluje le v času uporabe) in pa zdravljenje s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, katerih učinki so vprašljivi, ta zdravila pa so v prosti prodaji. Zato je bilo res potrebno odkriti nov koncept zdravljenja.
Irma Veberič, farmacevtka, je nekaj več spregovorila o Xenicalu, saj je produktivni vodja tudi za to zdravilo v Hoffmann-La Rochu. Zdravilo je na razpolago v vseh slovenskih lekarnah od prvega septembra dalje. Dobimo ga lahko na recept. Škatlica, ki vsebuje 84 modrih kapsul pa nas bo stala 16.500 tolarjev, saj zdravilane financira osnovno zdravstveno zavarovanje, zastonj pa bo za imetnike nadstandardnega zavarovanja. Ključnega pomena pri tem zdravilu so maščobe, saj jih Xenical veže nase in zato se ne kopičijo v telesu. Xenical deluje izključno v prebavnem traktu in 30% maščob, ki se ne prebavijo se izloči skupaj z zdravilom. Komu pa zdravilo sploh predpisati? Tistim, ki imajo indeks telesne mase večji od 30, oz. večji od 28, če so že prisotni ogrožujoči dejavniki za zdravje. Seveda pa samo zdravilo ni čudežno, zato se je potrebno od jemanju tudi pravilo prehranjevati. Priporočljiva je nizkokalorična dieta z 500 - 600 kcal dnevno, zmanjšati je potrebno tudi vnos maščob. Ob prevelikem vnosu maščob ima
zdravilo stranske učinke: napenjanje, vetrovi, oljnato blato, driska...Z dieto in Xenicalom izgubimo 10-11% telesne teže, izboljša se vsebnost krvnega sladkorja, zniža se holesterol (LDL), zniža se krvni tlak.
Doktoricajožica Maučec - Zakotnik že deset let deluje na področju preventive in sodeluje v programu CINDI Slovenija, katerega je tudi direktorica. Cindi projekt si prizadeva za zmanjšanje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti zaradi srčnožilnih bolezni. Program je dobil podporo Ministrstva za zdravstvo za izvajanje nacionalnega programa preprečevanja kroničnih bolezni in tako začenja širiti svoje dejavnosti na nacionalni nivo.
Debelost
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje debelost kot stanje čezmernega kopičenja maščob v telesu in jo uvršča med kronične presnovne bolezni. Osnovni razlog, ki privede do nastanka debelosti, je porušeno ravnotežje med energetskim vnosom in porabo.
Glede na dosedanji priliv denarja - na žiro računih Rdečega križa in Slovenske Karitas je zbranih dobrih 70 milijonov tolarjev - bo naselje sestavlj alo dvanajst enot. Vsaka enota bo sestavljena iz štirih bivalnikov. V enem od njih bo kuhinja in jedilni prostor, v preostalih treh pa bodo spalnice. V vsaki od takih enot bo prostora za 18 ljudi.
Nad vsako enoto oziroma sklopom je predvidena streha in podaljšan nadstrešek, ki bo ljudem omogočal, da v skladu s svojimi civilizacijskimi in kulturnimi običaji večino stvari pustijo pred hišo. Celotno naselje bo centralno ogrevano, imelo bo tudi elektriko, toplo in hladno vodo ter kanalizacijo. Poleg stanovanjskih
Presežek energije, vnesene z različnimi oblikami hrane, se v zadnji fazi vedno manifestira z odlaganjem v obliki maščobnega tkiva. Xenical
Švicarska farmacevtska družba F. Hoffmann-La Roche je lansko leto uvedla na tržišče povsem novo zdravilo za zdravljenje debelosti, Xenical®, ki se v marsičem popolnoma razlikuje od dosedaj znanih zdravil. Vpliva na prebavo maščob. Za razliko od dosedaj znanih zdravil ne prehaja v krvni obtok in ne vpliva na center za regulacijo teka v možganih. Deluje v prebavnem traktu, kjer zavira delovanj e encima pankreasne lipaze. Na ta način za približno 30% zmanjša količino maščob, ki se odlagajo v celice maščobnega tkiva.
V prihodnji števili bomo nekaj več povedali o nezaželenih učinkih zdravila, o indeksu telesne mase, ki ga lahko izračunamo sami in o maščobnih toškah ter o živilih, ki vsebujejo največ maščob.
Vesna Retko
enot bosta v naselju še sanitarna sklopa in družabni prostor, kjer bo mogoče poskrbeti za delno izobraževanje otrok.
Vodstvo akcije si prizadeva, da bi bilo celotno naselje postavljeno najkasneje do konca oktobra. Tako strokovni kot tudi operativni odbor akcije sta potrdila, daje potrebno stanovalcem zaenkrat zagotoviti vsaj odeje, vsa druga oprema pa je odvisna od dodatno zbranega denarja. Zato vodstvo akcije sporoča vsem, ki želijo v ta namen darovati svoja sredstva, da je nenehno na voljo brezplačna telefonska številka 080 22 44, kamor lahko sporočijo svoj prispevek.
Franci Kotnik
Popolna ljubezen je enaka Večnosti; razvidna v sedanjem, doživeta v breztelesnem bivanju.
Savinjčan
Roka pregnancem - Slovenska vas
Naselje bo v Djakovici
Na sestanku članov operativnega odbora akcije Roka pregnancem - Slovenska vas je bilo 17. septembra dogovorjeno, da bo naselje postavljeno na lokaciji Ura Terezive v občini Djakovica. Zraslo bo na prostoru nekdanje piščanje farme in bo veliko dober hektar in pol.
Uspešni v šoli in na tekmovanjih
Najboljši na OŠ Mozirje (IV.), OŠ Luče (II.)
in OŠ Ljubno (I.)
MIHA PROSEN, lani je hodil v osmega na OŠ Mozirje, sedaj pa je gimnazijec Prve gimnazije v Celju. Rojen je bil 10. maja 1984. Za poklicno pot se mu še ni bilo treba odločiti, pravi pa, da so mu pri srcu arhitektura, igralstvo in pravo.
V Veseli šoli mi je šlo dobro, tako sem se na koncu udeležil tudi državnega prvenstva. Priznanja sicer ni bilo, a kljub temu sem zadovoljen z uspehom. Tekmovanj sem se udeleževal od četrtega razreda dalje. Test je zahteval veliko znanja. Zame je bila najtežja Škofjeloška tema, najbolj blizu pa mi je bila tematika o zdravem življenju. Ko nisem zaposlens šolo in njenimi obveznostmi, treniram tenis (v šoli imam status športnika), namizni tenis, košarko in nogomet. Zbiram tudi znamke in polomljene teniške loparje. Lani sem obiskoval naslednje krožke: za Cankarjevo priznanje, nogometnega, odbojko, košarko in planinski krožek. Matematika in zgodovina sta zame najljubša predmeta. Pri zemljepisu v šestem razredu sem prvič dobil zadostno oceno. S pisanjem in branjem sem pričel pri petih letih in pol. V osnovni šoli sem se učil tri dni pred kontrolno nalogo. Ponavadi se učim od pete do osme ure popoldne. V osmem sem bil odličen. V zadnjem razredu osemletke sem prejel bronasto in srebrno priznanje iz Vesele šole, bronasto Preglovo in bronasto Stefanovo priznanje.
DARJA ZAVOLOVŠEK je lansko šolsko leto zaključila osemletko na OŠ Mozirje. V letošnjem letu je gimnazijka na gimnaziji Celje Center. Rojena je 12. avgusta 1984. Od poklicnih smeri ji je najbolj všeč pravo.
, Tekmovanje v Veseli šoli me je popeljalo v Ljubljano v Cankarjev dom, kjer smo pisali teste na državnem nivoju. Najbolj všeč mije bila tema o pravu, najmanj pa mi je ležala Škofjeloška arhitektura in letnice, ki so sodile zraven. Priznanja nisem dobila, a bilo je zanimivo. Moji hobiji so: igranje na kitaro in klavir (imam nižjo glasbeno šolo klavirja), ukvarjanje z orientacijo ter planinarjenje pod “naslovom” Mladina in gore. V osmem razredu sem hodila k pevskemu zboru, planinsko orientacijskemu krožku in k odbojki. Med najljubša predmeta sodita matematika in geografija. Pisati in brati sem začela v mali šoli. Prvo do sedaj najslabšo oceno, trojko, sem prislužila pri matematiki v tretjem razredu. Moje učenje pa zgleda takole: pri matematiki delam le naloge, zgodovino se moram učit, vendar tega nisem počela vzporedno z jemanjem snovi, rada sem se naučila in javila, največ sem se učila pred kontrolno. Sedaj na gimnaziji se učim sproti, saj nas vsak dan sprašujejo za pluse in minuse. V zaključnem razredu sem bila odlična in sem prejela naslednja priznanja: bronasto Vegovo, slovensko in angleško bralno značko, ter šolsko in področno priznanje iz Vesele šole.
URŠKA GOLOB, v lanskem šolskem letu je zaključila osemletko na OŠ Luče, sedaj pa hodi v gimnazijo Celje Center. Rodila se je 15. decembra 1984. Zanima jo poklic novinarke.
Šla sem na državno tekmovanje iz nemškega jezika. Najtežji je bil spis. Pisali smo ga pod naslovom, katerega tematika mi ni ležala. Vstavljanje besed oziroma ostali del testa pa mi je bil zelo všeč. Z nemščino sem se srečala v petem razredu, saj je postala moj obvezni predmet. Pred tem sem prišla v stik z tem jezikom le ob gledanju filmov. Nasplošno imam zelo rada jezike, nemščino in angleščino. Angleščino se fakultativno učim od četrtega razreda. Sedaj pa se spoznavam z znanjem francoščine, ki je od vseh treh omenjenih zame najtežja. V prostem času igram odbojko in košarko, včasih je moj hobi
računalnik, berem knjige, rada imam živali posebno svojega psa, sedaj pa sem začela s treningi take van do-ja. V osmem sem hodila k angleščini, likovnemu, turističnemu in zgodovinskemu krožku in bila sem pri ŠŠD. Moji najljubši predmeti so: slovenščina, zgodovina, nemščina in telovadba. V mali šoli sem se naučila brati in pisati. Najslabša ocena je bila prvič zabeležena v sedmem razredu, in sicer je bila to trojka pri fiziki. Učim se sproti, razen kadar je za naslednji dan napovedana kontrolna naloga, se učim le tisto snov. Pred kontrolnimi je moje učenje temeljitejše, začnem pa takoj, ko pridem iz šole. V zaključnem razredu osemletke sem bila odlična in sem prejela naslednja priznanja: bronasto Cankarjevo, bronasto šolsko in bronasto regijsko iz zgodovine, šolsko iz Vesele šole, šolsko iz nemščine in šolsko iz splošne matematike.
VLADO OŠEP je lani končal osemletko na OŠ Luče. Sedaj hodi na Ekonomsko gimnazijo v Celje. Rojen je 24. decembra 1984.0 poklicu pravi, da še razmiš-lja.
Na državnem tekmovanju iz nemškega jezika sem prejel bronasto priznanje. Bolj od spisa mi je bila všeč teorija. Pri spisu sem malo zgrešil temo, pa tudi dvojne črke in velike začetnice mi ne gredo prav dobro od rok. V prostem času se rad ukvarjam s športom, kot sta nogomet in košarka, pa tudi računalniške igrice me včasih razvedrijo. V osmem sem bil pri Šolskem športnem društvu. Telovadba, angleščina in matematika so zame najboljši predmeti. Pisanje in branje se je zame pričelo v prvem razredu. Učim se sproti (včasih tudi ne), zvečer pregledam snov, bolj temeljito pase pripravim za kontrolno nalogo. Prvo nezadostno oceno sem dobil že kar v prvem razredu in sicer za nalogo iz spoznavanja narave in družbe. V osmem sem bil prav dober in sem osvojil šolsko priznanje iz matematike, mednarodno priznanje na likovnem natečaju in šolsko ter bronasto državno priznanje iz nemškega jezika.
VEZOČNIK PETER, lansko šolsko leto v osmem na OŠ Ljubno ob Savinji, letos pa gimnazijec na splošni gimnaziji Lava. Rojen je 4. januarja 1985. Zanj je najzanimivejša poklicna smer medicina.
Bil sem na treh državnih prvenstvih in sicer iz slovenskega, nemškega in angleškega jezika. Pri slovenščini je bil težak naslov spisa, v testu pa sem tudi srečal nekaj, na kar odgovora še nisem slišal.V angleščini sem tekmoval sam iz doline poleg učencev iz OŠ Mozirje, ki imajo angleščino kot obvezen jezik. Ihdi v Velenju, kjer smo pisali državne teste, sem bil edini tekmovalec, ki se je jezika naučil pri fakultativnem pouku. Od 24 udeležencev sem osvojil drugo mesto. Jezik sem se začel učiti ob gledanju televizije. Nekako imam posluh zanj, pa tudi všeč mi je. V tretjem razredu sem se vključil v tečaj in tako se je začelo. Veselje je raslo in poletni tečaji so mi pomagali osvajat znanje. Z nemškim jezikom pa sem se srečal malo kasneje. Zanj nimam toliko posluhakotza angleščino. Poleg šolskega pouka mi je tudi pomagala televizija in nenazadnje še teta iz Nemčije. Moj najljubši jezik pa ostaja angleški. Rad igram kitaro (naredil sem 5 letnikov glasbene šole), gledam televizijo, igram nogomet in poslušam glasbo. Lani sem hodil k turističnemu krožku in fakultativnemu pouku angleščine. Najzanimivejša predmeta zame sta kemija in matematika. Ko pridem iz šole, si najprej vzamem uro ali dve zase, potem pa se pripravim k učenju in se učim, dokler je potrebno. Učim se sproti, kot jemljemo snov. Prvo zadostno oceno sem dobil pri fiziki v sedmem razredu. Brati in pisati sem se naučil v mali šoli. Lani sem bil odličen in sem prejel naslednja priznanja: šolsko in regijsko iz logike, bronasto Preglovo, bronasto Cankarjevo (za srebrno mi je zmanjkala ena točka), bronasto Stefanovo, bronasto iz nemškega jezika in zlato državno priznanje iz angleškega jezika.
GLORIA
NAŠA ŠOLA
Leto naokoli je, spet vrata se odpre.
Četrti razred v novo šolo gre.
Ko šolski zvonec zazvoni, tovarišica Zvonka nas posadi, v čisto nove klopi, v veliki novi učilnici.
Svetuje nam in nas uči, da znali paziti bi na čisto nove stvari.
Urša Zajšek, 4. r., OŠ Nazarje
Dobili smo no
Rodila sem se drugega aprila 19X9 ob enejsti uri in tri minute, rako sem st ira d -tiki m obi-kuiem ii im r.t/r» d t» Yi/.ii|c
Z začetkom šolskega leta smo začeli obiskovali novo šolo. Vesela st m da nas iz Prihove vozi solski kombi, lega so veseli tudi starši, saj je pot v solo varnejša in tudi bolj hitro pridemo domov. >ai ni /aninm ib o\ inkov.naka-terihsmo se včasih zadrževali. Novašolami je zelo všeč. saj je % njt j vse novo. Nasa učiintca je \ prithč|u ker |c sc več učilnic. Kadar stopim vanjo. % idim lepe stole in mize Ko <e vsedem /a nu/o. vidim ob steni omare, risbice ter tablo. Gospa razredničarka Zvonka Zakrajšek ima svojo mizo. večjo od naših Kadar imamo glasbeno vzgojo, se selimo v glasbeno učilnico, Takrat sespre-hodimo po hodniku do stopnic. Po njih pridemo v prvo nadstropje in nato t .h tu» n id iMp,i kjer je glasbena stda skozi prva vrata levo je naš cilj. t e m spustimo nazai po stopnic ah v pritličje, je na desni kuhinja z ledilnt-co. Tam kosijo vsi, ki so se naročili na kosilo. Od stopnišča levo so sanitarije, tako/a fante, kot za dekleta Narav nost "d stopnišča mimo garderobnih omar n- glavni \ hod, skozi katerega prihajamo v šolo in odhajamo domov. Šoli še manjka telovadnica. Vendar pravijo, da bo kmalu narejena. Ker je šola čisto nova, okrog nje urejamo okolico.
Rada hodim v novo šolo. Upam, da ho takšna ostala nekaj let. Zavedati se moramo, da jo bodo potrebovali tudi otroci, ki so mlajši od nas.
Maja Časi. 4. r.. OŠ Nazarje
Nova šola
V novo šolo smo prišli prvega septembra. Vsi smo čakali, da vstopimo vanjo. Ko smo iskali naš razred, smo na vratih videli 4. razred Zvonka Zakrajšek. Vstopili smo v razred in si najprej ogledali učilnico. Ko je učiteljica vstopila v razred, smo vstali in pozdravili. Izvedeli smo tudi, da imamo novega ravnatelja. Prvi dan smo se spoznali in tudi pogovarjali. Dobili smo novo sošolko Tamaro Podkrižnik. Tovarišica Zvonka Zakrajšek nas uči drugo leto. Meni je v novi šoli vse všeč. Rad bi, da bi bila šola urejena do osmega razreda in da bi nekoč moj otrok lahko hodil vanjo, čeprav ne bo več tako nova.
Rok Tkavc, 4. razred, OŠ Nazarje
Počitnice
Na morie sem sel seMnaistega a\ gu.-ta.liil ie dokaj lep dan. Odpravili smo
Prvi dan je bilo lepo. Kopat smo se šli dopoldan. Na plazi st m \idil veliko novega. Spoznal sem tudi dva prijatelja. Skupa, smo lovili rite, Jaz sem jihuiovil trinajst. Ko smo se kopali, sem s sabo v vodo vzel plavutke, palico, vrečko in nuisko. Vsak dan sem nabiral ježe brez bodic, školjke in videl mnogo rib in rastlin. Nekega dne sem atiju posodil masko, ker se je šel potapljat. Čez petna-jst minut me je poklical in mi vrnil masko. Prinesel mi je školjko ki je bila na kamnu. Razmišljal sem, da bom šel v vodo In tako se je res zgodilo. Malo sem šel raziskovat. Res sem bil uspešen. Zagledal sem velikega morskega ježa S palico sem ga zapel in ga nad vodno gladino peljal do pomola. Nesel sem ga ven in videl, daše ima zobe. Neki stric je rekel, da je umrl od starosti Iz zob si bom naredil verižico. Prišel je zadnji dan. Vse je minilo zelo hitro.
rako je bilo konec dopusta Vsi smo ga lepo preživeli, ker je bil ta dopust
Gašper Ločičnik
4.	razred. OŠ Gornji Grad
Izšla ie CHRISTINA AGUILERA. Njen situtl “Genie In A Bottle” se je z izjemno hitrostjo povzpel na vodilna mesta vseh lestvic, na prvem mestu Billboarda pa ostal nekaj tednov zapored.
__ # * JOE COCKER se M ■ *| j vrača in to z novim al-U •	bumom “No Ordinary
World” - 11.10.99.
Use se ie začelo v zgodnjih šestdesetih.
Tedai ie Cocker našel pravo smer za svojo glasbeno kariero in prodrl na svetovne lestvice s priredbo "With a 9 littie help from my friends”. Od časov	.
Woodstocka, pa vse do danes velja PjSjlÄ Cocker za enega najprodornejših belo-poltih soul izvajalcev.	^
Na albumu najdemo dvanajst skladb, ki kljub temu. da zvenijo zelo sodobno, ne bodo razočarale oboževalcev, saj vsebujejo vse bistvene sestavine Cockerieve glasbe. Seveda so mu pri snemanju pomagali številni uspešni glasbeniki in celo Londonski simfonični orkester, ki velja za enega najbolj priznanih na tem področju.
Mlada lepotička ie rojena v New Yorku. a ie Pittsburg v Pennsylvanüi njeno domače mesto, sai tam živi že od osmega leta. Nien oče je iz Južne Amerike, po mami pa ie ameriška Irka. Zaradi vseh teb zmešnjav torej njen Priimek in pa želja, da enkrat posname ploščo z latino glasbo.
Ko so io vprašali, kako dolgo že prepeva, je odgovorila, da odkar je stopila iz Plenic. Nadaljevala ie seveda v kopalnici, kjer ie namesto mikrofona uporabila šampon. Christina se odpravlja na turnejo skupaj s TLC in ‘N Sync, a je vedemo še zelo dolgo ne boste mogli videti kje v bližini. Pred tem pa si le Priskrbite njen album.
Po dolgem premoru smo dočakali tudi novost skupine ZZ TOP. Album nosi zanimivo ime - “XXX”. kar naj bi po nekaterih podatkih pomenilo ime neke pijače, morda pa pomeni trideset skupnih let. ki jih imajo ZZ Top že za sabo. Njihova najnovejša ponudba je stilsko veliko boli zanimiva od preišnie. kajti ko se Billy F. Gibbons. Dusty Hill in Frank Beard spravijo skupaj, zvenijo naravnost nepozabno. Njihov novi album ima osem novih skladb in štiri skladbe v živo. še vedno pa sledijo sloganu 'nazaj k prvotnemu’.
(GOR THE PRINC spet preseneča z novim albumom z učinkovitim naslovom “(gor The Princ”. Na novem albumu, ki jo je založil Helidon in katere producent ie hit-maker Tomaž Borsan. lahko najdete številne glasbene stvaritve. Pravzaprav ie album humanltarno-za-bavni spektakel, katerega začetki segajo v november preteklega leta, ko je skupina več kot 40 najuspešnejših slovenskih športnikov pod nazivom Slovenski športniki za invalide športnike posnela skladbo z naslovom” 100". Skladba je bila kot posebno darilo namenjena našemu slavnemu olimpioniku g. Leonu Štuklju.
Alenka
Odbojkarski klub Zgornja Savinjska
Po 22 letih prvič brez ligaškega tekmovanja
Zgornja Savinjska dolina bo po 22 letih letos prvič brez ligaških nastopov odbojkaric. Po obupnih poskusih za izboljšanje situacije tako v smislu pogojev dela (športna dvorana) kot v gmotnem smislu, ko so vedno in povsod naleteli na gluha ušesa, se odbojkarski klub Zgornja Savinjska v sezoni 1999/2000 ni prijavil v sistem ligaškega tekmovanja državne lige.
Vida Skok: Odbojkarski klub Zgornja Savinjska oziroma tisti, ki smo vseskozi podpirali in vzdrževali zgornjesavinjsko odbojko, smo se po letih kolebanj a dokončno odloči-
li.	Ob tako slabi podpori je končno tudi nam dovolj. Večno neka dejavnost ne more sloneti na ramenih in denarnici peščice entuziastov ali bolje naivnežev, ki so vedno znova verjeli, da se bo morda le še kaj spremenilo. Predvsem, da se bo spremenilo podporno okolje, ki takšnemu nivoju tekmovanja žal ni doraslo. Ker se situacija po skoraj desetih letih težav in obupnih poskusov sprememb ni uredila, nasprotno -stanje se je vsako leto slabšalo, smo obupali tudi največji privrženci in ljubitelji odbojke. Tisti, ki smo si odbojko izbrali kot način življenja.
SN: V kateri smeri ste poskušali urediti stanje oziroma status kluba?
Vida Skok: Poskusi so bili predvsem v smeri iskan ja človeka, Id bi z močno voljo, komercialnimi sposobnostmi in ugledom lahko zagotovil normalen razvoj kluba, ki je bil vseskozi zelo kvaliteten in je dosegal zavidljive rezultate. Vsako novo vodstvo se je po začetnem zagonu zelo hitro utrudilo. Spet je vse ostalo na ramenih tistih, ki smo se z odbojko neposredno ukvarjali. Poskušali smo preko županov, občinskih svetov, podjetnikov, institucij, strank, vendar več od moralne podpore, sčasoma je usahnila tudi ta, nismo dosegli. Obračali smo se na vplivne ljudi, na ljudi, ki se imajo za vplivne, pa vedno znova nič. Lahko bi obupali že zdavnaj pa smo spet vztrajali v prepričanju, da najbrž kljub vsemu še nismo storili vsega, kar bi lahko. In tako se je agonija vlekla vse da letošnje sezone, ko smo se dokončno odločili.
SN: Kje po vašem mnenju tičijo vzroki za takšen odnos lokalnega okoljado tega športa?
Vida Skok: Ne bom iskala razlogov, vsaj za zdaj ne, upam pa si trditi, da gre še za eno posebnost naše doline, polne nevoščljivosti in privoščljivosti. Pa za antišportno orientiranost in nerazumevanje športa s strani ljudi, ki imaja v dolini moč. Če športa ne razumeš, tudi
“navijati” ne moreš zanj. Svoje je prispevala še politika v zadnjih letih, ko so postale razmere z ustanovitvijo številnih občin v dolini še bolj otežene, možnosti za dogovore in skupno nastopanje pa vedno manjše. Pogosto ima človek občutek, da je večini kolikor toliko zanimiv samo šport, ki se odvija znotraj doline ali celo samo znotraj posamezne občine. Zavišji rang tekmovanja ni posluha.
SN: Odbojkarski klub je kljub temu storil veliko pri promociji doline...
Vida Skok: Odbojkarski klub si je vseskozi prizadeval za promocijo doline. V svojem imenu smo sprva nosili ime Ljubno, nato Gornji Grad, od leta 1994 se je klub imenoval OK Zgornja Savinjska. V tem času so bili doseženi tudi naj večji športni rezultati v evropskem prostoru. Žal tudi skozi promocijo nismo uspeh zainteresirati posameznih občin za sodelovanje. Z nami je ostala samo občina Mozirje, ker smo bili tu ljudje, ki smo z odbojko najtesneje povezani. Žal pa je samo pomoč Športne zveze Mozirje s sredstvi, ki jih je namenjala odbojki, mnogo premalo za uspešno delovanje.
Ne glede na današnji odnos občin je aktivno igranje odbojke zaznamovalo utrip kar treh krajev v dolini. Od leta 1977 do leta 1986 je klub nastopal v telavadnici OŠ Ljubno, od jeseni leta 1986 do pomladi 1990 v telovadnici OŠ Luče, od jeseni 1990 do pomladi 1993 v Gornjem Gradu, nato pa smo se morali zaradi vse zahtevnejših pogojev igranja “izseliti” iz doline, saj cela Zgornja Savinjska ni in še vedno ne premore športne dvorane za zahtevnejše nastope. V nadaljnjih letih so se tako treningi kot tekme odvijali na Gomilskem, Polzeli, Rogli in v Šoštanju.
SN: Zanesljivo so tudi ti neustrezni prostorski pogoji negativno vplivali na položaj kluba?
Vida Skok: Prav ti, skoraj nemogoči pogoji za delo in vse slabši finančni položaj kluba so narekovali zavestni izstop iz I. in vključitev v III. državno ligo, da bi spet lahko igrali v eni od domačih dvoran. Nastopali smo v telovadnici OŠ Mozirje. Že prvo leto smo se uspeli uvrstiti v II.
državno ligo, s tem pa je bilo spet konec nastopanja v domačem okolju. V Mozirju smo odigrali le še par tekem, in sicer z nasprotniki, ki so pristali na igranje v dvorani, ki ne ustreza predpisanim pogojem. Večino tekem smo kot domačini odigra-livšportnidvoranivZrečah, kjer so nam prijazno odstopili dvorano v brezplačno koriščenje. Tu pa se zgodba končuje. Nova sezona bi zahtevala nova gostovanja, saj športne dvorane še vedno ni. Odnos podpornega okolja se tudi ni izboljšal, očitno smo ga vseskozi prehitevali.
SN: Morda bi se kazalo ob tej priložnosti spomniti največjih uspehov kluba?
Vida Skok: Odbojkarski klub se v obdobju aktivnega delovanja ponaša predvsem z naslednjimi uspehi: osvojitev jugoslovanskega oziroma Titovega pokala na območju Slovenije in uvrstitev v II. zvezno odbojkarsko ligo - zahod leta 1981, uvrščanje v sam vrh slovenske odbojkarske lige po razformiranju II. ZOI, vidna vloga v I. državni odbojkarski ligi po osamosvojitvi Slovenije, uvrstitev v evropski pokal, kjer smo leta 1994 z uvrstitvijo med 16 najboljših dosegli največji uspeh slovenske ženske klubske odbojke.
Ob misli na doseženo nas preveva nostalgija. Posebno sedaj, ko se z vse večjim uveljavljanjem kolektivnih športov pri nas z doseženim vse pogosteje istovetijo tudi vplivni ljudje. Ko postaja sodelovanje z uspešnimi klubi izkaznica dobre podjetniške kulture!
SN: Kljub temu se zgodba očitno končuje?
Vida Skok: Kakorkoli že, končuje se neka športna era. Nadvse uspešna. Dokaz, da smo kljub skoraj neobvladljivim problemom v tem športu delali ljudje, ki smo imeli šport in odbojko radi, ki smo iz sebe iztisnili vse, kar smo zmogli. Za dobrobit doline, za njeno promocijo, za našo mladino, ki se je imela možnost vključitiv organiziran klub in zamenjati posedanje po gostilnah za športno udejstvovanje, žogo za cigareto ali še kaj hujšega...
Neizpodbitno smo bili tisti, ki smo v klubu neposredno delali, nadvse
uspešni, o čemer pričajo rezultati. Žal so bili precej manj uspešni tisti, ki bi za klub morah skrbeti, in tisti, ki bi glede na svojo moč lahko kaj storili oziroma storili več, kot so. Mag. Viktor Krevsel, eden največjih odbojkarskih strokovnjakov pri nas, je uspehe zgomjesavinjske odbojke označil kot fenomen v slovenskem prostoru. Fenomen v smislu doseženih rezultatov v tekmovalnem pogledu glede na razmeroma kratko obdobje delovanja kluba, zlasti ob upoštevanju pogojev, v katerih je klub vsaleta deloval. Vsekakor uteha, da nam dosežke priznavajo vsaj strokovnjaki.
SN: Kljub naštetim uspehom so bile besede javne pohvale zelo redke?
Vida Skok: Glede na res skope pohvale, ki smo jih bili deležni v obdobju našega delovanja, naj se ob koncu nekega obdobja zahvalim jaz. Predvsem vsem igralkam, ki so v celotnem obdobju delovanja kluba soustvarjale pomemben del zgodovine, trenerjem, zlasti trenerjema, ki sta vse od leta 1985 uspešno, povsem ljubiteljsko vodila igralke do novih uspehov, vsem prostovoljcem, ki so bili pripravljeni delovati v klubu, donatorjem in sponzorjem, skratka vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je dejavnost kluba tekla naprej. Ste soustvarjalci uspehov. Naj vam bo misel na opravljeno v ponos!
SN: Ali to pomeni tudi dokončno prekinitev delovanja OK Zgornja Savinjska?
Vida Skok: Kljub nenastopanju v ligaškem tekmovanju odbojkarski klub Zgornja Savinjska ostaja. Pričakujemo, da bo prisotno dovolj volje za ureditev zatečenega stanja, da bi se lahko ustvarili pogoji zastart novih generacij. Imamo dovolj lastnega znanja in izkušenj. Vendar bi najprej želeli občutiti potrebo po delovanju. Potrebo po zapolnitvi športnih dvoran, ki končno nastajajo. Torej potrebo s strani okolja kot tudi potrebo staršev, ki bi želeli svoje otroke, ki imajo ustrezne sposobnosti, vključiti v športno dejavnost, ki zahteva veliko energije in odrekanj, nudi pa tudi veliko užitkov.
Franci Kotnik
LK Mozirje
Novi uspehi
Na Zgornjih Pobrežjah so člani LK Mozirje 2. oktobra izvedli kar tri tekmovanja. Lokostrelke in lokostrelci so se med sabo pomerili na 5. lokostrelskem turnirju LK Mozirje, na tekmovanju za slovenski pokal in na 4. absolutnem državnem prvenstvu. Kot smo od zgornjesavinjskih lokostrelcev že vajeni, so pripravili dobre tekme, na katerih so bili doseženi tudi dobri rezultati.
Na 5. lokostrelskem turnirju so se med sabo pomerili lokostrelci vseh starosti. V posameznih kategorijah so postali zmagovalci: pri deklicah goli lok: Nina Rolih (Ilirska Bistrica), olimpijski lok Janja Perhač (Mozirje) in compound Nataša Biščak (Mins); pri dečkih goli lok Rok Mažgon (Škofja Loka) in compound Aleksander Ošep (Mozirje); pri kadetih goli lok Ivan Muznik (Alpkomerc) in compound Luka Valenčič (Ilirska Bistrica); pri mladinkah olimpijski lok Dunja Štembergar (Ilirska Bistrica), pri mladincih compound Aljaž Simonič (Ilirska Bistrica). Med člani je v disciplini samostrel slavil Tomaž Praprotnik (Indiana), dolgi lok Dušan Močnik (Indiana),v primitivnem loku pa Sandi Huič (Indiana). Pri veteranih je z dolgim lokom zmago dosegel Emil Dobnik (Muta).
Naslov zmagovalcev za vse tri tekme je pri-
Perhačevi - družina zmagovalcev
(foto: Ciril Sem)
padel: pri članicah goli lok Ireni Šantelj (Mins) in compound Bernardi Zemljak Perhač, pri članih goli lok Maksi Muznik (Alpkomerc), olimpijski lok Vojku Majku (Gornji Grad).
5.	lokostrelski turnir in tekmo za slovenski pokal je med članicami compound dobila Dolores Čekada (Mins), v isti disciplini za 4. absolutno državno prvenstvo pa je slavila Dunja Štambergar (Ilirska Bistrica).
Prvi dve tekmi med člani compound je dobil Božo Pirc (Novo Mesto), državni prvak v tej disciplini pa je postal Dušan Perhač.
V isti disciplini je med veterankami prva dva naslova osvojila Marija Mikuletič, med veterani pa Dušan Perhač.
Benjamin Kanjir
Lokostrelski klub Indiana
Evropski prvaki živijo tudi v Logarski dolini
Na drugem evropskem 3D lokostrelskem prvenstvu, ki se je odvijalo v začetku septembra v avstrijskem Filzmoosu, so sodelovali tudi slovenski lokostrelci. Med tekmovalci je bilo osem članov LK Indiana, ki ima sedež v Logarski dolini, natančneje v Matkovem kotu na kmetiji Gradišnik. Od tod prihajata tudi solčavska “indianca” Karli Gradišnik in Bernarda Skornšek, ki sta na evropskem prvenstvu dokazala, da jima niso tuje spretnosti naših praprednikov. Karli se lahko ponaša z naslovom evropskega prvaka, Bernarda pa s tretjim mestom v stilu lok com-
pound (CII).
Prihodu v Filzmoos in namestitvi je sledil pregled orožja, uradni trening in otvoritev tekmovanja, zatem pa trije dnevi kvalifikacijskih tekem. V prvem, zaradi dežja napornem tekmovalnem dnevu si je Karli že priboril 20 točk prednosti pred zasledovalci, Bernarda pa je bila v ženski konkurenci tretja z minimalnim zaostankom. Karli je tako v naslednjih dneh streljal manj obremenjen, Bernarda pa je ‘lovila’ svoj rezultat. Na odprtem prvenstvu, kjer so poleg Evropejcev nastopili še najboljši lokostrelci iz Amerike, je Bernarda osvojila drugo mesto, Karli pa je prav tako zaostal za najboljšim strelcem na svetu Tomom Croweom iz ZDA. V odprtem tekmovanju s samostrelom so bili naši tekmovalci praktično nepremagljivi. Zmagal je Tomaž Praprotnik iz Tržiča, drugi je bil Janko Pinter iz Dramelj, pri ženskah pa je slavila Tatjana Huič iz Kamnika.
Pravi show program je za gledalce predstavljala tekma med štirimi najboljšimi strelci iz stare in nove celine. Puščice najboljših strelcev Karlija in Toma sta so se v osmih tarčah dotaknile samo desetk.
Zadnji tekmovalni dan je mineval v znamenju finalnih tekmovanj za evropskega prvaka in se za naše tekmovalce ugodno končal. Bera je več kot odlična: v stilu lok compound med moškimi je postal novi evropski prvak Karli Gradišnik, pri ženskah pa je Bernarda Skornšek osvojila odlično tretje mesto. V samostrelu se je na stopničkah prvima dvema iz odprtega prvenstva, Tomažu Praprotniku in Janku Pintarju, pridružil še Gorazd Grosek iz Šentjurja.
Karli je na vprašanje, kakšno je življenje z zvenečim nazivom evropskega prvaka, odgovoril: »Občutek je lep, na vsaki naslednji tekmi pa dobi malo grenak priokus, saj veš, da vsi lovijo le tebe.« No, Karli je tudi po Filzmoosu, na tekmi okrog gradu Snežnik, dokazal, da je v izvrstni formi. Od 280 možnih je zadel 268 krogov, kar je štiri kroge več od evropskega rekorda. Zaradi ranga tekme se rezultat šteje le kot državni rekord. Ker Karlija poznamo tudi kot odličnega citrarja in pevca, je sledilo logično vprašanje: »Kako je pa z glasbo? Kako ti uspeva uskladiti svoje sile, razpete med glasbo, družino, delo na kmetiji in kot kaže veliko ljubeznijo - lokostrelstvom?« »Če hočeš več imeti, moraš pač več žrtvovati. Jaz se naprimer odpovem prostemu času, času za dopust in zaenkrat mi združevanje vseh teh stvari s samim seboj še lepo uspeva. V vsaki moji dejavnosti je delček ljubezni, vsaka pa zahteva nekaj posebnega, lokostrelstvo koncentracijo in trening, glasba pa prečute noči, premagovanje treme in še kaj.«
Lanskoletni zmagovalec evropskega pokala in letošnji evropski in državni prvak Karli Gradišnik je začel streljati s samostrelom pred štirimi leti. Leto kasneje je samostrel zamenjal z lokom in postavil
Karli Gradišnik je vedno v družbi vrhunskih lokostrelcev (foto: BS)
prvo lokostrelsko progo. Kmalu se mu je pri lokostrelskih avanturah pridružila tudi Bernarda. Leta 1997 sta postavila pravo 3D progo, ki je tekmovalcem LK Indiana v veliko pomoč pri treningih, njene čare pa lahko spoznavajo tudi ostali lokostrelski navdušenci.
Slednji bodo imeli v septembru leta 2001 še eno enkratno priložnost. V Logarski dolini bo namreč potekalo tretje evropsko 3D lokostrelsko prvenstvo. Pripravljalni odbor na čelu s Karlijem Gradišnikom in Avgustom Lenarjem, direktorjem Logarske doline d.o.o., je spremljal organizacijo in iz-vedbo prireditve v Filzmoosu. Organizatorji te velike in zahtevne prireditve v Logarski dolini upajo, da bodo stvari tekle po planih in bo tretje evropsko lokostrelsko prvenstvo velik dogodek za celotno Zgornjo Savinjsko dolino.
Ker so finančna sredstva za lokostrelce še zelo skopa, so tekmovalci toliko bolj hvaležni sponzorjem, ki jim omogočijo udeležbo na tekmovanjih. LK Indiana se zahvaljuje Pivovarni Laško in podjetju Kovintrade d.d. za pomoč pri udeležbi na evropskem prvenstvu. LK Indiana, ki je v disciplini 3D eden najboljših, če ne kar najboljši lokostrelski klub v Evropi, si gotovo zasluži in z reklamo ob takšnih rezultatih tudi odsluži prispevke donatorjev. Zahvala gre tudi osebnemu sponzorju Bernarde Skornšek podjetju Roja -Polc&Polc za nakup opreme in strokovnjaku trenerju, serviserju in inštruktorju z licenco ameriške lokostrelske organizacije Jožem Ravnjaku za napotke pri izboljševanju tehnike streljanja.
Bernarda bodri začetnike:«Ne odnehajte prekmalu, če so začetki včasih boleči, so pa priznanja toliko slajša.«
Marko Slapnik
Zgornjesavinjska liga v malem nogometu
Poldas-West blue Jeans sam na vrhu
Najzanimivejše dejanje tega dela prvenstva je bilo nedvomno srečanje dveh še neporaženih ekip. Pričakoval se je pravi prvenstveni derbi, ki pa je ime opravičil samo v prvem polčasu, saj so bili v nadaljevanju igralci Poldas-West blue Jeansa za razred boljši nasprotnik od nerazpoloženih Radmircev.
Rezultati 6. kola, 1. oktobra: Telcom: Zadruga 3:4, Wyatt: Kozorogi 2:0, Dolman: Solčava 4:3, ŠD Lipa - BAG: Razborje 0:4, Poldas-West blue Jeans: Policija 8:1.
V	pravi prvenstveni tekmi sta ekipi Tekoma in Zadruge prikazali dopadljiv nogomet z velikim številom golov, kar je pri tej igri tudi najzanimivejše. Srečanje je odločil najboljši posameznik Božič, ki je dosegel kar tri gole in tako Zadružnikom priskrbel prvi komplet točk.
Po nekaj sušnih tednih končno zmaga Wyatta. Najbolj zaslužna za uspeh sta bila Vidmar in Delamea, ki sta dala svoji ekipi novo upanje za boljše nadaljevanje.
Spet ena boljših predstav Dolmana, ki je v izenačeni tekmi premagal vse bolj »razštelano« Solčavo. S to zmago se je ekipa prebila v zlato sredino, brez tiste neresnosti na začetku in odvzema dveh točk pa bi lahko bila še višje.
Rutinirana zmaga Radmircev. Vse je bilo v znamenju prvega strelca lige Jelšnika, ki je dosegel vse štiri gole in tako sam opravil z mladimi Šmarčani.
V	mozirskem derbiju so igralci Poldas-West blue Jeansa pokazali, kdo je številka ena tako v krajevni kot zgornjesavinjski ligi. Policija je bila tokrat preslab nasprotnik, kar najbolj nazorno kaže rezultat, Poldas pa je bil z mislimi že pri bližajočem se derbiju z Radmirci, ki naj bi odločil o zmagovalcu jesenskega dela prvenstva.
Rezultati 7. kola, 8. oktobra: Poldas-West blue Jeans: Razborje 5:1, Dolman: Telcom 2:4, Policija: Wyatt 1:2, Kozorogi: Zadruga 3:3, ŠD Lipa -BAG: Solčava 5:0.
Težko pričakovani derbi jesenskega dela prvenstva so zasluženo dobili igralci Poldas-West blue Jeansa. Lanski zmagovalci, Razborčani, so predvsem v drugem polčasu igrali preveč bledo in neuigrano, tako da bo naslov jesenskega prvaka odšel v prave roke oziroma ga bo osvojila trenutno najkvalitetnejša ekipa s svojim zvestim sponzorjem, West blue Jeansom.
Telcom še naprej preseneča in sicer enkrat z odlično in spet drugič s slabšo igro. Tokrat so zasluženo premagali nogometaše Dolmana in se uvrstili v zlato sredino.
V	dramatični tekmi je ekipa Wyatta v zadnji minuti premagala Policijo. Z drugo zaporedno zmago so se tako prebili na odlično četrto mesto, Policaji pa s četrtim porazom drsijo po lestvici navzdol.
Dramatično je bilo tudi na tekmi med Zadrugo in Kozorogi. Slednji so v prvem polčasu vodili že z 2:0, potem pa nerazumljivo popustili, kar so izkušeni Zadružniki izkoristili in celo povedli. Ko je že vse kazalo na drugo zmago Zadruge, so Ljubenci v zadnjih trenutkih izenačili.
Kaj se v zadnjem času dogajaz Solčavo? Tokrat so jih v vseh elementih igre malega nogometa nadigrali Šmarčani, ki so se z novim kompletom točk prebili celo na tretje mesto, kar je za novince v ligi prvovrstno presenečenje.
Lestvica po 7. kolih:
1. Poldas-West blue Jeans	7	7	0	0	37	: 9	(28)	21
2. Razborje	7	6	0	1	24:	10	(14)	18
3. ŠD Lipa-BAG	7	4	0	3	14:	: 17	(-3)	12
4. Wyatt	7	3	0	4	12:	: 15	(-3)	9
5. Policija	7	3	0	4	15:	18	(-3)	9
6. Telcom	7	2	2	3	16:	23	(-7)	8
7. Solčava	7	2	2	3	9:	17	(-8)	8
8. Dolman	7	3	0	4	15:	21	(-6)	7
9. Zadruga	7	1	2	4	14:	18	(-4 )	5
10. Kozorogi	7	0	2	5	8:	16	(-8)	2
Lige v malem nogometu
Veteranska liga
Rezultati 5. kola, 28. septembra: Mladost: Mizarstvo Potočnik 4:0, Trnava : MVMTrg 1:1, TA Svit: Hmeljar Loke 2:1, Odpisani: Ljubno 0:1, Veterani Lipa: Lepa njiva 2:4.
Rezultati 6. kola, 5. oktobra: Veterani Lipa: Mizarstvo Potočnik 2:1, MVM Trg: Lepa njiva 2:2, TA Svit: Mladost 5:2, Odpisani: Hmeljar Loke 2:3, Trnava: Ljubno 3:2.
Lestvica po 6. kolih: 1. Trnava 16,2. MVMTrg 14,3. Lepa njiva 11,4. Ljubno 10, 5. TA Svit 10,6. Mladost 8,7. Veterani Lipa 7, 8. Hmeljar Loke 4, 9. Mizarstvo Potočnik 4,10. Odpisani 0.
Krajevna liga Nazarje
Rezultati 7. kola, 2 5. septembra: Kokarje: Derby KG Cigale 5:2, LM Mizarstvo Lukač: Prodajni center Nazarje 3:8, Pobrežje: KMN Emil 1:6 Joples: Wyatt 3:0 bb, Odpisani: ŠD Gmajna 2:4, Zg. Nazarje: Okrepčevalnica Bohač 3:7. Rezultati 8. kola, 2. oktobra: Okrepčevalnica Bohač: Odpisani 3:0 bb, Zg. Nazarje: Kokarje 6:2, ŠD Gmajna:Joples 2:10, Wyatt: Pobrežje 3:3, KMN Emil: LM Mizarstvo Lukač3:l, Prodajni centerNazarje: Derby KG Cigale 4:5. Lestvicapo 8. kolih: 1. Okrepčevalnica Bohač 18,2. Joples 16,3. KMN Emil
15.4.	Zg. Nazarje 15, 5. Kokarje 12, 6. Wyatt 12, 7. Derby KG Cigale 12, 8. Pobrežje 10,9-ŠD Gmajna 8,10. Prodajni center Nazarje 7,11. LM Mizarstvo Lukač 7,12. Odpisani 1.
Liga malega nogometa Mozirje
Rezultati 5. kola, 25. septembra:Trg: Žabe 2:3, Lepa njiva: Dolman 2:6, Policija: Podvrh 6:6, Ljubija: Loke-mladi 4:4, Hmeljar: Poldas-West blue Jeans 1:4.
Rezultati 6. kola, 2. oktobra: Hmeljar: Žabe 3:17, Dolman: Poldas-West blue Jeans 3:3, Policija: Trg 0:3 bb, Ljubija: Podvrh 2:10, Lepa njiva: Loke-mladi 8:0.
Lestvica po 6. kolih: 1. Poldas-West blue Jeans 16, 2. Žabe 16, 3- Policija
13.4.	Podvrh 11,5. Dolman 10,6. Trg 9,7. Lepa njiva 6,8. Hmeljar 3,9- Ljubija 1,10. Loke-mladi 1.
Liga malega nogometa Radmirje
Rezultati 3. kola:T\iristi: Juvanje 4:1, Gmajna: Derby 2:4, Grušovlje: Pekarna Kramer 2:2, Odpisani: Ni hud*ga 2:4, Razborje: Veseljaki 3:1.
Rezultati 4. kola: Pekarna Kramer: Ni hud*ga 3:0 bb, Odpisani: Razborje 0:4, Juvanje: Grušovlje 2:4, Gmajna: Veseljaki 3:2, Turisti: Derby 2:5. Rezultati 5. kola: Pekarna Kramer: Veseljaki 1:6, Juvanje: Ni hud*ga 7:0, Turisti: Odpisani 3:0 bb, Gmajna: Grušovlje 6:3, Derby: Razborje 0:2. Rezultati 6. kola: Turisti: Grušovlje 3:1, Juvanje : Pekarna Kramer 6:1, Odpisani: Veseljaki 2:5, Gmajna: Razborje 2:4, Derby: Ni hud*ga 6:3. Lestvicapo 6. kolih: 1.Razborje 18,2. Derby KG Cigale 13,3. Veseljaki 12,
4.	Turisti 12,5. Gmajna 9,6. Grušovlje 8,7. Juvanje 6,8. Pekarna Kramer 6,
9.	Ni hud*ga 2,10. Odpisani 1.
Liga malega nogometa Šmartno ob Dreti
Rezultati 1. kola, 4. septembra: BAG: Input 11:2, Center: Želve 4:0. Rezultati 2. kola, 12. septembra: BAG: Vološki voli 7:1, Zadruga: Center 7:0, Input: Želve 5:2.
Rezultati 3. kola, 25. septembra: Zadruga: Želve 3:0, Center: BAG 0:1, Vološki voli: Input 2:3.
Rezultati 4. kola, 2. oktobra: Zadruga: Vološki voli 3:0, Input: Center 0:2, Vološki voli: Želve 3:0, BAG: Zadruga 0:4.
Rezultati 5. kola, 9- oktobra: Zadruga: Input 3:0, Želve: BAG 0:12, Center: Vološki voli 4:0.
Lestvicapo jesenskem delu prvenstva: 1. Zadruga 15,2. BAG 12,3. Center 9,4. Input 6,5. Vološki voli 0,6. Želve 0.
Strelsko društvo Gornji Grad
Gornjegrajci najboljši z >1K puško
Strelsko društvo Gornji Grad je prvo oktobrsko nedeljo na strelišču gornjegrajske lovske družine v Zagradišču pripravilo medobčinsko tekmo z malokalibrsko puško v ležečem stavu. Tako v ekipni kot posamični konkurenci so bili najboljši domačini.
Tekme se je udeležilo pet ekip in en posameznik iz Mozirja, Rečice in Solčave ter štiri ekipe SD Gornji Grad, ki so si to možnost pristreljale nasobotnih kvalifikacijah. V ekipni konkurenci je z 220 krogi zmagala ekipa Gornji Grad II v sestavi Henrik Strnad, Ivko Poličnik, Marjan
Rezultati 3. kola: Davidov hram : Trohej 5:1, Brleč : Mesarstvo Rup 4:5, ŠD Nova Štifta : Adamsovi 2:3, Novo naselje: Mizarstvo Krznar 5:3.
Rezultati 4. kola: Mesarstvo Rup : ŠD Nova Štifta 4:5, Novo naselje : Brleč 3:4, Davidov hram: Mizarstvo
Prve, uvodne besede izdajatelja in urednika v predzadnji številki Savinjskih novic: »Kako jutri, kako pojutrišnjem...« so me spodbudile k vsebini tega pisma.
Spoštovani izdajatelj Savinjskih novic, g. Franci Kotnik! Spoštovano uredništvo! Dovolite mi, da vam predlagam, da bi bile Savinjske novice de-setdnevnik ali tednik. Hkrati vas prosim, da mi oprostite, če vas s tem nadlegujem, ko vam ponujam v razmislek ta svoj predlog. Kot sem uvodoma navedel. Seveda, če bi bili izpolnjeni vsi ustrezni pogoji, ki so za to potrebni.
Bezovšek, med posamezniki pa je bil vrstni red pri vrhu naslednji: 1. Henrik Strnad (SD Gornji Grad) 83 krogov, 2. Andrej Kolenc (LD Rečica) 80 krogov, 3. Tomaž Trogar (SD Gornji Grad) 77 krogov.
Tomaž Trogar
Krznar 3:0, Trobej: Adamsovi 3:1.
Lestvica po 4. kolu: 1. Davidov hram 10, 2. Brleč 9, 3. Trobej 9,4. Mesarstvo Rup 6,5. Novo naselje 6,
6.	ŠD Nova Štifta 4, 7. Adamsovi 3,
8.	Mizarstvo Krznar 0.
Želje so ena, stvarne možnosti pa druga stvar. Pa vendarle si nekateri bralci, naročniki, želimo, da bi se časopis naše doline prelevil iz sedanjega štirinajstdnevnika v desetdnevnih Še ljubše pa bi bilo, če bi ga bilo moč spremeniti v tednik.
Verjetno ste o tem že razmišljali. Vem, da takšna odločitev ni preprosta. Pa vendar bom začeto misel o tem dokončal, saj mislim o tej stvari podobno kot številni, nešteti bralci Savinjskih novic s tukajšnjega območja. Moji prijatelji, znanci, sokrajani. In verjamem, da je precejšen del bralcev tudi v drugih krajih po naši dolini in
širše takšnega ali podobnega mnenja-
Sicer radi rečemo, da misel, beseda ni konj. Ali da »kdor besedo špara, kruha strada«. Včasih je prav koristno dati misel na piano, razmišljati glasno, javno. Ljudje pač vedno stremimo naprej. Tako tudi človek kot posameznik. K boljšemu, kvalitetnejšemu... In čas nas k temu priganja, potiska, sili. Včasih celo z negotovostjo, z rizikom. Čas, še posebej sedanji, je pač dinamičen. Zato predolgo stati ali stopicati na mestu ni dobro. Stvari lahko kaj hitro zastanejo. Mirovanje se lahko hitro prelevi v stagnacijo, tudi v nazadovanje. Odtod pa ni več daleč, ko nas lahko stvar, da tako rečem, načne, še več - celo povozi.
Nenazadnje smo ljudje kot množica in človek kot posameznik vedno bolj zahtevni, da ne rečem prevzetni, če sem iskren. Kar nekako čutimo, da potrebujemo več. Hitra informacija pa je tembolj zaželena, priporočljiva, dobrodošla, ker je več vredna, pomembnejša, aktualnejša...
Vi, spoštovani izdajatelj in glavni urednik, g. Franci Kotnik, ste že doslej dosegli lep, res spoštljiv napredek
V	Savinjskih novicah št. 20 (1.10. 1999) nas župan Luč Mirko Zamernik in direktor PUPJože Mraz opozarjata, da bosta poklicala pristojno inšpekcijo za primer ponovnega odlaganja ostalih odpadkov na mesta, kjer so nameščeni betonski elementi kot »zbirna mesta za polne ekološke vrečke«.
V	začetku leta sem opozarjal v časopisu Savinjske novice, da način odstranjevanja odpadkov, ki ga je v občini Luče organiziral župan Zamernik, ni primeren za pretežno kmetijsko območje in, daso pogodbe s katerimi je podjetje PUP iz Velenja sklenilo razmerja med posameznimi občani in omenjenim podjetjem zavajajoča - (za)hrbtna. Pričakoval sem izjemno poslabšanje stanja onesnaževanja okolja in moje pričakovanje se je žal uresničilo.
Položaj bo še slabši, ko bo ustrezna inšpekcija kaznovala občane, ki odlagajo »ostale odpadke« v nameščene betonske elemente. Občan, kije plačnik odvoza odpadkov, bo kaznovan, ker ni razumel (za)hrbtne pogodbe, ki jo je sklenil s PUP-om. Kaznovan in zmeden, kajti »ostale odpadke« je pripeljal (ali prinesel) iz več km oddaljene kmetije do nameščenih betonskih elementov in jih odložil v dobri veri, da bodo odpadki varno odstranjeni in
pri Savinjskih novicah. Vsebinska pestrost, raznolikost, lepota, oblika, podoba, format, cenenost, ekspedi-tivnost.. Tudi prehod z mesečnika na štirinajstdnevnik ni mačji kašelj in občasne samostojne priloge, zato sem to posebej izpostavil. Pa vendarle, da tako rečem, se na doseženem rezultatu dela in uspeha ne smemo nikoli zaustaviti. Treba je nadaljevati, se še izboljševati. Po tistem reku, da ni nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše.
Bodi dovolj. Želim, da ne bi tega pisma namenili direktno v koš za odpadke. Morda boste o tem predlogu nekočrekli kaj podobnega kakor: »Ja, je imel kar prav«.
In kaj menite vi, spoštovane bralke in bralci, našega časopisa Savinjske novice, o tem mojem predlogu, zamisli? Da bi se Savinjske novice iz štirinajstdnevnikaprelevilevdesetd-nevnik ali tednik? Namen tega predloga je, da bi bili prebivalci Zgornje Savinjske doline, pa tudi širše, bolje in hitreje obveščeni z več informacijami v lastnem, domačem časopisu.
Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje
ne bodo ogrožali narave in okolja. Popolnoma normalno je, da kaznovani v prihodnje ne bo več prinašal odpadke med betonske bloke, saj bo našel nov bolj skrit kraj nekje v gozdu ali jami za odstranjevanje »ostalih odpadkov«.
Pravzaprav, bi morala ustrezna inšpekcija s katero grozita župan Zamernik in direktor Mraz, plačnikom odvoza odpadkov, pregledati in preveriti ustreznost ravnanja z odpadki na območju občine Luče. Način zbiranja odpadkov, ki ga v občini Luče izvaja PUP je primeren za mesta in gosto naseljena urbana področja.
Župan in direktor PUP-a se zavedata in na podlagi dejstev ugotavljata, da način ravnanja z odpadki ni primeren ker povzroča »velike stroške« in ne prinaša želenega efekta, vendar bi raje zamenjala občane, kot način ravnanja z odpadki. Slednje je razvidno iz opozorila občanom Luč v 20. številki Savinjskih novic z naslovom: »Spoštovani občani Luč, spoštovani naročniki storitev ravnanja z odpadki!«
Z zanimanjem bom sledil razvoju dogodkov.
Prisrčen pozdrav!
Stane Čermelj Podvolovljek 41 3334 Luče
Občinska liga Gornji Grad
FP
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
Savinjske novice desetdnevnik ali tednik? (Javno pismo gospodu Franciju Kotniku)
Odmevna: Spoštovani občani Luč, spoštovani naročniki storitev ravnanja z odpadki!
PROMETNA NESREČA S HUDIMI TELESNIMI POŠKODBAMI
21. septembra se je ob 15. uri na regionalni cesti v Sp. Rečici zgodila prometna nesreča, v kateri so štirje udeleženci utrpeli hude telesne poškodbe.
Franc P. iz Nizke je vozil z osebnim avtomobilom iz smeri Pobrežja proti križišču z regionalno cesto. V križišču je zavijal levo na prednostno cesto. V tem trenutku je iz smeri Ljubnega pripeljal voznik tovornega avtomobila Dejan N. iz Sp. Gaja. Dejan se je umikal v levo, kljub temu pa je prišlo do oplazenja. Za tem je prišlo do silovitega trčenja z nasproti vozečim osebnim avtomobilom, ki ga je iz smeri Mozirja vozil Bernard Š. iz Tera. V trčenju so se hudo poškodovali voznik Bernard, Rosanda Š., Bernarda Š. in Antonija T., vsi iz Tera.
POGIN ŽIVALI ZARADI LAKOTE
Policisti so bili s strani društva proti mučenju živali 24. septembra obveščeni, da so pri občanu Matiji P. v Spodnjem Pobrežju zaradi lakote v kratkem času poginile tri telice stare do enega leta. Policisti so skupaj z veterinarsko inšpektorico ugotovili, da ima Matija P. v hlevu 11 govedi, katere so zaradi lakote onemogle, prav tako pa so ležale v lastnih iztrebkih, ker že nekaj časa ni bilo poskrbljeno za njihovo čiščenje. Veterinarska inšpektorica je zaradi tega za šest govedi odredila prisilni zakol, policisti pa bodo zoper Matijo P. napisali kazensko ovadbo.
ZNESEL SE JE NAD OBJEKTOM
Policisti so bili s strani občana iz Varpolj 27. septembra obveščeni, da je neznani storilec poškodoval brunarico v kampu Menina v Varpoljah in s tem povzročil večjo materialno škodo. Lastnico Mašo V. je s tem oškodoval za okoli 400.000 tolarjev.
ODKRIT PONAREJEN BANKOVEC
29- septembra ob 11. uri je bil dežurni PP Mozirje obveščen, da so dan poprej v lokalu Šport center Prodnik v Juvanju med dnevnim izkupičkom našli ponarejen bankovec za 1000 tolarjev.
DVE PROMETNI NESREČI S SMRTNIM IZIDOM
2. oktobra med 5. in 6. uro se je na lokalni cesti izven naselja Raduha zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba utrpela tako hude poškodbe, da je na kraju umrla.
Branko R. (32) iz Raduhe je vozil z osebnim avtomobilom po lokalni cesti izven naselja Raduha v smeri iz Luč proti Strmcu. Med vožnjo po strmem klancu navzgor je zapeljal desno na bankino, nato pa na cestni nasip. Vozilo je drselo in se prevračalo po strmem travniku navzdol in po več kot 100 metrih silovito trčilo v smreko in oreh. Voznika je med prevračanjem vrglo iz vozila, ki pa ga je nato stisnilo ob travno površino, kjer je umrl.
Druga prometna nesreča pa se je zgodila le dan kasneje. Med 6.30 in 6.45 uro se je na cesti izven naselja Konjski vrh zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla.
Bojan K. (22) iz Konjskega vrha je vozil osebni avtomobil po strmem klancu navzgor po cesti iz smeri lokalne ceste Konjski vrh-Raduha proti svojemu domu. V levem ovinku je zapeljal desno izven cestišča na travnik, kjer se je vozilo pričelo prevračati po strmini. Med prevračanjem je voznik padel iz vozila, pri tem pa dobil tako hude poškodbe, da je na kraju umrl.
V noči lučka na tvojem grobu gori, tišina je daleč okrog, dragi, prisluhni mi, vedno isto ti govorim: 'Vrni se!”
Dež tiho prši, plamen v vetru valovi, odgovora ni.
V SPOMIN
14. oktobra mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi
Franc ERMENC
iz Varpolja
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, se ga spominjate in mu prižgete svečko.
Vsi njegovi
Mirno si živel, tiho si odšel naš ljubljeni
ZAHVALA
Franc PAPEŽ
1925 -1999
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, krajanom in vsem, ki ste nam stali ob strani.
Hvala za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in cerkev. Iskrena hvala pevcem, govornici, gospodu župniku in vsem, ki ste nam pomagali.
Žalujoči: žena Vida, sin Frenk z ženo Martino, vnuka Lovro in Katarina z Matjažem
OBVESTILO
Janez Uplaznik s. p., Ul. Šlandrove brigade 6, Mozirje, objavljam, da bom z 31.12.1999 prenehal z opravljanjem dejavnosti.
Odšla si, ostalo pa je, kar je bilo narejeno z ljubeznijo.
Prosi Boga, da bi tudi mi črpali v veri močinpogum, kakršnega si imela ti.
ZAHVALA
ob izgubi naše drage
Rozike
GOLIČNIK
iz Rečice ob Savinji,
ki nas je zapustila 25.9 1999 v 52. letu starosti.
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, ki ste jo tako množično pospremili na njeni zadnji poti in ki šte ji kakorkoli pomagali in jo imeli radi.
Posebna zahvala dr. Kelentenu, gospodu župniku, govorniku g. Grudniku, pevcem, pogrebcem, praporščakom in ministrantom.
Žalujoči mož Tone, sinova Matjaž in Simon ter hči
Damjana
ZAHVALA
V 71. letu nas je zapustila draga sestra in teta, ki je živela v Nemčiji
Helena GÜLDNER
roj. VOLER
p. d. Sudkova Cvetka iz Luč 5.4.1928-23.9.1999
Prisrčna zahvala vsem za izrečena sožalja, letnikom 1928 pa za sveto mašo darovano namesto 8. dne.
Žalujoči Micka, Bernard in Rajko
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine...
(Dante)
ZAHVALA
Kljub močni volji in upanju po zdravju je pod težo krute bolezni sklenila življenjsko pot naša draga mama, tašča in babica
Vida KOTNIK
iz Nazarij
29- 3.1930 - 3.10.1999
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala tudi dr. Gratovi in osebju bolnišnice Celje, dr. Kelemenu in dr. Širku, Severjevim sosedom, p. Petru za opravljen pogrebni obred, zastavonošem, gasilcem, pevcem, Damjanu za odigrano Tišino, gospe Marinki Napotnik za besede slovesa in pogrebni službi Morana za opravljene storitve in darovano cvetje. Posebna hvala Faniki Dobnik za vso pomoč in dobroto.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili v mnogo prerani dom miru in počitka.
Žalujoči sin Franci, snaha Helena, vnukinji Nastasja in Rebeka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Jakoba CERARJA
iz Podtera 25, Ljubno ob Savinji 1911 -1999
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih bili v oporo, izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče in darovali za maše.
Posebna zahvala Frančeku Povhu, govorniku, gospodu župniku za opravljen obred, pevskemu zboru in pogrebni službi Morana iz Pariželj.
Žalujoči vsi njegovi
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660, 7000-640
Veterinarsko dežurstvo
11.10.	do 17.10. Ciril Kralj, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-633-417
18.10.	do 24. lO.Drago Zagožen, dr. vet. med. Ljubno tel. 0609-633418 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831-418,839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure.
IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: 7. do 8. ure.
KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki.
••••••••••••••••••••••••••««•a
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013.
••••••••••••••••••••••••••••a*
Dežurna služba Elektro Celje
nadzorništvo Nazarje
11.10.	- 17.10. Franc Tratnik, Pusto Polje, tel. 845 - 263
18.10.	- 24.10. Marko Marolt, Šentjanž, tel. 841 - 288
25.10.	- 31.10. Peter Lever, Paška Vas, tel. 885 - 150
Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242.
•••••••••••••••••••••••••••••a
SINDIKALNA POMOČ
Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS.
Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel.
•••••••••••••••••••••••••••••a
Matična kronika za mesec september
Rojstva: Rodilo se je 5 deklic in 9 dečkov
Poroke: Martin Visočnik iz Tera in Viktorija Urh iz Tera, Boštjan Završnik iz Brezja in Lilija Dvorjak iz Brezja, Samo Karat iz Šoštanja in Marjetka Foršt-ner iz Mozirja, Aleš Krančič iz Trnovca in Simona Celinšek iz Spodnje Rečice, Igor Grudnik iz Gornjega Grada in Jelka Ugovšek iz Gornjega Grada, Ivan Sešel iz Vojnika in Alena Safrankova iz Belorusije, Miroslav Poličnik iz Mozirja in Aleksandra Bernjak iz Mozirja, Boris Irman iz Ljubije in Erika Lekše iz Velikega Vrha, Matej Špeh iz Velenja in Natalija Mazej iz Velenja, Sašo Strajn-er iz Polzele in Simonca Žohar iz Polzele, Zvonko Drame iz Ljubije in Jožica Brinovšek iz Ljubije, Smiljan Obreza iz Gave in Mojca Bevc iz Hrastovca, Drago Fale iz Gornjega Grada in Darja Pajk iz Velenja
Smrti: Alojz Petkovnik iz Radegudne, Jakob Cerar z Ljubnega ob Savinji, Jože Ročnik iz Nazarij, Frančiška Sedmak iz Savine, Marija Poličnik iz Spodnje Rečice, Rozalija Goličnik z Rečice ob Savinji, Jožefa Podvratnik iz Lepe Njive.
SITI? A
Na trgu 7,3330 Mozirje Tel. 83-90-810
Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji.
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij:
Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic.
KINO MOZIRJE
16./17.10.1999 MATRICA-7.F/akcija
Režija: Andy & Larry Wachowski Vloge: Keanu Reeves, Laurence Fichbume
Kaj je matrica? Neo že vse življenje išče odgovor na to. Prepričan je, da mu na to lahko odgovori le najnevarnejši mož na svetu - Morfej. Končno s pomočjo lepotice Triniti Leo le spozna Morfeja v drugem svetu. 1\i pa ju čaka tudi borba za življenje...
23-/24.10.1999 MOGOČNI PAR - drama Režija: Peter Chelsom
Vloge: Sharon Stone, Gene Rowlands, Kieren Culkin Zgodba filma je povzeta po romanu RodmanaPhilbrca. Govori o dveh mladih outsiderjev, ki v duhu plemenitega kralja Arthurja in njegovih vitezov okrogle mize postavita vprašanje o veličini in dobroti, da bi odkrila, da je prijateljstvo najpomembnejše bogastvo.
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
KINO NAZARJE
16./17.10.1999
GENIJ
Režija: Stephen Ilerok 23-/24.10.1999 TOTALNI POKVARJENCI
Režija: Peter Berg
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15%
POPUSTA PRI ZAHVALAH
IN MALIH OGLASIH.
K sodelovanju vabimo
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 83945-00, faks: 83945-01 GSM: 041/695-208
ZASTOPNIKE ZA SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ na področju Zgornje Savinjske doline.
Pisne prijave pošljite na naš naslov Zavarovalnica Maribor, Savinjska cesta 2,
3330 Mozirje najkasneje do torka, 19. oktobra 1999, ali se osebno oglasite v predstavništvu Mozirje.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Cvetke in
koprive
POVABILO V DIPLOMATSKI STAN
Popularna »cigana« Urša in Pavel sta očitno zapustila Rečico in se lotila bolj obetajočega »belega« kruha. Urša (beri: Nežika Klemše, diplomirana pravnica) je spoznala (glej sliko!), da bo dvorjenje visokega diplomata, konzula v Berlinu, Jožefa Cire-ja, rojenega Šentjanženčana, morebiti primernejše kot že ustrojeni »ciganski stan«. (GOSPA MOJ POKLON PRESS)
DVE LEPE ZJAVNE ESTRADE
Pevka Natalija Verboten, tokrat v vlogi moderatorke, je v hotelu Plesnik v Logarski dolini takole poklepetala z miss Bot-swane Earthern Pinky Mbulasva: »Pinky, kaj boš zdaj, ko si slavna?« Pinky: »Če bi lepo pela, bi Slovenca vzela, najraje kar Savinjčana, saj ‘ma hišico na štuka dva!« (ENA LEPŠA KOT DRUGA - KAKOR ZA KOGA PRESS)
UREDNIK Z VEČJIMI OČMI
Na priložnostnem srečanju ob peti obletnici izdajateljstva se je glavni in odgovorni urednik pojavil z očali na nosu. Baje na blizu slabše vidi kot prej, ko je bil še mlad. Uradna verzija pa je ta, da bo z očali opazil tudi tiste napake v Novicah, ki smo mu doslej uhajale. Žal slike (še) ne moremo objaviti, ker za kaj takšnega ni dal soglasja. In to se nam, drage bralke in bralci, dogaja sredi demokratične Slovenije! Zadnji čas je že, da se Cvetke in koprive preselijo v Za-drečke novice, kjer bodo zagotovo imele več avtonomije. (DA VAS BOLJE VIDIM PRESS)
Cvetke in koprive so preverjeno neresnične
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Počutje: Vse preveč boste občutljivi za vse, kar vam bo kdo rekel ali storil. In nekateri se bodo spraševali kam je odšla vaša samozavest. Še naprej se lahko zanesete nase, saj je obdobje kratkotrajno in je posledica dokaj slabe izkušnje z neko starejšo osebo. Bodite pozorni na svoje izjave v zvezi s tem.
Ljubezen: Na to področje boste vlagali veliko časa in energije. Jasno, kot beli dan, če hočete biti vodja, morate za to tudi nekaj narediti. Navdušenja in elana vam ne bo manjkalo. Do partner-japale bodite bolj nežni in razumevajoči, saj ga potrebujete bolj kot si mislite. To bi mu lahko tudi povedali.
Delo: Lep položaj za ambiciozne ovne. Lahko ga izkoristite za pogumno odločitev in za nove načrte. Uspeh vam bo prineslo nekaj, kar boste počeli s prijatelji ali s partnerjem. Ne zapletajte se v prepir zaradi izrečenih besed, še posebno ne s človekom, ki vam v zadnjem času na delovnem mestu ni naklonjen.
Bilc od 21. 4. do 20. 5.
Počutje: Vaše življenje je zadnje čase razmeroma umirjeno. Morda se pritožujete, da se stvari nikamor ne premaknejo? Tudi to obdobje bo v tem pogledu nekoliko neprijetno. Kar čakali boste in sitnarili. Ne bo pa vam za to, da bi sami začeli.
Ljubezen: Če je vaše življenje z ljubljeno osebo zadnje čase nekoliko težavno, se utegnejo napetosti še zaostriti. Nekatere obremenitve na tem področju boste morali še nekaj časa prenašati, toda naučili se boste lekcije, da je potrpežljivost božja mast. Pa tudi, da se počasi daleč pride.
Delo: Na tem področju vas čaka še ogromno dela, če hočete doseči cilj, ki vas tako privlači. Ne delajte dolgoročnih načrtov. V tem obdobju je pomembno, da se najprej povzpnete do prve stopničke. Najboljše za takšne ambicije je trden temelj. Storite to premišljeno in brez oklevanja.
Dvojčica od 21. 5. do 21. 6.
Počutje: Tudi to obdobje boste prav zadovoljni z življenjem, saj boste vitalni, samozavestni in ustvarjalni. Prepirov in drugih težav ne boste imeli, lahko se zanašate na srečo.
Ljubezen: Zaradi lepega aspekta z vašim soncem, bo tudi na tem področju krasno. Partner vas bo razumel, vam stal ob strani in vas spodbujal. Imeli boste veliko romantičnih načrtov, nekatere vam bo uspelo celo uresničiti. V tem obdobju se boste celo lepo izražali, zato je čas ugoden za pisanje in vse kar je povezano s komunikacijo.
Delo: Zagnani boste, ker boste hoteli doseči cilj, ki ste si ga zadali. V veliko pomoč vam bodo sodelavci, ki vas bodo pri tem samo še podpirali. Ne prezrite ponudbe, ki se vam bo sprva zdela nekoliko čudna. Razmislite.
Rak od 22. 6. do 22. 7.	QT
Počutje: Na trenutke se boste počutili malce nera- U zumljene in ne dovolite, da vas bi zvilo. Zdravstveno ste vredu, zato se ne zapirajte vase, ampak si poiščite družbo nekoga, ki vas razume.
Ljubezen: Čustva bodo v prvi polovici tega obdobja pri vas dosegla neslutene globine. Če ste že zaljubljeni, boste še bolj, če pa ne, se lahko veselite, saj je na pragu nova ljubezen, ki vas bo zanesla. Predajte se ji, saj ste po njej hrepeneli. Bodite pa previdni, da ne boste izpustili kaj, kar bi vam vse to lahko pokvarilo. Namesto zahteve izrecite oboževanje.
Delo: Na finančnem področju se vam obeta pomoč, lahko tudi povišnica ali kako darilo, ki vas bo navdalo s prijetnim občutkom, da vas ima nekdo rad. Nekaj težav bi lahko nastalo s komunikacijo in transportom.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Počutje: Tudi to obdobje bo vaše počutje prav dobro, saj si boste čas krajšali s številnimi telefonskimi pogovori, obiski, branjem, izleti... Zdravi boste, zato boste nad vse presenečeni nad zanimivim srečanjem v drugi polovici tega obdobja.
Ljubezen: Vsem okrog sebe boste nadvse simpatični še bolj kot običajno. Tudi doma bo tako, zato izkoristite ugodne nebesne vplive za morebitne zglajevalne procese. Vse bi se vam posrečilo. Tudi tiste zelo stare zamere.
Delo: Navdušeni boste nad priložnostjo, ki jo boste dobili. Ker ste se v preteklosti zelo dobro izkazali, sedaj ne smete biti površni, ali jemati, vse kot da vam je namenjeno. V nekaterih pogovorih bodite bolj diplomatski, da se ne boste zagovorili. Izkažite pa se predvsem v drugi polovici tega obdobja.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Počutje: Težave, v katere ste morda zašli zaradi prevelike nestrpnosti ali zaletavosti, bi se lahko še nadaljevale, zato se še naprej varujte ljudi in okoliščin, ki bi vas lahko preveč razjezile. Če imate težave s prebavo, se odločite za obisk pri zdravniku, ali pa poskusite z domačimi zdravili. Težave so vzrok slabega psihičnega stanja.
Ljubezen: Tu je predvsem vse po starem. Še naprej boste hrepeneli in sanjali, vendar priložnosti, da bi svoje sanje uresniči-

m?
li, zaenkrat še ni.
Delo: Denar bo tudi v tem obdobju vašega sveta vladar, lahko pa bi se pokazala tudi priložnost za boljši zaslužek. V najslabšem primeru boste zadovoljni s tistim, kar imate.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. f)
Počutje: V času, ki je pred vami, boste brez težav izražali svoje značajske lastnosti. Očarljivost, ljubeznivost, družabnost. V družbi boste zaželeni in zato se boste krasno počutili, pa tudi spogledljivosti bo veliko. Ljubezen: Tudi na tem področju so vam zvezde naklonjene. Ugodno obdobje, ki ga kaže izkoristiti. Dobro bi bilo, če bi v to vključili tudi partnerja, saj težko čaka vašega vabila. Spoznali boste neke nove ljudi, predvsem mlajše, v stiski pa se lahko zanesete na pomoč prijateljice, ki vam je zelo naklonjena.
Delo: Na poklicnem področju se boste uveljavili z lahkoto, saj boste natančno vedeli, kaj hočete, cilje pa boste dosegli tudi s pravilno izbranimi besedami.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Počutje: Vaš prosti čas in pozornost boste še naprej usmerjali v družbo in ljudi, toda pazite, da vam to ne bo služilo kot izgovor za to, da se izognete reševanju lastnih problemov. Vedeti morate, da beg pred njimi je lahko še težji, kot samo reševanje. Poskušajte zbrati pogum in recite sebi odločno besedo.
Ljubezen: Nekaj črnih oblakov se zgrinja nad vašim čustvenim življenjem. Zato se boste ob ljubljeni osebi počutili ogroženi in zapostavljeni. Izkoristite čas za to, da se posvetite samemu sebi. Iz zagat na ljubezenskem področju se boste rešili samo s potrpežljivostjo.
Delo: Tudi tu pazite na vsak svoj korak, saj bi lahko naredili neumnost, ki bi vas drago stala. Opozorilo se nanaša predvsem na denar.
Strelec: od 23. 11 do 21. 12.
Počutje: Tudi to obdobje bosta vaš pomen in vloga močno izpostavljena, zato bodite pripravljeni na vse. Časa zase ne boste imeli, ker bodo ljudje od vas veliko pričakovali. Ukrepajte stvarno in energično, da vam kaj ne uide. Lahko pa se zanesete na vplivne znance.
Ljubezen: V ljubezni občutno izboljšanje, zato se lahko tega obdobja res veselite. Če ste v dvomih ali vas ima nekdo rad ali ne, boste prav kmalu dobili dokaz, da velja prvo. Za intimno zbliževanje je najbolj ugoden naslednji vikend.
Delo: Pri delu boste ognjeviti, saj Mars prehaja skozi vaše znamenje. Uveljavili se boste, pri tem pane pozabite, da niste sami in skušajte biti obzirni do drugih.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Počutje: Spraševali se boste, ali vas ljudje resnično dovolj cenijo in če boste dobili odgovor, da ne, se boste vrgli v nakupe, ali pa kovali maščevanje in kuhali zamero. Vse lepo in prav, če si lahko privoščite preveč zapravljanja. Ljubezen: Na tem področju pa bo prišlo do rahlega stresa, toda ker na razmere ne boste mogli vplivati, je bolje, da zadevo prepustite višjim silam. Zdaj ni časa za napredovanje, ampak za umik. Pazite tudi kaj govorite.
Delo: Na delovnem mes tu bodo od vas pričakovali veliko, pa tudi vam se bo zdelo, da bi lahko naredili več. Nekako ne boste imeli pravega elana in energije za tisto pravo navdušenje do dela in ustvarjalnosti. V srcu pa boste vseeno še ambiciozni. Vodnar od 21. 1. do 20. 2.
Počutje: V ospredju bo komunikacijam navezovan-je novih stikov. Sklenili boste kar nekaj novih pozn-anstev, na nekoga se boste celo navezali. Fizično boste zdravi, le prve dni tega obdobja vam znajo ponagajati živci.
Ljubezen: Nekaj težav na tem področju. Utegnila bi s partnerjem priti v težak spor. Bodite takrat taktni in ne žugajte s prstom, saj se vam lahko maščuje. Nekaj ste v preteklosti zamočili in težko boste sedaj popravili. Ker se boste spretno izražali lahko poskusite z besedami.
Delo: Tu boste ohranili dobro voljo in na morebitne težavice boste gledali z optimizmom in našli pravo pot, da jih rešite. Torej na tem področju več uspeha.
Ribi od 21. 2. do 20. 3.
Počutje: Zdravi boste, čeprav se boste na trenutke počutili čisto na tleh. Skrbi, ki jih imate zadnje čase, so zrasle predvsem na vašem zelniku. Odveč je, da tako skrbite za dobro počutje drugih, nase pa popolnoma pozabljate.
Ljubezen: Čaka vas veliko romantike in tu boste dobili nazaj vse, kar ste v preteklosti vlagali. Vajini odnosi se bodo izboljšali, veliko se bosta pogovarjala in marsikaj novega o sebi tudi odkrila. Bodite odkriti in malo manj sramežljivi.
Delo: Močno se boste trudili, da bi dosegli cilje, ki ste si jih zadali. Ker včasih radi letate previsoko, se tudi to pot lahko zgodi, da vam ne bo vse uspelo. Pri delu boste čutili nemir, ki vas bo le še bolj omejeval. Preglejte svoje finančno stanje in pazite na denar.
_______Relativnost časa___________
Vajenca, ki sta šele pričela s pripravništvom, se seznanita med sabo.
"Kako dolgo pa ti hodiš v službo?" vpraša mlajši.
"Kakšnih štirinajst dni že," mu odvrne drugi.
"Od kje pa si? Jaz pridem na delo v četrt ure."
Predrznost pa taka
Učitelj zaloti Mihca pri rezljanju napisa v novo šolsko mizo. Na lesu se že krasijo besede: Miha in Špela sta lepi par.
"Hej, tega si doma gotovo ne upaš!" učitelj vzroji nad njim.
"Seveda ne!" prizna Miha. "Polonca bi znorela, če bi slišala za Špelo!"
Praktična rešitev
"Kje pa imaš moža, Hilda?" vpraša njena soseda.
"Morala sem ga prodati, preveč se je zaganjal v ženske."
Relativnost časa, drugič
Mlad očka, ki se je v drugo oženil s precej mlajšo žensko, jo je skupaj s sinom čakal v avtu.
"Oči, zakaj tvoje žene tako dolgo ni?" vpraša sin.
"Ureja se za obisk mojih staršev. K babici in dediju gremo, si pozabil?" "Kakšna pa hoče biti, da se tako dolgo ureja?"
"Verjetno starejša!"
novoce
Predrznost pa taka, drugič
"Hej, vi! Kaj mislite, da sem prostitutka?!!" vzklikne mladenka in prisoli starejšemu možakarju, ki ji je potisnil denar za nedrček, zaušnico, ker jo je uščipnil za spodnjo konfekcijo.
"Ne, zato pa sem dal malce več!" ji ta
Želeli ste, preberite!
Nasveti, ki vam bodo otežili glavobol.
Moje dekle se pred mano sleče en dva tri, meni pa je golota v zadrego in bi bil z njo raje v temi, kadar sva naga. Kaj mi je storiti?
Mižite!
Doktor, pri katerem sem bila na pregledu, me je okaral, da naj se bolj pogosto umivam. Ampak jaz to počnem vsak dan. Kaj naj storim, preden bom naslednjič spet šla na pregled?
Zamenjaj vodo!
Pišem vam, ker imam cel kup problemov: venomer se slabo počutim, glavobol imam od ponedeljka do nedelje, v kosteh me zbada, želodec me boli, krči me grabijo, oči imam vnete, skozi nos že leta ne morem dihati, pa še ledvične kamne so mi našli...
Vam pa res nič ne manjka...
Moj kavalir me na zmenku vedno pusti čakati nanj. Nikoli ne pride točno. Kaj naj storim?
Ko bosta naslednjič zmenjena, se tl ne prikaži na zmenek. Šele naslednji dan mu bežno omeni, da je res lepo od njega, da je poslal prijatelja, ker sam ni mogel priti.
Če bi vi imeli doktorat, v kar pa dvomim, da ga imate... ali pa bi imeli večletno prakso, za kar ne dvomim, da je nimate, bi vas še prosil za nasvet, tako pa sploh ne vem, zakaj vam pišem. Mogoče veste vi?
Ko ste tako pametni, verjetno mislite, da honorar pripada vam, ampak ne, poberemo ga mi, čeprav vam ne bomo dali nasveta, kako se znebiti svojih misli.
Je res, da večina politikov sedi na dveh stolih?
No, nekaj jih je, ki ležijo na treh.
Ali bi bilo glede na število nesreč na naših cestah treba ležeče policaje položiti še na več cestnih odsekih? Nikakor, ležeče policaje je treba vgraditi kar v podvozje avtomobilov.
Zdravnik mi je dejal, da bom z veliko napora uspel shujšati. Odtlej vsak dan prevozim 20 kilometrov s svojim avtom, shujšal pa nisem še nič. Kako to? In kje je po vašem mnenju v vožnji z avtom napor?
S sabo jemljem taščo.
________Da ne pozabim...
Zetu, to je meni, direktorja velike firme v službenem avtomobilu zazvoni telefon.
"Prosim?" se oglasim.
"Kje si?" se oglasi velikega šefa globok glas.
"Peljem se proti meji," uslužno odvrnem, "na poslovni sestanek, kot ste mi naročili..."
"Da nisi na kaj pozabil...?" Provokativni tastov glas mi nikoli ni bil všeč.
"Nisem. Papirje sem vzel s sabo v mapi, kot ste me na to pazljivo opozorili."
"Si res na vse pomislil?"
Ni še dolgo, ko sem molil, da bi se priženil k bogati družini. Zaradi uslišane želje sem zdaj že ves brezbožji rekel: "Svečano obleko imam v zaščitni prevleki, če ste na to mislili. Verjetno bo po sestanku res kakšna zabava ali celo ples. Saj veste, kakšni so ti tujci,... nič jim ni tuje."
"V skrbeh sem, da nisi pomislil na vse." Direktor včasih povsem brez potrebe rahlja živce svojim podrejenim, ampak mene, zeta, ima pa za popolnega tepca. Že sem razmišljal, kako naj mi pade telefon iz roke, da se bo pri tem pokvaril, a sem se zadržal.
"Brez skrbi, vse imam s sabo. Na nič nisem pozabil."
"Pa si, tepec! Name!"
__________Previdnost____________
"Je bil oče včeraj zelo jezen, ker si razbil okno v učilnici?" je zanimalo sošolce, kako je Mihčev oče reagiral na ravnateljevo obvestilo.
"Ne vem." Mihec skomigne z rameni. "Še nisem šel domov."
_____________Nasvet_______________
"Poškodbe na delu so pogoste," opozarja preddelavec delavca. "Če ne boste med delom nehali nadlegovati poročenih žensk, se vam lahko še kaj zgodi..." "Ah, saj grem z vsako v garderobo. Tam se mi že ne bo kaj zgodilo," se nagovorjeni ne zmeni za nasvet.
"No, če pa boš šel z mojo, ti lahko zagotovim stoprocentno bolniško!"
Zadrega na kvadrat
Prijateljici se pogovarjata: "Moj mož je tako raztresen... Zadnjič sva šla v gledališče in je šel med odmorom na stranišče. Ko je opravil potrebo, se mu je zahotelo še tuširanja. Pozabil je, da ni doma in se je kar na stranišču začel slačiti. Povsem gol je stopil v predverje, le obleko je držal čez roko.
Ko me je zagledal, tak gol, kot je bil, in je videl še druge ljudi okoli, je rekel: 'Draga, nisi mi povedala, da imava goste. Še dobro, da sem prišel iz gledališča in imam 'ta boljšo' obleko ravno pri roki..."'
I
SESTAVIL: METOD ROSC
SLOVENSKO IME ZA MESEC OKTOBER
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
GERMANSKO
METALNO
ORODJE
KUHINJSKA
POSODA
DEL
ŽELEZNIŠKE
KOMPOZICIJE
PODTALNA
DEJAVNOST
VELETOK V SIBIRIJI
MLEČNI
IZDELEK
KOŽNA
RAZPOKA
TISKOVNA AGENCIJA V NEKDANJI SOVJETSKI ZVEZI
IZOBRAŽENEC
SKUPINA
POTUJOČIH
TRGOVCEV
SKOZI
PUŠČAVO
SAVINJSKE
NOVICE
PESNIK
GRUDEN
NOTNI ZAPISI IZ 14. DO 18. STOLETJA
SODOBNIK KELTOV NA BALKANU
EVROPSKI
VELETOK
OKISANA KRMA ZA ŽIVINO
ANDRAŽ
VEHOVAR
ITALIJANSKO
MESTO
(VIDEM)
VRSTA
TALNE
OBLOGE
PLITEK
ZALIV
SPOMLADI
POSEJANO
ŽITO
ZGODOVINSKA POKRAJINA V PALESTINI
NAJVEČJE
JEMENSKO
PRISTANIŠČE
AM. IGRALEC SHARIF
VELIKA
KOLIČINA,
MNOŽINA
TRNEK
(književno)
EDEN IZMED PLANETOV V NAŠEM SONČNEM SISTEMU
ŽUPAN OBČINE MOZIRJE (JOŽE)
DALJŠE PRIPOVEDNO DELO
ZASILNA
STAVBA
SEVERNO-
AMERIŠKA
DRŽAVA
KOMUNALNI
DELAVEC
KATARINA
LAVŠ
VRSTA KLJUČAVNICE, OBEŠANKA
IZPITJE NA DUŠEK
IME POLITIKA DRAGONJE
DOLGOREPA
PAPIGA
DEL
TELESA
BREŠANOVA
DRAMA
ODVAJALNO
SREDSTVO,
KLISTIR
GOROVJE V RUSIJI
GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
PTIČ ČRNE BARVE
PEVEC
PESTNER
STARE
GERMANSKE
PISEMKE
ODLIČNA
MOZAMBIŠKA
ATLETINJA
(MARIA)
STROJ,
NAPRAVA
LJUBEZENSKO
PESNIŠTVO
OKUSNA
MORSKA
RIBA
SLOVENSKA
OPERNA
PEVKA
(NORINA)
VRHNJE
DUHOVNIŠKO
OBLAČILO
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
mm
ANERA: Brešanova drama RAGADA: Razpoka na koži ali sluznici TABULATURA: Notni zapisi iz 14. do 18. stoletja TASS: Tiskovna agencija v nekdanji Sovjetski zvezi VLIV: Odvajalno sredstvo, klistir_____
Rešitev prejšnje križanke:
vprašaj, aromati, zeti, LM, Nazarje, oolit, ata, oberst, rožnik, kanonik, rajna, oligocen, Rajk, ska, vajeti, Al, Tacen, žezlo, nn, faran, opna, Jon, Šurab, ral, Alarod, Čeroki, kobila, alodij, iguman, Javata.
OBVESTILO REŠEVALCEMtMed pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami nagradne križanke iz 20. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike bonov v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva Turistična agencija Svit Mozirje: 1. Franc Ermenc, Aškerčeva 36, Mozirje: 2. Marinka Nastran, Janezovo Polje 21, Ljubno ob Savinji; 3. Malka Žvipelj, Lesarska 35, Nazarje; 4. Jožica Grudnik, Dol 19, Gornji Grad. Dobitniki prevzamejo nagrade v turistični agenciji Svit v Grabnerjevi hiši v Mozirju. Čestitamo!
Rešeno križanko iz 21. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 22. oktobra 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, kijih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic Kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic Kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic Kartica..
CAFFE-TROPIC « o *
PRAŽARIMA ŽALEC
718-385
VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni!
89,00 SIT
Tiskanje
5s servirnega sladkorja z vašim logotipom
Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu!
NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA
Morda ste iskali prav to...
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala delaš strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
PVC OKNA IN VRATA
Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gregor s.p., Bočna 60. Tel. 845-210
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve in montažasistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194.
RTV SERVIS PERNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424.
GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN FILAČ
Nudimo vam:hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke,skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430.
AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE
Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476.
GLIN GOSTINSTVO NAZARJE
MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za manjše in večje naročene skupine. Tel. 42 31 270.
ŠIVANJE PO NAROČILU
in popravilo vseh vrst oblačil. Remenih, Šentjanž 61, tel. 841-354.
POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV
Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p, Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636.
POGREBNE STORITVE ANUBIS
Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651.
PISKERC - SQUOSH Kokarje
Ob nakupu 10 ur vam priznavamo 10% popusta. Tel. 833-960,041/783-700.
SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A
Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309.
Morda ste iskali prav
i-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1
Prodam golf JGL, letnik 81. Zelo dobro ohranjen. Tel.: 833-546,041/326-862.
Prodam motor za čoln Mercury 115PS. Tel.: 041/756-791.___________________________
Vrstno hišo na Ljubnem, nedokončano, prodam za 69.000 DEM ali menjam za Ljubljano. Tel. O6I/I25-7154.
Prodam hrastov sod 3001, skoraj nov, zvečer. Tel. 843-240.
Mesarski kavlji iz nerjavečega materiala od fi 5 dalje, prodam. Tel. 844-079-
Prodam Jugo 45, motor 55,1. 89, neregistriran, vozen. Tel. 041/411-188.
Prodam Jugo 45,1.88, registriran do 99/11. Tel. 832-783,832-070.
Hladilni bazen zamleko, prevozni, 2001, alfa-laval, prodam. Tel. 845-086.
V	graščini Nazarje oddamo poslovni prostor. Inf. na tel. 833-757 ali 833-763.
Lada 1300 karavan, 1.1986,73.000 km, zelo lepo ohranjena, registrirana, cena 85.000 SIT. Tel. 041/783-584.
V	Radmirju prodam domačijo, 49 arov zemlje (asfalt, vodovod, telefon). Cena po dogovoru. Tel. 708-253,471-642, zvečer 864-100.
Prodam kombiniran voziček in hojco lepo ohranjeno. Tel. 845-455-
Prodam puhalnik za seno. Tel. 841-189.
Prodam hladilno skrinjo - rabljeno, ugodno. Tel. 831-073.
Hlevski gnoj ugodno prodam. Tel. 841-547.
Prodam dve svinji težki 260 kg in prašičke od 50 do 70 kg. Tel. 709-340.
Prodam mlin šroter z motorjem. Tel. 835-245.
Prodam kombi Ilunday in oddam tri mlade mucke. Tel. 835-165.
Telici sivko in friziko, breji prodam. Tel. 841-
196.
Prodam teličko simentalko težko 120 kg.Tel. 844-281.
Plemenske telice vzamem v rejo. Tel. 041/ 324-377._________________________________
Prodam alu platišča 14 col 5 kraka za Fiat. Tel. 041-547-187.
Prodam malo rabljeno spalnico. Tel. 041/775-
559._____________________________________
Prodam cestno kolo Rog Amater. Tel. 041/
775-559-_________________________________
Poceni prodam kuhinjske elemente in štedilnik na trda goriva. Tel. 8.35-357.
Menjam družbeno stanovanje 42 m2 za stanovanje v Mozirju. Tel. 841-622, Andreja.
Ugodno prodam traktorsko kosilnico za traktor Univerzal. Tel. 041/783-5.30.
Prodam vrhunsko gorsko kolo Schwinn S-30, cena 130.000 SIT. Tel. 844-459 ali 041/556-623.
Prodam Zastavo 101,1. 79, neregistrirano v voznem stanju. Tel. 841-851.
Prodam zračno puško Slavia 630 z omarico za 100 dem, Marko. Tel. 835-147.
Prodam Oltcit, 1.91, neregistriran, v voznem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 831-698.
Prodam tri telice simentalke v drugi polovici brejosti. Tel. 841-085.
Prodam šivalni stroj Singar, model Starlet, električni, kot nov za 35.000 SIT in trinitno entlerico Elna lukT33 za 45.000 SIT. Tel. 831-129-
Prodam leto in pol starega črno-belega kozla. Tel. 846-021.
Prodam Golf, 1.82, bencin, ugodno.Tel. 041/ 804-822,833-747.
Prodam bikca 10 dni starega. Tel. 845-066.
%*
TRGOVINAiN MIZARSTVO LUKAČ
Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848
-	Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah
-	prodaja kljuk
Za kvalitetne smrekove podboje in vhodna vrata iz lastne proizvodnje so ostale
CENE KOT PRED UVEDBO DDV.
Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti!
89.1 Mhz
RADIO ZA VSA SRCA
RADIO RAP POLZELA
Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611
e-mail: info@radiorap-polzela-sp.si
ULTRA
d.0.0. NAZARJE

V jesenskem čosu se prehronjevolne nevede menjojo, zelo smo v nesi trgovini pripravili AKCIJO:	*	L,,
KISLO Z€U€	6/1.............. 119,00 SIT/kg
SVINJSKC DIMUCNC spred. KRAČC Jr\.............. . ......399,00 SIT/kg
Sir JOŠT - Gorenjske mlekorne	ISL.     ........899,00 SIT/kg
...........*	........M................699,00 SIT/kg
V.....-.-...—
PIZZA SUNKA
Prolni prošek Milil AAICL

e fiilSSi
3,6 kg ................ 1.099,00 SIT
5.4	Ig .. .1----S------..... 1.550,00 SIT
4,55 kg.....................999,00 SIT/kom
5.4	ka + Milo SOL6A........ 1.299,00 SIT/10 kom
PRIPAAVIU P€S€K ZA
UGODNC CCNC ZA 1. NOVCMACA:
U SMO VAM Z€ ZCLO U GROAOVC 85 kg . 4 .
SV€Č€........................................ že od 119,00 SIT dolje
V€L LANTCANA in MOJCA .............................le 139,00 SIT
ekirenih)
7 kom. SVCC
790,00 SIT
le 999,00 SIT
Vedno ne zelogi KOSTANJ - MAAONI, AANANC že zo 125,00 SIT/kg, pestro izbiro drugego sedje in zelenjove in SVCŽCGA MCSA.
Ponudba	rabljenih vozil		
R5 campus 3V	7/92	78500	500.000,00
clio 1,2 RM 5 V	10/93	57300	750.000,00
clio 1,4 RT 3V	10/94	112000	900.000,00
R19 RT 1,4 4V	8/92	150000	890.000,00
megane 1,4 RM	4/96	48500	1.495.000,00
šafrane 2,2 RT	5/94	199000	1.850.000,00
škoda favorit 135 LX	9/93	100000	440.000,00
ford fiesta 1,3 flair	6/96	50500	1.090.000,00
hundai accent 1,3 Is	4/98	11750	1.280.000,00
mazda 626 2,0	3/91	143100	800.000,00
opel Vectra 2,0 icd	2/95	162500	1.150.000,00
MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI!
LEVEC
Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043
Del. čas: 8.00 - 16.00
(•ENTER'
LJUBLJANA del.
TRGOVSKO PODJETJE
FASADA DEMIT 5 cm (komplet)......1.606,50 sit/rm
SIPOREKS 10-25 cm......................15.990,00	sit/ms
MREŽA ARMATURA 9 x 6.............5.961,00 sit/kos
ŽAGA VBODNA B&D KS 631...........9.982,OOsit/kom
PIPA DVOROČNA MAYA 480360....4.500.00 sit/kom
STROJ SUŠILNI WT 630............43.985,00sit/kom
NOVOTERM LIF - FILC 10cm............476,00sit/m2
LAMINAT ČEŠNJA..........................2.290,00	sit/ma
POSODE ZA VINO VSEH DIMENZIJ - UGODNO!!! NOVO - KOMPLET SISTEM ZA SUHOMONTAŽO - RIGIPS
VABLJENI STE, DA NAS OBIŠČETE V NAŠIH POSLOVALNICAH V NAZARJAH IN NA LJUBNEM TER SE PREPRIČATE O BOGATI PONUDBI IN PRIJAZNI POSTREŽBI.
OD 1.10.99 ZIMSKI DELOVNI ČAS
NAZARJE pon. - pet. od 7.00 -17.00 ure, sobota od 7.00 -13.00, tel. 832-011 LJUBNO pon. - pet. od 7.00 - 16.00 ure, sobota od 7.00 - 12.00, tel. 841-573
GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ
TURISTIČNA AGENCIJA
JESENSKE I
V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel.: 83 90 810, tel. in faks: 83 90 811
PREDBOŽIČNI DUNAJ...
NOVO LETO!
UMAG 30.12.-2.1.2000 samo 29.900,00 SIT
POREČ 30.12.-2.1.2000 samo 39.900,00 SIT (V ODLIČNEM HOTELU)
IN ŠE IN ŠE...
PORTOROŽ:
GRAND HOTEL METROPOL 3 dni 32.000.00 SIT HOTEL LUCIJA 3 dni 16.250,00 SIT MORSKI PARK BERNARDIN:
GRAND HOTEL EMONA 3 dni 22.250.00 SIT HOTEL BERNARDIN 3 dni 16.550,00 SIT
ZDRAVILIŠČE RADENCI:
Brezplačno za otroke (največ dva) do 12 let v sobi s starši! HOTEL RADIN 5 dni 52.700,00 SIT HOTEL MIRAL 5 dni 38.000,00 SIT
TERME BANOVCI:
KOSTANJEVE POČITNICE
Vsi otroci do 13 let v sobi s starši brezplačno!
5 dni 28.400,00 SIT 7 dni 38.890,00 SIT
Še razmišljate? Nikar! Kajti imate samo dve možnosti:
DA ŠE NAPREJ MIRNO ŽDITE DOMA, LAHKO PA PRIDETE K NAM IN POSKRBELI BOMO, DA BOSTE IMELI KAJ PRIPOVEDOVATI SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM.
VINCENC MATJAŽ s.p.
SITOTISK, TAMPOTISK, TERMOTISK, PREGE TISK...
NA TRGU MOZIRJE, INFO: 833 596
CREATIVE & DISTB'BU,
mvm@eunet.si
POSTANITE VIDNI OGLAŠUJTE NA STEBRIH JAVNE RAZSVETLJAVE IN ČEZCESTNIH TRANSPARENTIH...
NE ČAKAJTE PRAZNIKOV IN NOVEGA TISOČLETJA NEPRIPRAVLJENI.
SEDAJJEČASZA TISK NA DARILA...
IMAMO VELIKO IZBIRO KOLEDARJEV, ROKOVNIKOV IN RAZNOVRSTNIH ARTIKLOV ZA NOVOLETNA DARILA
OGLASITE SE, VIDELI BOSTE VZORCE CENIKE IN PLAČILNE POGOJE
©OTRAFFIC
■ AVTO
I ŠOLA JE
■■■MOZIRJE
TEČAJI VSAK MESEC
s.p. Rosenstein
avta iola
Tel: 832 937 GSM 041 698 252
NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA
Tečaj CPP se prične:
18.10.1999 ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju.
Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST!
PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV!
VARNO DELO S TRAKTORJEM
Na podlagi tega tečaja in izpita "B" kategorije, ki ga že imate, pridobite izpit za traktor.
Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic v Gasilskem domu v Mozirju.